II • I ■ ■ ■ ■ I • • • ■ l^- I ■ I
]Jiprw ~r ij
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem",
	List izhaja 10. in 25. vsakega meseca. = 	- Za posamezne člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so v »Zvezi* in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, ——		 četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. ===== ===== Cena inseratom: >/48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. 	.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====	
Štev. 8.	V Ljubljani, 25. avgusta 1916.		Leto HI.
Pozor našim članom!
Današnja številka vsebuje več pka-zov in odredb raznih oblastev, ki so za gostilničarje nadvse važni. Priporočamo vsem tovarišem, naj jih pridno in pazno čitajo, da se bodo obvarovali velike škode in zlih posledic, ako bi se izognili izpolnjevanju predpisov.
VABILO
na
občni zbor
•
zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev -  - v Vel. Laščah ■ —
ki se vrši'
v četrtek, dne 31. avgusta 1916 ob 10. url dopoldne v prostorih g. Fr. Grebenca v Vel. Laščah.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Letno poročilo, računski zaključek in poročilo preglednikov računa za 1. 1915.
3. Proračun za leto 1916 in sklepanje o dokladi za kritje proračunanih troškov.
4. Prememba pravil (§ 14).
5. Raznoterosti.
NAČELSTVO.
Zvezne objave.
Utesnitev porabe mesa in masti. V
7. številki smo opozorili svoje tovariše na ukaz ministrstva z dne 14. julija 1916 št. 218 drž. zakonika, ki je stopil v veljavo 25. julija.
Ponovno opozarjamo tovariše, da se strogo drže predpisov tega ukaza. Zlasti opozarjamo na to, da mora biti nabit seznam jedil in njih cen na takem prostoru, ki je viden tudi s ceste.
Vlada nas je vnovič opozorila, naj opozorimo svoje člane, da se bodo tudi najmanjši prestopki najstrožje kaznovali.
Da se naši člani izognejo nepotrebnim sitnostim in obvarujejo' občutne škode, objavljamo na drugem mestu gori omenjeni ukaz, ker smatramo' za svojo dolžnost, svoje naročnike poučiti o vsem potrebnem.
Načelstvo deželne zveze.
/
Zadružni inštruktor c. kr. trgovskega ministrstva se je preselil v začetku avgusta 1916 iz Gledališke ulice št. 10 v vilo Supančič v Nunski ulici št. 17.
Uradne ure za stranke so v bodoče vsaki dan od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne. V slučaju odsotnosti radi kake komisije bo sluga dal natančnejše pojasnilo glede vrnitve.
C. in kr. etapno poveljstvo, vojna pošta št. 339 naznanja: Z ozirom na veliko število naznanil volne, se bode ista prevzemala po okrajnih glavarstvih od pre-vzemalne komisije c. in kr. 5. armadnega poveljstva.
Vsakokratni dan prevzemanja bode naznanilo c. kr. okrajno glavarstvo.
Za okraj Ljubljana se. posebej naznanja, da se pred določitvijo prevzemalnih dni ne bode vršilo nobeno prevzemanje.
Za naš pravzaprav Vaš list!
Neštetokrat smo že poudarjali, kako velike važnosti je naše glasilo »Gostilničar« za vsakega stanovskega tovariša. Hvala Bogu, da se to prepričanje vedno bolj in bolj širi med našimi tovariši, kar
nam pričajo mnoge ustne pa tudi pismene izjave. Opozarjamo samo na dopis pri-prostega gostilničarja z Dolenjskega, ki ga priobčujemo v današnji številki.
Vesele nas taka priznanja, kljub temu pa se ne moremo otresti bojazni glede bodočnosti lista, dasi danes stojimo še tako krepko, da se sami čudimo, kako je mogoče, da se nam ne godi slabejše. Cela vrsta strokovnih listov je že prenehala izhajati1 vsled razmer, ki jih je povzročila vojna, pri nas pa se še rinemo dosti po-voljno naprej, za kar se imamo1 v obilni meri zahvaliti požrtvovalnosti pri listu zaposlenih oseb, ki' delajo sedaj takorekoč brezplačno iz gole ljubezni do dobre stvari, ker so si stavile zadačo: vzdržati hočemo.
Mislimo', da torej nikakor ni neumestno, da1 se ponovno obračamo do svojih tovarišev s prošnjo, naj zastavijo vse sile, da nas podpro moraliČno in denarno1, saj bode le njim v ponos, če se bode moglo reči koncem vojne, ko bodo napočili boljši dnevi: preboleli smo težke dni, vzdržali smo, dočim so drugi podlegli.
Kratek čas*je, kar se je zdramilo naše gostilničarstvo ter se združilo, a zastavilo je z Vso silo svoje moči in krepko vztrajalo. S ponosom sme zreti na svoje desetletno delo, ki je rodilo nepričakovane sadove v vsakem Oziru, in sicer take, da bi jih ne bil nihče pričakoval. Nihče ne bo tajil, da ni naše glasilo v veliki meri pripomoglo k velikemu napredku, dasi izhaja šele tretje leto.
Sveta dolžnost vsakega posameznika je torej, da nam po svojih močeh pomaga vršiti in nadaljevati započetO' delo.
Naši tovariši lahko na tri načine sodelujejo, in sicer:
1.	da nam dopošljejo hitro vsako poročilo, ki zadeva našo obrt, da bodo vsi
natančno' in hitro obveščeni;
2. da se vsi brez izjeme naroče na list in točno plačajo malenkostno naročnino in
3. da sami prijavljajo oglase v listu ali pa, da opozarjajo tvrdke, pri katerih kupujejo, naj se poslužujejo našega lista za priobčenje oglasov (fnscratov). Ako bi vsi tovariši delali v tem smislu, kako bi' se dvignil naš list, kar bi bilo le njim sa'-mim v korist.
Nekatere v zvezi včlanjene zadruge prav vestno postopajo v tem oziru ter skrbe, da njih člani točno plačujejo' naročnino, dočim se zopet nekatere ne zmenilo za svoje dolžnosti. Če se pomisli, da stane člana zadruge list celo leto samo dve kroni, nečlana štiri krone, zasebnika pa pet kron, se mora priznati, da je cena naravnost smešno nizka.
Noben drug časnik se ne more toliko zavzemati za naše stanovske koristi, kot lastno glasilo, ki ga vpoštevajo tudi na merodajnih mestih.
Pomisliti je le, kako krepkoi se je list zavzel pri očitkih radi navijanja cen od strani gostilničarjev in kako točno je pokazal svetu, da ravno gostilničar največ trpi vsled vedno naraščajoče draginje živil. Gostilničar ima v listu dobro orožje riapram sitnežem, ki mislijo, da mora gostilničar prodajati v izgubo, ker jim lahko kar pod nos pomoli tiskan protidokaz.
Glede oglasov (inseratov) v listu omenimo le! toliko, dal se ta panoga le vse premalo uvažuje pri nas. Oglasi so življenjska sila vsakega lista; so pa tudi dobro sredstvo za povzdigo obrti ter bi se morali mnogo bolj upoštevati. Brez reklame dandanes ne gre! Res je, da dandanes vsakdo lahko proda svoje blago, vendar je treba misliti, da vojna ne bo trajala večno in se bodo zopet vrnili časi, ko bode več blaga, nego se ga bo potrebovalo. Zato naj gostilničarji opozarjajo svoje dobavitelje na inseriranje v našem listu, poslužujejo naj se pa tudi sami istega, da seznanijo občinstvo s svojim obrtom. Stara resnica je, da reklame nikdar ni preveč, vedno pa le premalo.
Nadejamo se, da si bodo' naši tovariši vzeli te besede k srcu in bodo tudi oni' zastavili vse sile, da se vzdržimo, da bode njih strokovno glasilo ostalo na viškn, ker bi bila sramota zanje, ako bi list zaspal. — Res je, da danes stojimo še primeroma jako trdno in da se v doglednem času nimamo hudega bati, vendar je naša želja, napredovati, ne pa nazadovati. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in pomagal ti bode Bog.« To velja tudi za naš .stan, ki je dandanes v najbolj kočljivem položaju izmed vseh obrtov. Ravnajmo se po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!«
Kako se napravi izborni jabolčnik.
Letos je v mnogih krajih jako' dobra letina za jabolka, medtem ko se naši vinogradniki skoro vobče pritožujejo, da bo marsikje letošnja vinska letina bolj pičla. Kako izborna, pravemu grozdnemu vinu
podobna pijača, — torej jabolčni mošt ali jabolčnik — se da napraviti iz jabolk, dokaže naj sledeči dogodek. Ko sem bil še vodja kmetijske šole na Grmu in so nekega leta .jabolka prav dobro obrodila, sem sklenil, nekoliko jabolčnika tako napraviti, da bi bil po okusu bolj kolikor mogoče sličen pravemu grozdnemu vinu. Da se mi je to popolnoma posrečilo, dokazuje to-le dejstvo: Prihodnje leto je obiskal inšpekcijskim potom zavod gospod Edmund Mach, dvorni svetnik v c. kr. poljedelskem ministrstvu na Dunaju. Mož je bil odličen vinski veščak, kajti dovršil je slovečo vinarsko šolo v Klosterneu-burgu in nato je postal ravnatelj deželne vinarske in sadjarske šole v Št. Mihelu na južnem Tirolskem.
Pri tej priliki smo šli tudi v šolsko klet pokušat vino1. Kakor je pri pokušnjah vin v kleteh že navada, sem dal gospodu najprej po> mojem mnenju najslabše vino pokusiti, namreč jabolčnik. To sem pa seveda storil, ne da bi mu preje povedal, kako vino pokuša. Ko mož dozdevno vino (jabolčnik) kaj vestno pokusi, se prijazno namuzne ter reče: »O to je pa nekaj finega, posebno fini biike ima to vino, ali ni znabiti rizling? Bil sem pri tej priložnost seveda v ne ravno majhni zadregi, in v tej sem odgovoril, da bom šele potem povedal, kako vino je v do-tičnem sodu, ko bomo še druga vina pokušali. No in tako se je tudi zgodilo. Po pokušanju vseh ostalih vin me je vprašal gospod dvorni svetnik, kako vino je bila prva pokušnja? Odgovoril sem mu smeje se: »Gospod dvorni svetnik, to je naš lanski jabolčnik... Tega pa nikakor ni hotel verjeti, toda ko je to tudi' navzoči gospod drugi učitelj zavoda potrdil in v prinešenem kletarskem zapisniku poka>-zal, se ni mogel načuditi dobroti jabolčnika, in vprašal me je, kako je bil jabolčnik napravljen. To1 sem mu povedal in svetnik pa^si jesv kratkem v beležnico napisal recept za napravo, češ: »To moram v Št. Mihelu sporočiti, da bodo tudi tam istotako z napravo jabolčnika postopali.« Dotični jabolčnik je bil tako-le napravljen: Dobrih 14 dni pred pričetkom trgatve sem dal potrebna jabolka obrati. To se je moralo pa tako vršiti, da so bila jabolka kolikof mogoče malo poškodovana, to je ranjena ali otolčena. Obrana jabolka so potem ležala, da so se, kakor pravimo, zmedila (dozorela) v zračnem podstrešju v 30 do 40 cm debelih plasteh. Ko smo s trgatvijo bili že skoro gotovi, smo kar mogoče fina jabolka odbrali, namreč vsa gnila zavrgli, nagnita pa skrbno obrezali, potem v posebnem sadnem mlinu zmleli, v stiskalnici pa kar le mogoče dobro stisnili ali sprešali1. Tako dobljeni mošt smo potem zlili takoj na ravno otisnjene, še nič pokipele grozdne tropine, na katerih je potem brez dotike zraka pod kipclno veho1 pokipel. Ko se je to zgodilo, odtočili smo dokipeli mošt, tropine pa kar le mo-mogoče dobro otisnili, to je sprešali, ter vso prešenino moštu dolili.
Tu navedeno zaprto kipenje pod ki-pelno veho se izvrši na najpreprostejši način v polovnjaku, barigli, sodu, ki je z
vratci opremljen, tako-le: Na Vratca se pribije čez čepovo luknjo ali' primerno kositrasto cedilo, ali pa snažno*, majhno metlico, ki je narejena iz lubja oproščenih vejic. V posodo samo se spravijo skozi vratca grozdne tropine ter na to posoda zapre. ' Skozi veho se pa potem naliva sadni mošt tako dolgo v sod, da ga manjka v njem le še za dobro veliko ped, na kar se v veho samo popolnoma trdno zatakne kipelna veha. Na ta način bi se moglo v naših nevinorodnih krajih, recimo na Gorenjskem ali pa na Pivki, napravljati kaj fini jabolčnik, še celo hruškovec ali — tepkovec, ako bi se tja dobile grozdne tropine z Dolenjskega ali pa iz Vipave. Te kaže pa takole prepeljavati. Vzame se sod iz cementa, katerega se prav čisto umije, potem pa kar le mogoče trdno zatlači s tropinami in sicer s pomočjo primernega kola — ter potem zabije.
Tako odposlane tropine so lahko brez vse škode tudi osem dni na potu, ne da bi se kaj pokvarile.
Glede naprave hruškovca — tepkov-ca — moram še omeniti, da se mora iz tepk že takrat napraviti mošt, ko pričnejo nekatere padati z drevesa. Popolnoma dozorele, torej že mehke tepke, dajejo veliko presladak tepkovec, ki se nikakor noče izčistiti, drži 'se1 pa tudi ne.
Ko bi se pri nas sadni mošt tako napravljal, točilo' bi se ga brezdvomno tudi po gostilnah, kakor je to na1 Avstrijskem, Štajerskem itd. običajno.
R. Dolenc.
Stara krivica.
V članku »Stara krivica« v 7. številki smo omenili, da je tirolsko namestništvo z ukazom z dne 28. junija 1916 določilo, naj se pobira deželna naklada na vino pri zasebnikih, ki je že stopil v veljavo. Da bodo naši merodajni krogi lahko preštudirali zadevo, hočemo v kratkem navesti glavne točke dotičnega ukaza.
V sporazumu s tirolskim deželnim odborom, se1 izdajo sledeči predpisi za pobiranje deželne naklade na vino, vinski mošt itd.
V § 1. se določa, da je plačati po 4 K od hektolitra vina., oziroma mošta, ki ni podvržen državni užitnini.
§ 2. določa, da morajo plačati to deželno doklado:
1. vse osebe, oziroma korporacije, ki dobivajo na Tirolskem vino, vinski mošt za zasebno porabo ali ga sprejmo V hrambo, torej poleg posameznikov posebno:
vse duhovske in svetne korporacije, samostani, zavodi, družbe in društva, ki prepuščajo te snovi v porabo svojim članom, deležnikom, gostom., uslužbencem ali hišnim družabnikom, ako niso bili ti predmeti že podvrženi državnemu užit-ninskemu davku. Če dobe vino ali mošt iz kakega kraja na Tirolskem, je plačati naklado tedaj, če znaša hkratu prejeta množina 56 litrov ali več.
2. Osebe, ki se pečajo s prideloval-njem, prodajo na drobno, točenjem vina
za tiste množine vina oziroma mošta, ki jih odvzamejo za porabo pod 1. navedeno iz zalog, ki niso podvržene državni užitnini.
Daljnih določb tega ukaza ne bomo navajali, ker se nas toliko ne tičejo.
Ponavljamo pa ponovno, da je skrajni čas, dai se tudi pri nas uvede enaka postava, ker mora sedaj edino gostilničar plačevati za svoje posle dac od vina.
Mislimo, da bi se pri nas dak> kaj takega tudi izvesti, če bi bilo le nekoliko dobre volje, kajti kakor znano, Imamo tudi na Kranjskem deželni odbor in druga taka oblastva kakor na Tirolskem.
Kako bi se prileglo deželni blagajni par stotisoč kronic, ki bi jih dobila na podlagi takega zakona. Le hitro na delo, naši očetje, v par tednih že lahko nastane dren v naši deželni blagajni.
Obrtne pravice in predpisi.
Vodenje knjig za sladkor in kavo.
Mestni magistrat opozarja na' zavezo in opozarja na §§ 6, 7, 11, 17, 18 in 19 ministrske naredbe z dne 4. marca 1916 glede pravilnega vodenja knjig za kavo in sladkor. Ker bode mestni magistrat v doglednem času ukazal te knjige pregledati, opozarjamo svoje tovariše na to, da ne bodo imeli škode.
Prepoved oddaje alkoholnih pijač vojnim vjetnikom. Z ozirom na neprilike, ki jih je povzročilo dajanje opojnih pijač vojhim vjetnikom, jih je vlada prepovedala dajati vojnim vjetnikom. Osebe, ki se proti temu ukazu pregreše, so odgovorne za posledice v svojem območju; ki bi jih napravil alkohol. To velja tudi za ljudi, ki imajo vjetnike kot delavce na razpolago.
Ukaz ministrstva notranjih zadev z dne 14. julija 1916, zadevajoč utesnitev porabe mesa in masti. § 1. Prodaja mesa surovega ali pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega, nasoljenega itd., kakor tudi prodaja mesa in jedil, ki sestoje popolnoma ali deloma iz mesa; je dovoljena samo pet dni v tednu (izvzemši torek in petek). Tudi v zasebnih gospodinjstvih se je ravnati tako. — Pod besedo meso se razumejo vsi užitni deli govedi, telet, prašičev, ovc, koz, konj, kuncev, perotnine in divjačine, dalje mesne konzerve, prekajeno' meso, ne izvzemši one, navedene v 3. odstavku. — Na mast, surovo ali cvrto, dalje slanino brez mesa; kri, mozeg, godljo in na klobase, ki jih določi deželno politično oblastvo, ki se delajo iz krvi ali drobu zaklanih živali, se te določbe ne raztezajo. — Politično deželno oblastvo mora določiti najvišje cene v predstoječem odstavku navedenim klobasam.
§ 2. Politično deželno oblastvo določi brezmesne jedi in jih razglasi.
§ 3. V posebno ozira vrednih slučajih sme politično okrajno oblastvo; osobito bolnišnicam, dovoliti izjeme § 1. Obrtniki, ki na podlagi takega dovoljenja oddajajo meso tretjim osebam, morajo imeti' knjižico, v kateri je označeno oblastvo,
ki je dalo dovoljenje, ime stranke, množina in vrsta mesa, ki je dovoljena.
§ 4. Določbe § 1. in 2. se ne raztezajo na prodajo mesa v svrho preskrbe vojaških oseb. Treba pa je zahtevati potrdila, ki se vpiše v knjižico.
§ 5. V dneh, ko ni dovoljena prodaja mesa in mesnih jedil, ne smejo imeti obrtniki v zalogi mesa in mesnih jedil v obrtnih prostorih, ki so dostopni naročnikom, oziroma gostom.
§ 6. V gostilnah in jedilnah, kakor tudi napravah vseh vrst, v katerih se osebam izven njihovega gospodarstva oddajajo jedila, torej tudi v sanatorijih, peuzi-jonih, kaznilnicah itd., se smejo pripravljati in prodajati jedila le z nastopnimi omejitvami: 1. Za obed se smejo jedila le iz dveh mesnih vrst pripravljati in v po-uživanje nuditi. Pri tem veljajo klobase, gnjati ali divjačina, kuretnina kot posebna mesna vrsta. 2. Ako se za en obed nudijo mesne jedi, ki se pripravljajo z mastjo, maslom ali oljem, se sme nuditi samo ena mesna jed. 3. Prodaja vseh v scvrti masti ali olju scvrtih jedil je prepovedana; isto-tako oddaja vseh omak, pri kater(ih se vporablja olje. 4. Prodaja z mastjo ali maslom pripravljenega krompirja je prepovedana. 5. Prodaja surovega ali raztopljenega masla je prepovedana. 6. Pri enem obedu se sme nuditi samo ena vrsta močnatih jedi. Za daljšo dobo pripravljene torte in pecivo ne spadajo pod to določbo. 7. Ob sobotah se ne sme rabiti nobene vrste maščoba za pripravljanje rib, mesnih jedil ali močnatih jedil. Na tak način pripravljena jedila se ta dan ne smejo pripravljati. V posebno ozira vrednih slučajih sme politično okrajno glavarstvo dovoliti izjeme za posamezne, v sanatorijih se nahajajoče osebe.
§ 7. V § 6. navedenih obratih se sme pri enem obedu eni sami osebi nuditi le ena mesna1 ali ribja jed, bodisi topla ali mrzla. Ta določba se nanaša tudi' na na-stavljence obrata. Teža porcije mesa ali ribe sme znašati približno 11 dkg, pečenke 15 dkg.
§ 8. Ciorka jedila se ne smejo nuditi posameznim osebam na serviranih krožnikih ali skledah, ampak takoj na istih, s katerih jih gost použiva; Posod z oljem in gorčico se ne sme postavljati na mizo za prosto vporabo.
§ 9. Gostilničarji so dolžni napraviti seznam vsakokrat pripravljenih jedil in njih cen n a 1 a h k o v i d 1 j i v e m kraju, da jih je mogoče že s ceste brati.
§ 10. Konserve iz mesa ali s pridevkom mesa, ki se s segretjem napravijo trajne, se za prehrano civilnega občinstva ne smejo obrtoma izdelovati. Kot meso se smatrajo vrste, navedene v 2. odstavku § 1. in pa slanina. Tudi konzerve, ki jih napravljajo zadruge použivalcev, se ne smejo izdelovati, če tudi bi se to ne godilo obrtoma.
§ 11. Politično1 deželno oblastvo sme omejiti izdelovanje klobas na gotove vrste.
§ 12. Raba maščobnih nadev (krem itd.) za obrtno izdelovanje močnatih jedil,
ki se ocvro v topljeni masti, je prepovedana.
§ 13. Prestopki tega ukaza, kakor tu-' di predpisov, ki so jih izdala deželna po^ litična oblastva na podlagi tega ukaza, se kaznujejo zglobo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Ako se prestopek izvrši pri izvajanju obrta, se lahko odtegne pravica obrtovanja za gotovo dobo ali pa za vedno;	,	t	>	i	’
§ 14. Politična oblastva, oziroma policijska oblastva; imajo pravico prepričati se, ako se ta predpis • izvršuje in to v obrtih, kakor tudi v zasebnih hišah. Smejo si pa tudi ogledati poslovni zapiski do-tičnih obratov.
§ 15. Občine so zavezane sodelovati pri izvrševanju tega ukaza.
§ 16. Proti odredbam, izdanih na podlagi uradnih določb, ni pravnega Ieka; Predpostavljeno politično oblastvo pa lahko preišče take odredbe službenim potom.
§ 17. Ukaz je stopil v veljavo dne 25. julija 1916. Z istim je razveljavljen mini-sterijalni ukaz z dne 8. maja 1915.
Utesnitev porabe inesa in masti ter preprečenje navijanja cen v gostilnah.
Glasom razpisa) c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 29. julija 1916, št. 37.118, se je dognalo, da gostilne kljub utesnitvi porabe mesa in masti niso znižale cen tako' n. pr. se zahteva stare cene za one mesne porcije, ki so vsled § 7 po'-stale manjše in za krompir, ki se ne sme beliti z mastjo.
Tako postopanje se sme odločno imenovati navijanje cen.
Okrajnim oblastvom se naroča, da z naj večjo hitrostjo in strogostjo nastopijo ter posebno primerjajo sedanje cene z onimi, ki so bile pred 25. julijem. Proti gostilničarjem, ki niso prilagodili cen pre-menjenim razmeram kljub zahtevi, naj se brezobzirno' napravi kazenska ovadba' radi navijanja cen.
Okrajnim oblastvom se naroča, naj se strogo nadzoruje, da bode seznam jedil in njih cene v vsaki gostilni na vidnem kraju, tako, da se bode videl tudi s ceste; kdor bi temu nasprotno postopal, naj se eksemplarično kaznuje.
Predvsem pa naj se s stalnim nadziranjem skrbi za to, da se bodo določbe gori omenjenega ukaza dosledno izpolno-vale, ne pa v najkrajšem času pozabile. Posebna pozornost naj se posveča primernosti cen, ki so se v gostilnah pogosto brez pravega vzroka v zadnjih časih čezmerno dvigale.
Končno se omenja, da ne nasprotuje § 6 točka' 1 gori navedenega ukaza; ako gostilničar, kateremu je čez dan pošla ena izmed mesnih jedil, pripravi mesto nje kako drugo ter jo ponuja. Ob sebi je umevno, da se to ne sme zgoditi z namenom, da bi se zvijačno prezrla določba, da se smeta nuditi samo dve mesni jedili.
Ta dopis nam je došel potom magistrata, ki ponovno opominja glede seznama jedil in cen, ki naj bode na vidnem kralju.
Opozarjamo svoje člane, naj vendar store vsi, kar se zahteva, osobito ker
bodo nadzorovalni organi morali strogo -nadzorovati, ato se spolnujejo ukazi. Kdor bi se ne pokoraval, zapade najstrožji kazni.
— Priobčili smo gorenji ukaz, četudi se glede znižanja cen jedil povsem ne moremo strinjati, ker smo že večkrat s številkami dokazali, kake dobičke ima gostilničar pri jedi.
Dejstvo je, da se nikjer ne znižujejo cene, edino gostilničarji smo v to obsojeni. Prav povsod se -zvišujejo cene dan za dnem. Ako pa izda vlada znižane cene, pa blago hipoma izgine. s trga. Le poglejmo mleko. Sedaj je že poskočila njega cena za 120 do 150 odstotkov. Ker so se pred nekaj časom določile maksimalne cene, ga niso hoteli producenti več postaviti na prodaj. Nato so se odpravile maksimalne cene. In posledica tega je, da se vsaki mesec mleko redno podraži. Nikomur pa ne pride na misel, da bi se v. tem oziru kaj ukrenilo, dasi je jasno, da danes že polovica družin ne kupuje mleka' radi previsokih cen. Lahko si je misliti, kakšen bo naraščaj, ko otroci uživajo dan za dnem črno kavo, pravzaprav cikorijo mesto mleka. Z oljem je ista. Nekaj dni je dovolj olja. Kar hipoma ga ni več dobiti. Čez kakih 14 dni se dobi zopet olje, toda zopet par kron dražje in za 50% slabeje, tako da smo srečno dospeli do tega, da plačujemo smrdljivo olje danes po 16 K, do'čim je pred dvema letoma najboljše veljalo 1 K 40 vin. Tako bi našteli lahko celo vrsto' stvari, pri katerih se dvigajo cene dan za dnem in vendar nikomur ne pride na misel, da bi prišel neznosnemu navijanju cen do živega, kar bi po našem mnenju ne bilo ravno pretežavno. Omeniti hočemo prav karakterističen izgled navijanja cen.
Gostilničarka se je pogodila s producentom, da plača vino po 54 vinarjev ter odšla še v drugi kraj. Ko se povrne še isti dan, ji pove producent, da ga je že prodal zastopniku neke korporacije po 70 vin. in da je ta izjavil, da ga plača tud.ii po 90 vinarjev, če treba. Dotična korporacija prodaja sedaj isto vino po 2 kroni, torej s 112 odstotki dobička. Seveda lahko potem taki ljudje divje dražijo, ko imajo naravnost razbojniško visoke dobičke. Smelo trdimo, da radi navijanja cen od strani gostilničarjev še niti en človek v državi’ ni bil lačen, dočim tisoči in tisoči pogrešajo najpotrebnejšega vsled oderuškega navijanja cen veletržcev in producentov, kar dokazuje, da bo1 prašič, ki je preje veljal 100 kron, v jeseni veljal 1000 kron. Če bi gostilničar tako dvigal cene, bi morala veljati porcija pečenke najmanj sedem kron, ker je preje ve1-ljala 70 vinarjev.
Za 1 kvintal ječmena dobi danes producent petkrat toliko kot preje, temu primerno bi moral veljati vrček piva danes vsaj 1 K 20 vin. itd. brez konca in kraja, ker so pridobitveni stroški narasli v prav tisti meri za gostilničarja in plvovarnarja, kakor za producenta .ječmena1. Po našem mnenju je iskati navijalce cen med onimi sloji, ki nalagajo velikanske vsote1 v hra-
nilnicah, ne pa med onimi, ki dan za dnem vedno bolj obubožavajo in zapored zapirajo svoja obrtovališča in jih bodo še bolj pogosto zapirali.
Ukrepi glede izboljšanja razmer v gostilničarstvu in hotelski industriji. Brez-dvomno je, da bode treba misliti na to, da se bo poskrbelo v najširšem obsegu za to, da bo ljudstvo imelo dovolj dela in zaslužka, ko bodo zopet nastale normalne razmere, da se bo dvignila davčna moč naroda ter s tem otvorilo vire izdatnih dohodkov za državo. Vsled tega je ministrstvo javnih del v interesu pospeševanja tujskega prometa, ki je velikega pomena kot narodnogospodarski činitelj, izprožilo potrebno, da se izboljšajo razmere v gostilničarstvu, osobito one v hotelski industriji. Vsled odloka c. kr. trgovskega ministrstva z dne 21. decembra 1915 št.^5.740 se poživljajo c. kr. okr. glavarstva, oziroma mestni magistrat, naj skrbe na primeren način, opiraje se osobito na § 52 in 54, da se odpravijo nedostatki, ki se pojavljajo v hotelskih obratih ter so v veliko škodo tem napravam. Pri tem naj se podrejena oblastva ozirajo posebno na sledeče točke. Z ukazi deželne vlade z dne 23. junija 1910 št. 1499 in 24. junija 1914 št. 2075 se je odredilo, da sc mora z ozirom na § 52 o. r. ceile v gostilnah in krčmah na vidnem kraju nabiti. Tega ukaza se je strogo držati. Na podlagi določb § 54 o. r. je odrediti z ozirom na prometno policijo, da se cene za prenočevanje ne zvišujejo svojevoljno, temveč se določijo že vnaprej za gotove dobo, n. pr. za celo sezijo, kar naj stori podjetnik ter naznani obrtni oblasti. Zaračunavanje doklad za posebne zahteve gostov naj se omeji le na take, ki so splošno in povsod priznane kot upravičene. Take dopustne doklade naj bodo razvidne tudi pri cenah za sobe. Podjetnikom naj se strogo predpiše vestna snaga v prostorih, osobito sob, oprave in posode, kakor tudi brezhihno čiščenega, suhega perila. Slišale so se pritožbe, da se je gostom celo1 v slovečih hotelih dalo na razpolago zdravju škodljivo in gabno posteljno in pomizno perilo. Z zdravstvenega stališča se mora ravno v'sedanjih časih siliti na to, da so stranišča primerno urejena, posebno pa, da1 se vzdržujejo naj-snažnejše. Zali, da se napravi in snagi stranišč ne posveča vedno zadostna paz-nost. Toda ne samo za goste pripravljeni prostori, marveč tudi njim nedostopni prostori, osobito kuhinje, shrambe za jedila, bivališča uslužbencev itd. naj bodo vedno v najbolj snažnem stanju. Potrebno pozornost je treba posvečati tudi dobrim in zanesljivim prevetrovalnim in ognje-gasnim napravam. Samoobsebi je umevno, da naj< oblastva' pri izvršitvi teh odredb, ki bi bile zvezane z velikimi izdatki, primerno vpoštevajo morebiten težak položaj posameznih podjetnikov, ki ga je povzročila vojna. Pač ni treba posebno poudarjati, da morajo nova podjetja že takoj v začetku biti v takem stanju, kakor je treba in da se pri podelitvi novih koncesij oblastva do dobra prepričajo, te zadošča naprava nje pomenu odgovarjajočim zahtevam in če je pričakovati od prositelja,
da jamči za brezhibno poslovanje. Ker samo goli predpisi ne bodo odpravili še obstoječe nedostatke, je dolžnost nižjih oblastev, da čuvajo z vso strogostjo na njih izpolnjevanje in njih izvršitev z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če treba, to tudi s kaznimi dosežejo. Uradni zdravniki naj prilično nadzorujejo po hotelih ter čuvajo nad izpolnjevanjem predpisov. — Posebno pa se priporča strokovnim obrtnim zadrugam, naj vplivajo na svoje člane, da bodo brezhibno izvrševali gostilničarsko obrt, da varujejo svojo stanovsko čast. V slučaju potrebe za odpravo napak naj pa povzroče, da bo nastopila obrtna oblast. — Predstoječi dopis nam je došel potom mestnega magistrata od deželne vlade. Radevolje in z veseljem smo ga priobčili v našem listu, ker je naš cilj isti.
Nove sodne pristojbine.
C.) Priloge pristojbinam podvrženih vlog in zapisnikov, ako niso po svoji vsebini obstojni deli vloge ali zapisnika, v katerem slučaju se morajo kolkovati kot vloga ali zapisnik, se morajo kolkovati takole:
a) ako sporni predmet ni vreden čez 100 K z 20 v za vsako polo, če je pa sporni predmet več vreden, s kolkom za 50 v za vsako polo;
b) knjige, brošure, situacijski načrti in drugi predmeti, ki niso spisi, za Vsak komad s kolkom za 50 v.
Kolkovati ni treba:
a) tuzemskih in inozemskih javnih kreditnih papirjev, njih kuponov in talonov, denar nadomestujočih papirjev in drugačnih javnih vrednostnic;
b) ubožnih izpričeval;
c) listov in spisov, ki so za določeno rabo prosti pristojbin, ako se jih porablja kot prilogo ravno v ta namen.
Č.) Duplikati (triplikati) sodnih izdatkov, akoi vrednost spornega predmeta ne presega 100 kron, se kolkujejo s kolkom za 1 K od vsake pole, če je pa sporni predmet vreden več, s kolkom za 2 K. Za tretji in vsak nadaljni izdatek plačilnega povelja v opominjevalnem postopanju znaša pristojbina od vsake pole le 50 vin., ako se ne toži za več nego za 50 K.
Za1 stranke določeni izdatki sodnih odločb so redoma prosti pristojbin. Od tistih izdatkov sodnih odločb, ki se strankam izdajajo le na njihovo posebno zahtevo, pa je plačati pristojbino za duplikate; isto-tako je treba tako pristojbino plačati tudi od tretjega in vsakega daljnega izdatka plačilnih povelj v opominjevalnem postopanju in pa plačilnih in zavarovalnih nalogov v meničnem, in čekovnem regresnem postopanju. Sodbeni dejanski stan in razlogi se smatrajo za obstojne dele izdatka sodbe in niso torej posebej podvrženi pristojbini.
Prvi izdatek odpovedne, priznalne ali zamudne sodbe in pa sodbe obrtnega sodišča, ako sporni predmet ni vreden čez sto kron, kakor tudi potrdila izvršljivosti na prvem izdatku izvršilnega naslova, se izdajajo brez pristojbin.
Izvlečke iz sodnih izdatkov je kolkovati kot duplikate.
D.) Prepis!, ki jih sodišče napravi strankam na njih zahtevo, se kolkujejo' za vsako polo s kolkom za' 50 v, ako vrednost spornega predmeta ne presega 100 K, v vseh drugih slučajih pa za vsako polo s kolkom za 2 K.
Od prepisov, ki se napravijo na zahtevo stranke mesto nadpisov, ni treba plačati pristojbine.
Pristojbina za duplikate in prepise se ravna po vrednosti predmeta pravde, h kateri spada izvirnik. Ako se pa duplikati in prepisi, za katere bi bilo plačati višjo pristojbino, rabijo kot priloge le v pravdi, v kateri ne gre za 100 kron presegajočo vrednost, se plača le nižja pristojbina po 50 v ali 1 K, vendar se mora na duplikatu pripomniti, za' katero pravdo se je izdal. Ako se pa tak duplikat ali prepis rabi kasneje v druge svrhe, treba je, predno se rabi, prvotno plačano pristojbino dopolniti do dveh kron.
E.) Sodne odločbe (razsodila, sodbe, sklepi) in sicer:
1. tale razsodila prve stopnje:
a) sodbe vobče, b) končni sklepi v pravdah zaradi motenja posesti in c) plačilni nalogi v mandatnem in sindikatnem postopanju, plačilni in zavarovalni nalogi v meničnem in čekovnem regresn^n postopanju, se kolkujejo:
če je sporni predmet vreden:
do 50 K s kolkom za 1 K čez	50	K	»	100	»	»	»	»	2	K
čez	100	»	»	400	»	»	»	.»	5	K
čez	400	»	»	1000	»	»	»	»	10	K
čez	1000	»	»	2000	»	»	»	»	20	K
če je pa sporni predmet vreden več nego 2000 K, znaša odstotna pristojbina 1 odstotek od vrednosti spornega predmeta;
2. tele sodbe in sklepi prve stopnje:
a) sodbe o tožbah za1 obnovo in o tožbah zaradi ničnost; b) sklepi, s katerimi se tožba zavrne zaradi' nedopustnosti pravne poti, zaradi nepristojnosti sodišča, zaradi tekoče pravde, zaradi pravnomočnosti, zaradi pravdne nezmožnosti ene sporne stranke ali zaradi nedostajajoče upravičbe zastopniku, ali pa s katerimi se zaradi nepristojnosti tožba preodkaže drugemu sodišču; c) sklepi o uporih zoper začasne odredbe — so podvrženi polovici pod 1. navedenih pristojbin, toda pri sklepih, označenih pod b) in c) nikdar več nego 50 K;
3. plačilna povelja v oporni n j e v a 1 n e m postopanju se kolkujejo s kolkom za' 50 v, 1, 2, 4, 8, 10 K, ako znaša vrednost spornega predmeta do 50 kron, čez 50 do 100 K, čez 100 do 400, čez 400 do 600, čez 600 do 800, čez 800 dd 1000 kron;
4. od prvih izvršilnih dovolil na podlagi inozemskih (neavstrijskih) izvršilnih naslovov znaša pristobina kakor pri razsodilih prve stopnje ad 1., če se pa izvršilna dovolila izdado na podlagi drugih izvršilnih naslovov, polovico tega, toda nikdar čez 10 kron;
5. začasne odredbe se kolkujejo s kolkom za 5 K, če je sporni predmet
vreden do 1000 K, sicer pa s kolkom za 10 kron.
Za odločbe sodišč višjih s t o'p e n j je treba plačati iste pristojbine kakor za odločbe sodišč prve stopnje; le tedaj, kadar se stvar vrne sodišču nižje stopnje v vnovično razpravo in razsojo, ne znaša pristojbina nikdar več nego 25 K.
Pristojbine, ki smo jih navedli pri razsodilih prve stopnje pod 1., je plačati tudi od odločb razsodišč in razsodnikov.
F.) Pri sodnih poravnavah tekom civilne pravde ali v izvršilnem postopanju znaša pristojbina na 1/2% od vrednosti, na katero se je poravnalo, če se pa predmet poravnave ne da ceniti, se plača od vsake pole 2 kroni.
(Dalje prih.)
Zadružne objave.
Okrožnica. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve zaznalo je glasom razpisa z dne 29. julija 1916 št. 37.118, dai se gostilničarski in krčmarski obrati' ne drže povsem predpisov ministrske naredbe z dne 14. julija 1916 št. 218 drž. zak. o omejitvi vporabe mesa in masti. Zlasti je opažati, da se cene jedilom vzlic postavno zapovedanim manjšim porcijam in vzlic priprave brez masti niso znižale. V svrho kontrole, v kolikor so imetniki (eh obratov cene jedilom znižali, izdaja magistrat stem na podstavi določil pravkar citirane ministrske naredbe in vzmislu razpisa c. kr. deželne vlade za' Kranjsko z drie 2. avgusta 1916 št. 24.349 občno naročilo vsakemu imetniku gostilniškega in krčrnar-skega obrata, ki ima pravico prodaje jedil, da mora tekom 8 dni predložiti magistratu (nekdanja Galletova hiša, I. nadstropje, obrtni oddelek, čakalnica levo) dva cenika svojega obrata, to je cenik jedilom, kateri je bil v veljavi pred 25. julije m 1916 in cenik, ki je veljaven o d 25. julija 1916 naprej, torej sedaj. Kdor bi temu naročilu ne ustregel, bode kaznovan in revizija cenikov izvršila' se bode na njegove stroške po m^gistratnih organih v dotičnem obratu. — Mestni magistrat v Ljubija ni, dne 5. avgusta 1916.
Stanovske vesti.
Člane gostilničarske zadruge v Velikih Laščah opozarjamo, da se vrši občni zbor gostilničarske zadruge v četrtek dne 31. avgusta t. 1. v prostorih g. načelnika Fr. Grebenca. Želi se, da se občnega' zbora udeleže vsi člani, kajti v slogi je m o č. Vabilo in dnevni red zbora sta priobčena na prvem mestu lista.
Zadruga v Idriji. Cenjene člane in članice gostilničarske in mesarske zadruge v Idriji se vljudno opozarja, da je tudi letos sklenil občni zbor pobirati po 2 kro-n i zadružne doklade, kateri znesek naj se čimpreje pri zadrugi vplača. Ker se ta znesek porabi za naročnino »Gostilničarja«, se nadejamo, da se bode vsakdo takoj odzval. Ta znesek je napram veliki vrednosti lista, ki ga dobi potem vsak
član, tako neznaten, dal je škoda izgubljati vsako besedo. List »Gostilničar« je za nas gostilničarje radi njegove bogate vsebine neprecenljive vrednosti. Zato priporoča zadruga vsem članom: čitajte ga pridno in pazno, pa bodete takoj spoznali, da je za vsakega' tovariša neizogibno potreben. — Kdor ne bi tekom dveh mesecev poravnal zadružne doklade, ga bode c. kr. okrajno glavarstvo prisililo k temu. Toliko v vednost, da ne bo zamere! — Krčmarska in mesarska zadruga za idrijski okraj.
Ugodna prilika za nakup. Vsled družinskih razmer se proda podjetje »Tolsto-vrška Slatina«, ki leži ob deželni cesti 20 minut od trga in postajališča Guštanj, eno uro pa od Spod. Dravograda. Sedanji posestnik je z velikim razumom podjetje močno povzdignil, da je slatina (kisla voda) na zelo1 dobrem glasu. V hiši je tudi dobro cvetoča trgovina, dalje z deželnimi pridelki, vinom, moštom in sadjem. Poslopja so v jako dobrem stanu. Cena primeroma jako nizka1, 60.000 K, od katerih lahko ostane 17.800 K vknjiženih, ostanek pa se plača' po dogovoru. Ker je želeti, da posestvo ostane v domačih rokah, priporočamo zadevo onim, ki bi zmogli, oso-bito ker se lahko uredi veliko letovišče s kopališčem in zdraviliščem. Natančna pojasnila daje upravništvo, oziroma1 tajništvo gostilničarske zadruge v Ljubljani, Marije Terezije1 cesta št. 16.
Razno.
* Kazen za mešano mleko. V Berlin-
Schonebergu je bil kaznovan veletržec z mlekom, Merz, na 3 mesece zapora in 8000 mark globe, ker je v mleko mešal 20—30 odstotkov vode.
* Dunajski običaj. »Arbeiter Zeitung« je razkrila zanimiv slučaj. Na Dunaju je v obrtnopospeševalnem paviljonu razstava. Tisti obrtniki, ki so kaj razstavili, so dobili od »Neues Wiener Journala« prijazno pismo1, v katerem jim list ponuja, da jih pohvali v posebnih člankih, a da je treba za vsak tak članek plačati 7, oziroma 8 kron od vrste.
* Olje iz koruze. Mlinar Ivan Meloga v Oroshazi na Ogrskem je našel način, kako se da iz koruze delati olje, ki ni dobro samo za obrtne potrebe, ampak je tudi užitno. Zastopnik dunajske centrale za krmila si je stvar že ogledal, dunajska vlada pa hoče dovoliti podpore tistim mlinom, ki bodo svoje obratb tako priredili, da bodo lahko iz koruze izdelovali olje. Tudi v Avstriji se že nekaj tednov iz koruze dela' olje. Mlin je treba v ta namen le malo preurediti. Izprešana koruza se lahko porablja za krmilo. — Radovedni smo, koliko bo stal liter koruznega olja.
* Stanje vinogradov in sadovnjakov na Slovenskem Štajerskem. Po soglasnih poročilih iz Slovenske Štajerske, je stanje vinske trte na Slovenskem Štajerskem zelo povoljno, izvzemši kraje, ki so bili vsled toče prizadeti. Ker je pa deževno vreme v mesecu juniju precej pospeševalo peronosporo in ker tudi bakrene galice ni dobiti v zadostni množini, bi bilo za sedaj
prezgodaj, izreči sodbo o tem, kak bo na-daljni razvoj naših vinogradov. Jabolk bo v Dravski in Savinjski dolini precej veliko, po drugod nekoliko manj. Hruške so v Posavju dobro obrodile. Sliv bo letos v Dravski dolini malo, po drugod skoro nič. Breskev bo v Dravski in Savinjski dolini še precej, po drugod malo. Orehov bo v Dravski, v Savinjski dolini in v Posavju precej veliko, po drugod nič, na Srednjem Štajerskem celo nič. Vobče bo letos na Slovenskem Štajerskem razmeroma malo sadja, ker je spomladanski mraz našemu sadnemu drevju silno škodoval. Iz Slovenske Štajerske se letos ne bo izvažalo veliko sadja, toda za domačo rabo ga bo dovolj.
* Fina jetrna klobasa. V Hamburgu je jestvinar Keller prodajal fine jetrne klobase po dve marki in dvajset pfenigov. Oblast je preiskala' to fino jetrno klobaso in se prepričala, da v klobasi ni jeter, mesa in masti, ampak fino izsekljani deli gumija, klej in smeti in drobno narezani lasje. Državni pravdnik je zahteval za to fino jetrno klobaso pošteno plačilo: tri mesece ječe in 1000 mark globe, sodnija pa je razsodila, da zadostuje za enkrat 2000 mark globe.
* Če bi kure vedele — se šali neki berlinski list — da se dobivajo na Nemškem jajca samo' še na krušne karte, da je prepovedano, uživati jajca za zajterk in
_da so jajca dražja kakor časih žafran, bi že iz samega patrijotizma legle več jajc. Znanost je poklicana, omogočiti kuram, da bodo jajca leglt? tako, kakor da bi zadaj imele strojne puške. Neki Harry Lewis v New - Yerseyu že to poskuša in! je dosegel, da ležejo njegove kure trikrat toliko jajc, kakor so povprek navadno!
+ Dansko pivo na Nemškem. Pogajanja zaradi uvoza danskega piva v Nemčijo so končana. Nemčija bo pivo še enkrat tako drago plačevala, kakor se plačuje domače, med vojno tudi že podraže-110 pivo*. Nekateri nemški listi s tem niso zadovoljni. Pravijo, da se na Nemškem že tako porabi vsak dan 42.000 stotov žita za izdelovanje piva, s katerim žitom bi se lahko vsak dan 10 milijonom ljudi preskrbel kruh, zdaj se bo pa še pošiljalo milijone denarja za pivo na Dansko*, kateri dežcjli sicer diši nemški denar, Nemčiji pa je vzlic velikim dobičkom, ki jih dela med vojno, vedno nasprotna.
* Preskrba plemenske živine. Pri deželnem mestu za dobavo klavne živine se je ustanovil oddelek za . posredovanje plemenske živine, bodisi za plemenske krave, kakor tudi za bike. Kdor želi prodati ali pa kupiti plemensko živino, naj se obrne pismeno ali pa ustmeno1 na to posredovalnico. Pri vojaških dobavah, katere se vrše redno po celi deželi, bo uradnik »Deželnega mesta« nakupoval vsake vrste plemensko živino. Za pleme sposobni biki se bodo dajali potom kmetijske družbe bikorejcem za pleme, za pleme nesposobni pa se bodo dali armadi za zakol. Mladi biki od enega leta naprej se bodo oddajali na deželni pašnik na Robežu. Plemenska živina se torej brez vsakega prejšnjega naznanila lahko prižene k vojaškim doba-
vam. Zamenja se tudi plemenska živina za klavno. Kdaj se v kakem kraju vrši vojaška dobava, lahko vsakdo poizve pri najbl(ižnjem komisijonarju »Deželnega mesta«, kateremu je prideljcno za dobavo ena, dve ali več občin. V kratkem se otvo-ri pri »Deželnem mestu« tudi oddelek za plemenske in pitane prašiče.
* Knjiga o ameriških milijardah. Ameriški socijalist Gustav Myers je spisal obširno knjigo o zgodovini velikih ameriških premoženj. Ta knjiga je zdaj izšla tudi v nemškem jeziku in se različni listi z njo prav obširno* bavijo. Knjiga je tudi res jako podučna. Sicer si lahko vsak človek na prstih izračuna, da s poštenim delo m še noben človek ni nabral velikega premoženja, ampak kvečjemu s spretnimi špekulacijami in transakcijami, ali kar razkriva Myersova knjiga, spravi človeka vendar v največje začudenje. Vsi ti Morgani, Fieldi, Astorji, Vanderbildti, Gouldi in kakor se že imenujejo, da so nagrabili svoje milijone z oderuštvom, goljufijami in tatvinami, z brezobzirnimi sleparskimi špekulacijami, sploh na vse načine, le ne na pošten način. Knjiga pa kaže še več: da namreč propad fevdalizma nič ne zboljša razmer. Sicer pa bi se dale tudi o postanku velikih evropskih premoženj spisati prav podučne stvari in bi se lahko dokazalo, da je mnogo evropskih premoženj, ki niso bila nič bolj pošteno pridobljena, kakor premoženja Vanderbildta in Carnegiea, Goulda, Rockefellerja ali Morgana.
* Nekaj lepega. Družba za vnovčenje živine na Dunaju je napravila v letu samo 5,365.262 K čistega dobička. Enaka družba na Koroškem, ki je začela svoje kupčije lansko leto z borimi K 133.000 obratne glavnice je v enem letu zaslužila K 1,482000 reci poldrugi milijon. Ni veliko to, pa vendar dokazuje to dejstvo, da so pritožbe radi zvišanja cen — neumestne?! Če se ne motimo imamo menda tudi pri nas na Kranjskem neko vnovčevalnico za živino. Koliko je ta napravila dobička, nam ni znano. Če bi se na takih krajih nastavil davčni vijak in pošteno privil .... to bi debelo kapljalu .... Če bi hotel gostilničar tak skromen čisti dobiček, bi moral računati porcijo telečje pečenke ravno dvajset svetlih kronic, vrček piva pa najmanj eno krono in četrtinko litra vina samo štiri kronce. Najbrže bi se potem nihče ne spodtikal nad zvišanjem cen, kakor nikomur ne pride na misel, da bi se čudil tem dobrodelnim zavodom, ki se z enako ljubeznijo oklepajo mošnjičkov kmeta in meščana! !
Kavarnarje, gostilničarje ki rabijo malinovec, opozarjamo na inserat A. Tosek v Pragi, ki razpošilja resnično fino blago in zelo po ceni.
LISTEK.
Ženijalna misel.
Kaj je bilo storiti? Počakati je bilo treba do drugega dne! S to tolažbo je postaval nekaj časa okoli lične hišice ter je pri tem zapazil odprto okno v prvem nad-
stropju, do katerega je po trtnem špalirju čisto lahko priti. Ko je zmajeval z glavo o tej navidezni lahkomiselnosti, o brezpri-merni brezskrbnosti gospoda Stiskača, mu je hipoma šinila v glavo ženijalna misel: splezati skozi okno, vlomiti v pisalno mizo gospodarjevo in mu veselo novico o velikem dobitku položiti vanjo! Joj, kakšen strah bo obšel gospoda papančka Stiskača, ko bo zapazil vlom in v kako velikansko veselje se bo ta strah spremenil, ko bo videl, da ni bilo nič vzetega iz pisalne mize, marveč bila vanjo takorekoč položena tako znatna svota. Za Boga, taka izborna misel! Naravnost velikanska. Aleško se je v duhu sam pred seboj priklonil. Seveda je bilo še prezgodaj izpremeniti misel v dejanje, ker bi ga pri sosedovih videli. A ko nastane tema, tedaj bo čas za izvršitev izborne misli, za katero se je hotel že vnaprej poplačati s posebno fino večerjo.
To je tudi storil v prav izdatni meri. Med tem je napočil težko pričakovani večer. Ker ni bilo lune, torej noč dovolj temna, jo je iz gostilne mahnil naravnost nekako med
11.	in 12. uro proti kraju svojega junaštva in sicer v svoji lepi svetli in elegantni nedeljski obleki. Odprto okno je kmalu opazil in kot spreten telovadec je z lahkoto splezal po trsnem špalirju, ki je sicer parkrat peklensko počil, kljub temu pa brezhibno zdržaRicnavadno težo. Aleš je zagrabil križ v oknu in se s spretnim kolebom dvignil na desko okna. Črna temina mu je zijala nasproti iz prostora, — nikakor ni mogel dognati kaj je v prostoru; no pa konečno mu je bil vseeno, kajti brez dvoma se pride tod skozi na hodnik, in če bo tam, bo že našel Stiskačevo pisalno sobo, kar sam od sebe, saj ve, kje se ista nahaja.
Požene se torej brezskrbno v sobo, toda joj — z obema nogama stoji v neki leseni posodi stoječi tik pod oknom. S tipanjem dožene, da je lesena posoda, vsebina pa da mora biti kuhan škrob, ki so ga postavili v ohlajenje. S tem pravzaprav ni računal, toda kot optimist, se je kmalu potolažil, češ saj se bo dal škrob izprati. Da bi se izkopal, je tipaje iskal opore, ter dosegel z desnico sod, ki pa se je k nesreči prevrnil, vsled česar je rinil z desnico naravnost v sredo soda, vsebujočega neko opolzlo bolj gosto tekočino, katere vonj ga je poučil, da mora biti to lug. Vsled fino razvitega vonja je neprijeten duh tako vplival nanj, da se je spozabil in glasno zaklel: „Fej ti bodi satan — to je smola 1“
V tem hipu pa se je zgodilo nekaj čudnega — vrata skrivnostnega prostora so se tiho odprla, dve bolj pomanjkljivo napravljeni ženski postavi z gorečo voščenko sta se prikazali na pragu in starejša reče polglasno: „Tu sem čula ropot — pa vendar ni kdo vlomil?"
„Kaj vraga — Stiskače vi ženski!" mu je šinilo po glavi. „Od kod pa vendar prideta naenkrat tu sem?"
Toda komaj je začel šele misliti, je mlajša — njegova izvoljenka, Minka Stiska-čeva strahovito zakričala.
„Tu stoji falot, mati," je kričala, drže voščenico kviško, »hitro mu vrzi kaj v oči, da ne bo mogel gledati."
Aleško Kurent je stopil pri teh besedah za korak naprej, pa je že gospa Stiskačeva zagrabila latvico, ki1 je stala na mizi poleg vrat, in — čof! zlila se je čez nesrečnika bela gosta tekočina, ki je bila po vonju soditi, kislo mleko.
»Uf!« ji vzdihnil, oslepljen nekaj časa po tekočini, ki je mnogim ljudem tako priljubljena, njemu pa1 v tem slučaju tako neprijetna. Zopet je stopil korak naprej z razprostrtimi rokami. Stiskačeva Minka pa zakriči: »Pomoč, roparji! Tatovi! Morilci!«
Obupno je odprl Aleško ustai, da bi oporekal neresničnim trditvam, pa gospa Stiskačeva je med tem že zopet zai-grabila skledo in jo izpraznila na dozdevnega vlomilca. Gosta tekočina se je razlila po celem obrazu čez njegov obraz in mu napolnila celo usta in takoj je spoznal po okusu, da so to vkuhane borovnice, ki se kar po litrih nad njim zapravljajo.
Ker pa so Alešku borovnice ravno tako malo prijale kakor mazasto milo, je začel i)o prejemu tega nepričakovanega blagoslova pošteno pljuvati okoli sebe.
»Poglej ga vraga, kako se dela, kakor bi bil ožank, ne borovnice,« vpije mamica Stiskačeva, razžaljena v svojem strahu, in švrk! je zagnala v ^e brezoboroženo žrtev cel kotliček pšeničnega zdroba, kajti to se je godilo v jedilni shrambi, zato je imela gospa vse te lepe in dobre stvari takoj pri rokah.
Ta zadnja1 salva je Aleška Kurenta popolnoma oslepila, zato je prišel popolnoma iz ravnotežja ter pričel biti okolu sebe in zmerjati na vse pretege. — Kratek pok, žgoča bolečina v levi lakti pa sta hipoma provzročila, da je1 Aleško vtihnil, se sklonil nazaj na steno, v tem pa zadel precej nemilo ob lepo gnjat — v istem hipu pai ga je zagrabila močna pest za goltanec in očka Stiskač mu zakriči s svojim hripavim glasom na uho: »Zdaj te pa imam, ti ničvredna tatinska .sodrga! Le veseli se na paražon, ti garjevec ti!«
Malinovec
garantirano naravnopristni z finim rafinad cukrom vkuhan 5 kg poštna poslatev K 12’— franko po povzetju pošilja
fi. Tosek, praga, 3CraLVinohra8y 1274|£g.
Pri večjem odjemu stavim špecij. ponudbe.
posebnost
I. kranjska tovarna mineralnih vok, sodavice i. t. 9. 4
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino« in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodove«;, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Avgust fymh
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 2424 30 za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki. 24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
1«, daj mi Sida-medu
Vsaka gospodinja ima pri hiši
Sida-med
kot
mažo za vojni kruh.
1 veija 35 v.
Dobi se v LjuL),ani v vsaki prodajalni.
Mn m sadni mošt, suhe hruški
od 56 litrov naprej
od 5 kt| naprej
in novi SšBva vrelec? namizna in zdravilna kisla voda
razpošilja po povzetja OSET, G&BŠfaenjs, ICoroško.
Posodo računam po lastni ceni in se nazaj vzame, sprejme se tudi steklenice in sode v protiračun in polnitev železniška postaja Spodnjidravograd.
pekarija, slaččičarna in
kavarna3i 25-24 m
Stari trg 21 - g
se priporoča sl. občinstvu feij posebno z dežele ,
na zajutrk.
Filjjalke:
Mestni trg štov. 6 Kolodvorska ulica &tev. 6.
JnC IJ» I I SR i ttt	SR	I	TK|	<2?	SR
\u za
gostilničarske zadruge v Llupnl
Marije Terezije cesta štev. 16
posredne brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, '■■■	- z dežele 1 K. =====
Tovariši gostilničarji! Poslu* žujte se te ugodne prilike 1
26 23—24
l\U Hilli
£jubljana, Prešernova ulica št. 3.
Koncem leta 1915 je imela vlog . . H 48,500j00'— Rezervnega zaklada................ 1,330.000'—
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4U
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične ■■ domačo hranilnike. -■■■■ ■■
Posojila na ismljlšfa in poslopja na Kranjskem proli 5 “/o. liven Kranjska pa proli 5V«°/o obraslim in proti najmanj 1 °/o --------ozir.	3/4°/»	odplačevanja	na	dolg.-
IH9HI
MnM pozor!
I illl:
(malinčni sok ali odcedek) ima naprodaj po najugodnejši ceni
Lovro RoseU
Vrhnika.
Pošilja se od 25 kg naprej.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte lspri tvrDkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasilu.
Z vsemi v špecciijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi/ vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENSINCHSR, L^fclfana, vogal Sv, Petra eeste In Eeslfeve ceste.
===== Vclepražarna za kavo z električnim obratom. , t 	=	=	Zaloga	mineralnih	voda.	=====
I
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
Fr. Kolmann
11 v Ijubijani 24—24
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
£ f-SJi“ &
v v
55
s:v
1
cvetlični salon ^
Pod Trančo 2 >J
vrtnarija g ^ ^ Tržaška cesta 34s
v Ljubljani. 2
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
n. gl. Morij, lekarna, Ljubljana.
“ Vinska trpina m restavracija
: Peter Stepič
■ Spodnja ŠiMev. 256
B priporoča p. n. gostilničarjem svojo
■ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
™ in štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	št.	262.14	25-24
to
v
priporočata svoja najboljša piva. K®	kakor:
\
\
marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in
steklenicah. 27 23-24
Specijaliteta Relnlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah.
% %
&
z Keinu
Telefon It. 90. v Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 80.
M
H
I«
H
M
H
N
M
M
N
M
N
Pivovarna Gdss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
^XXJOCXXŽXXXX XXXXX1XXX xxx:£
*
H
N
M
H
M
M
M
M
M
M
Izboljšajte promet v svoji gostilni -z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plzenskega tipa.
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zapreb, Napredak Sarajevo,
Beršnek Banjaluka itd. to pivo.	w
52 24—24	Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
3BE
j ESE
EHŠlC=3[slE
31=1
2BC
na
3BIE
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica	Varilnica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::
K 1,000.000		 (Železniška postaja Divača.) 	=	1. 1820.
L
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
 —   v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. ---
vElG
=S
J 1=11:
nf=ir=nr=ig
•n—ii-
BE
BE
Kleinoscheg- i Derby sec
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino.  — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ———
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
■■ Ljubljana, Židovska ulica 1.	-
Pivovarna nUNI0Nu v Ljubljani
(Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah,
Dobč se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive. 3 24 24
Izdaja in zalaga „Dež, zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".