V CMiblUmi, sreda S. mala 1937
Cena din
Poitalaa plaiaaa
gotovini
Steo. ICO
Z Ilustrirano prilogo »/ledea v slikali**
leto II.
Anarhistična revolucija v Barceloni I
“	■	znižati	število	tekmovalcev.	Vsako	d
Pariz, 5. maja. o. Včeraj je y Barceloni izbruhnila oborožena vstaja, ki jo je proti katalonski vladi dvignila Iberska anarhistična zveza. — Anarhistični oddelki so zasedli vse vojaške točke ■v Barceloni in začeli obstreljevati vladna poslopja. Vstaja je izraz nasprotstva med komunisti in socialisti, ki so v sedanji katalonski vladi prevladali ter med anarhisti, ki imajo za seboj vse delavstvo.
Povod za upor je dal predlog valencijske rdeče vlade, naj za poveljnika vladnih oddelkov v Kataloniji imenujejo kakega generala. S tem bi anarhistični vojaški odbori izgubili vodstvo nad katalonsko vojsko.
Anarhisti so odbili, da bi se na to mesto imenovala kaka vojaška osebnost. Vlada v Valenciji je nato kratko in malo hotela preiti preko tega in y Barceloni je nato prišlo do strahovitih neredov po ulicah. Vsepovsod po ulicah so v naglici postavili tanke in strojnice. Zdi se, da je vlada generalidada gospodar položaja v središču mesta, iberski anarhistični sindikat pa gospodari po predmestjih in na periferiji. Okoli 2 popoldne je bilo že nad 100 mrtvih in so bile ulice polne ranjencev.
Poulični boji so se nadaljevali vso noč. Vlada in odbori vladi zvestih socialističnih in komunističnih organzacij so vso noč imeli posvetovanja, kako bi se ustavili nemiri, ki škodujejo ne le vladi, marveč vsemu katalonskemu gibanju. Pred-
sednik Companys je ponoči po radiu nekajkrat pozval anarhistične vstaše, naj se ozirajo na skupne koristi in naj nehajo z uporom, češ, da z njim pomagajo samo iašizmu, sovražniku vse republikanske stvari v Kataloniji. Prav tako so tudi voditelji vladi zvestih organizacij pozivali anarhistične delavce, naj nehajo s streljanjem in sovražnostmi proti vladi.
Komunistični zastopniki, ki so odvisni od sovjetskega konzula Antonova Ovsejenka, zahtevajo sestavo nove stroge vlade, ki naj brezobzirno obračuna z anarhizmom.
S tem bi se komunisti iznebili svojega najhujšega nasprotnika v Kataloniji, anarhistov. —-Anarhisti pa zahtevajo, da morajo iz vlade vsi socialistični in komunistični zastopniki in da dobe izključni vpliv v vladi oni.
Zadnia poročila
Pariz, 5. maja. A A. »Journal« objavlja podrobnosti o dogodkih v Barceloni. V brzojavki se pravi med drugim:
Spor med vlado generalidada in odborom ekstremistov je nastal zaradi vloge tega odbora na vlado, ki je imela ultimativen značaj. V tej vlogi je odbor zahteval, da naj mu vlada izroči ve o oblast, ker naj vlada tisti, ki vodi vojno in zato naj odbor prevzame vso oblast nad katalonskimi četami. Vlada je odbila to zahtevo in naročila od-
boru, da naj podpre vlado, ki hoče razorožiti prebivalstvo. Vlada je takoj poklicala na pomoč del svojih čet, ki se bore na aragonski fronti. Odbor je odgovoril, da s svojo akcijo ne bo prenehal in da hoče popolnoma izolirati vlado. Pristaši odbora s takoj začeli ustavljati na ulicah gardiste in redarje, ki so izjavili, da so pristaši vlade. Vse so takoj polovili in jih s spremstvom odpeljali v dele mesta, kjer so jih delavci proglasili za jetnike. Ko so tako vladi odvzeli precej njenih oboroženih oddelkov, so člani odbora zahtevali od vlade, da naj takoj izpusti pristaše odbora, ki so bili aretirani v zadnjih dneh.	Vlada je	tedaj poslala nad
odbor svoj	napadalni	oddelek, med tem	pa so se
ekstremisti zabarikadirali okoli telefonske centrale, ki je na Katalonskem trgu v sredini mesta. Ekstremisti so odbili ta napad in napadalni oddelek je imel težke izgube. Ekstremisti so nato odšli pred palačo generalidada. Vojaki civilne garde so ] jih hoteli razgnati. Nastalo je streljanje in obležalo je mnogo mrtvih in ranjenih.
Med manifestacijami se je pojavil na balkonu Companys,	ki pa se	je moral	kmalu	umakniti.
List pravi,	da so vse	telefonske	zveze z	Barcelono
prekinjene. Prefekt Vzhodnih Pirenejev je zastonj poskušal telefonsko govoriti z Barcelono in francoskim konzulom v Barceloni. Znano pa je, da ščiti francoski konzulat oddelek francoskih mornarjev, ki eo odšli v mesto s francoskih vojnih ladij, ki so ] v barcelonski luki.
Trdna zveza med Nemčijo in Italijo
Rim, 5. maja. o. Nemški zun. minister von Ncurath in grof Ciano sta včeraj popoldne imela poldrugo uro dolg razgovor v palači Chigi. Uradno poročilo pravi, da jo razgovor potekel v zelo prisrčnem duhu in je ugotovil, da imata Italija in Nemčija popolnoma isto mnenje v vseh političnih vprašanjih, bodisi tistih, ki se tičejo nju samih, bodisi splošno evropskih. Zato je treba računati s še tesnejšim sodelovanjem med Nemčijo in Italijo v evropski politiki.
Zdi se, da se je ined Nemčijo in Italijo dosegel sporazum v štirih glavnih točkah, ki so bile na sporedu Neurathovega obiska. Te točke so: industrijsko sodelovanje in vprašnje surovin, pomirljivo stališče v španski državljanski vojni, enotna akcija v Podonavju ter skupen nastop glede novega zahodnega pakta, ki ga pripravlja Anglija, ki se hoče vsekakor sporazumeti z Nemčijo.
Zdravice na sporazum
DNB: Snoči je grof Ciano priredil v palači »Madame« slavnostno večerjo na čast nem. zunanjemu ministru grofu Oianu. Grof Ciano je izrekel prisrčno zdravico nemškemu gostu, zaželel dobrodošlico v imenu vlade in italijanskega naroda. Čustva prijateljstva med Nemčijo in Italijo izvirajo iz skupnih idealov nemškega in italijanskega naroda in služijo velikemu poslanstvu
obeh narodov za ohranitev najvišjih evropskih vrednot. Nemčija in Italija sta postavili z a temelj temu delu vse čednosti svojega prebivalstva. Tako stoji to prijateljstvo na trdnih osnovah, ki ga ščiti še trdna volja duceja in vodje rajha. Značilno je, da je von Neurath obiskal Rim ravno v tre-notku, ko se Italija pripravlja, da proslavi prvo obletnico ustanovitve novega cesarstva. Ob tej priliki se bo vsa Italija spominjala pomoči, ki jo je Nemčija nudila Italiji za časa abesinske vojne in tudi tega, da je Nemčija najhitreje priznala italijansko suverenost nad Abesinijo.
Italija in Nemčija bosta nadaljevali s svojo miroljubno politiko in dali vzgled drugim državam, da ni izključen sporazum tedaj, če je dobra
volja pri vseh in tudi ne more biti med državami tistih nasprotij v interesih, ki bi izključevala kak tak sporazum.
Nemški zunanji minister se je v svoji zdravici zahvalil za prisrčen sprejem v Italiji. Zagotovil je Italijo, da bo Nemčija zmeraj iskrena prijateljica Italije in v ta namen prinaša tudi najprisrč-nejše čestitke ob obletnici ustanovitve italijanskega imperija. Isti duh navdaja oba pridna naroda. Prepričan sem, da bo Italija podpirala Nemčijo pri izvajanju njenih velikih nalog, ker želi sodelovanje, ki ga razumejo v Nemčiji	vsi	ljudje. Grof
Ciano	je pravilno poudaril,	da to	delo ne koristi
samo obema državama, ampak dviga tudi splošen pomen miru in mu koristi. Vsi narodi morajo tudi razumeti življenjske potrebe vsakega naroda. Tako razumevanje že obstoja med Italijo in Nemčijo in to bo	lahko tudi pokazalo	pravo	pot	za razumevanje	med vsemi narodi.
Sestanek medparlamentarne unije MZ
v Belgradu
Belgrad, 5. maja. m. Jutri st bo v Belgradu sestala parlamentarna unija Male zveze. Romunska ■delegacija se bo pripeljala sem nocoj, češkoslovaška pa zjutraj. Parlamentarna zastopstva se bodo jutri, kakor je na sporedu, najprej vpisala v dvorno knjigo, nakar bodo odpotovala na Oplenac, kjer bodo položila vence na grob blagopokojnega kra-
Medeni tedni vojvode Windsorskega
v Dalmaciji
Grad Condc, 5. maja. o. Vojvoda Windsorski je včeraj ob 13.35 dospel sem z avtomobilom. Grad je bil že vse dni strogo zastražen š policisti v uniformah in v civilu. Zadnje dni so v gradu uredili vse potrebno za poroko vojvode Windsor-skega z go. Simpsonovo. Civilno poroko bo izvršil verneuilski župan Mercier, ki je dobil že vsa potrebna navodila^ od pravosodnega ministrstva. Poroka bo najbrž že prav v kratkem in sicer v gradu Conde. Prvi mescc po poroki namerava vojvoda Windsorski preživeti nekje na dalmatinski obali, kakor poročajo iz njegove okolice.
Iz Londona poročajo, da so za poroko že uredili tudi vprašanje vojvodinih dohodkov, ki je
Zakon o izgonu priženjenih tulcev iz USA
Washington, 5. maja. o. Ameriški senat je včeraj končal zakonski predlog za izgon vseh tujcev, ki so se priselili v USA s tem, da so poročili ameriške državljanke. Zakonski predlog pride v najkrajšem času pred ameriško zbornico, ki ga bo sprejela. Z novim zakonom o izgonu tujcev bo prizadetih večina inozemcev, ki so se zadnja leta priselili v Združene države.
Senat je včeraj sprejel zakon, po katerem vlada Združenih držav plača vsakemu priseljencu vse potne stroške, če se hoče izseliti iz USA.
Nov krst bivše zemljoradniške stranke
Belgrad, 5. maja. m. Iz Banjaluke poročajo, da so imeli tamkaj včeraj večji sestanek bivši zemljoradniki. Na sestanku sta bila tudi oba voditelja bosanskih zemljoradnikov, Branko Čubri-lovič in Čeda Kokanovič. Ceda Kokanovič je predlagal, naj bi se bivša zemljoradniška stranka, ki se je prej, kakor znano, imenovala Zveza kmetov, prekrstila v Srbsko zemljoradniško stranko. Po mnenju Kokanoviča bi bilo to umestno tudi zaradi tega, ker je dr. Maček začel zbirati okoli sebe kmete bolj na nacionalni kakor na kmetski ideji.
Slavonska Požega, 5. maja. m. Te dni je prispel sem bivši belgrajski nadškof Rafael Rodič ter se namerava v Slavonski Požegi naseliti za stalno.
povzročalo tako angleški vladi kakor dvoru precej sitnosti. Njegova letna plača ni vključena v kraljevo civilno listo, pač pa bo dobil kralj posebej 100.000 funtov, s katerimi lahko razpolaga po svoji volji. Teh 100.000 funtov bo dobival vojvoda Windsorski. Dohodki z vojvodovih posestev pa bodo letno prinesli 28.000 funtov. Za primer vojvodine smrti bo te dohodke uživala tudi njegova vdova.
lja Aleksandra, nato pa bodo odšla tudi na Avalo ter položila vence na grob neznanega vojaka.
Po povratku v Belgrad bodo parlamentarna zastopstva držav Male zvaze sprejeta pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, predsedniku senata Želimirju Mažuraniču, predsedniku skupščine Ste-vanu Čiriču in pri belgrajskem županu. Jutri zvečer bosta priredila predsednik senata in predsednik skupščine na čast parlamentarnim zastopstvom banket v prostorih Narodne skupščine. V petek dopoldne bodo parlamentarci odšli na ogled bel-grajskiga mesta, popoldne pa bo njim na čast v skupščini slavnostna skupna seja narodne skupščine in senata. Zvečer istega dne bo priredil parlamentarcem držav MZ banket predsednik vlade dr. Stojadinovič v prostorih Gardnega doma. Po banketu bo velik sprejem, za njim pa koncert, na katerem bosta pela tudi g. Julij Betetto in ga. Franja Bernot-Golobova iz Ljubljane.
Češkoslovaško parlamentarno zastopstvo vodita predsadnik senata g. Soukup in predsednik skupščine Jan Malypeter, v njej pa je tudi podpredsednik narodne skupščine Vaclav Košek, ki je ugleden funkcionar češkoslov. ljudske stranke.
Poročila iz baskovskih bojišč
Saint Jean de Luz, 5. maja. AA. (Havas) Tu so izkrcali španske begunce, ki jih je pripeljal francoski rušilec »Somme«.
Nacionalistične čete so včeraj nadaljevale operacije, da popravijo postojanke, ki so jih zavzele zadnje dni in da bi mogle manevrirati dalje proti Bilbau. Na severu je pomorska brigada popolnoma očistila gorati predel Solube, ki se razteza do Oc^-ana, njegovi obronki pa dosegajo Bermeo, Mundake in Beder-Maleas. S teh postojank obvladajo nacionalisti vso obalo med Guernico in reko Bilbao. S svojimi topovi lahko ovirajo vsako gibanje na-
5600 filmskih igralcev stavka
Newyork, 5. maja. o. V filmskem mestu Holly-woodu je prvič od njegovega nastanka izbruhnila stavka filmskih igralcev in tehničnih uslužbencev, ki je namah omrtvila vso filmsko industrijo. Preteklo soboto so štiri strokovne zveze tehničnega filmskega delavstva priredile velik shod, kjer so sklenili začeti s stavko, ker filmska podjetja ne marajo priznati njihovih strokovnih organizacij kot zakonitih zastopnic pri mezdnih gibanjih. Iz simpatije se je tehničnemu delavstvu pridružila tudi strokovna zveza kinematografskih igralcev in pisateljev, ki ima 5600 članov, med njimi večino najbolj znanih igralcev, razen filmskih milijonarjev. V vodstvu te strokovne zveze so Robert Mont-gomery, Boris Karloff, Joan Crawford, James Cagney in drugi. Zaradi tega so morali v holly-woodskili filmskih delavnicah prenehati z delom
sprotnika. Pred Durangom so nacionalisti očistili severni del ceste, ki drži v Bilbao. Pri teh operacijah so nacionalisti zajeli precejšnje število ujetnikov.
Bilbao, 5. maja. AA. Rauter: Baskovske čete so pognale z dinamitom v zrak most na cesti med Bermejo in Mundako. Na ta način so presekale zveze med mešano nacionalistično brigado in ozadjem. Ta nacionalistična brigada, ki je sedaj odsekana v Bermeji, je že dobila pomoč v orožju in moštvu iz Galerna. Pomoč je pripeljal oborožen trgovski parnik. Baski se ob odseku pri Rigoiti dobro drže.
pri 50 filmih. Med drugim so ustavili filme, kjer igrajo glavne vloge Greta Garbo, Marlene Dietrich, Clark Gable, Garry Cooper, Jean Harlow in drugi. Ustavitev dela pri teh filmih je v treh dneh prinesla podjetnikom 10 miljonov dolarjev škode. Ni pa še mogoče napovedati, kako in kdaj se bo stavka v filmskem mestu končala.
Sofija, 5. maja. Na Bolgarskem je predzadnjo noč divjala velika nevihta in se je večkrat utrgal oblak. To je povzročilo veliko stvarno škodo. Glavna železniška proga od Sofije do črnomorskega pristanišča Burgasa je pretrgana, ker je ploha povzročila povodenj in poplavila tračnice več kilometrov daleč. Posebno hudo je prizadeta okolica Sofije, kjer je več vasi docela pod vodo. Mnogo hiš je podrlo. V Vidinu na Donavi je pod vodo več ko 700 hiš. škodo cenijo na več sto milijonov levov*
Za bodoče olimpijske igre nameravajo znatno znižati število tekmovalcev. Vsako državo bo smel v posameznih športnih panogah zastopati en sam tekmovalec. S tem hočejo skrčiti stroške, hkratu pa omogočiti večjo kvaliteto športnega boja.
Kronanjske slovesnosti v Londonu bodo po mišljenju francoskega tiska nudile priložnost za j številne važne politične razgovore. Francoska vlada že pripravlja gradivo za nje.
Sv. stolica je poslala nemški vladi spomenico,
v kateri odgovarja na nemški protest zaradi papeževe okrožnice o žalostnem položaju nemških katoličanov.
Konec kapitulacij v Egiptu pomeni začetek nove dobe za egiptovski narod, je izjavil egiptov-[ ski finančni minister Makram paša na vprašanje, kaj si Egipt obeta od odprave predpravic ino-lcev.
Francoski letalski minister Pierre Cot se je
I snoči pripeljal iz Londona, kjer je imel razgovore | z angleškimi vojaškimi krogi.
Za novega sovjetskega poslanika v Berlinu so
I imenovali dosedanjega poslanika v Tokiu Jure-njeva. Prejšnji berlinski poslanik Surič pa gre v | Pariz.
Londonski odbor za nevmešavanje v špansko I državljansko vojno je imel včeraj sejo, pri kateri se je bavil s vprašanjem španskih terjatev v tu-I jini ter za zboljšanje nadzorstva nad mejami. Začeli so tudi debato o tem, kako naj bi civilno prebivalstvo zavarovali pred letalskimi napadi. Z ozirom na dejstvo, da se to do zdaj kljub vsem predlogom ni posrečilo, je treba upati, da bodo [ Spance vseh taborov še naprej kosile bombe.
Mednarodni kongres zgodovinarjev se bo začel j 21. avgusta v Rigi. Udeležili se ga bodo odpo-| slanci iz skoraj vseh držav na svetu.
Banka za mednarodna plačila v Baselu je na
svojem občnem zboru sklenila, da bodo delničarji dobili dividendo v znesku 6%. Sklenili so tudi spremeniti pravilo.
Za nemško-angleški sporazum o kolonijah se
zavzema zloglasni lord Rothermere, češ da je za Anglijo bolje, da se sporazume z Nemčijo, kakor pa da bi Nemčija in Italija začeli organizirati svojo kolonijalno moč.
Proti uvajanju gospodarskega kolektivizma se
je izrekel senator in bivši francoski finančni minister Caillaux na zasedanju pokrajinskega zbora v departeinentu Sarthe. Označil je vse socialistične gospodarske poskuse sedanje vlade za nekaj, kar škodi francoskemu gospodarstvu.
Zaradi 40 urnega tednika se bo zvišala cena pivu v Franciji. Tako je sklenila zveza francoskih pivovarnarjev.
Rdeča vojska je straža miru na vsem svetu, tako je v svojem govoru izjavil maršal rdeče vojske Vorošilov na prvomajskih svečanostih v Moskvi. S tem je ponovil kruto horčevanje, ki si ga dovoljujejo vsi zagovorniki militarizma na svetu.
4000 hotelskih nameščencev je začelo stavkati
v San Franciscu v nedeljo. Nameščenci zahtevajo zvišanje plač in le pet delovnih dni na teden.
450 italijanskih balilcev bo prišlo v poletna taborišča nemške Hitlerjeve mladine,, da se bo že mladina obeh narodov pri vojaškem taborenju začela bratiti.
Francija zbira večje vojaške oddelke na meji španskega Maroka; zakaj in čemu, ni znano.
Atentat na nadškolovsko palačo v Riu de Ja-
neiru so poskusili neznanci, ki so nastavili v vrtu pri palači bombo. Bomba je eksplodirala, toda brez posebne škode.
Japonske volitve kažejo, da je sedanja bojevita zunanja politika napol diktatorske vlade generala Hajašija, japonskemu ljudstvu zopema. Če bo vlada hotela obdržati oblast, bo morala popustiti ljudskim zahtevam. Tako piše londonski >Mor-ningpiostc.
Knjigo o Jugoslaviji namerava napisati urednik tržaškega dnevnika »Piccoloc. V njej bo opisal kulturno, gospodarsko in politično življenje naše države. V ta namen potuje že od obiska zunanjega ministra Ciana po Jugoslaviji.
Mussolini je obiskal črne somalske vojake, ki
so prišli v Rim za veliko vojaško parado 9. maja. Pri odhodu iz taborišča so Mussolinijev avto spremljali somalski jezdeci v galopu.
Vode vpadajo
Belgrad, 5. maja. m. Ker je zadnje dni pre-I nehalo deževati, so skoraj vse reke v svojih zgornjih tekih pričele upadati. Voda iz Save in Donave pri Belgradu pa še vedno stagnira. Še zmerom je pod vodo okoli 100.000 ha obdelane zemlje,
Objava propagandnega odbora za razstavo v Parizu 1937
Skupine, ki organizirajo kolektivna potovanja v Francijo, se naprošajo, da v najkrajšem roku obvestijo o svojih namerah francosko-jugoslovanski odbor za propagando razstave v Ljubljani (Francoski institut, Narodni dom).
Natančne podatke je treba poslati temu odboru zlasti glede števila in stanu oseb, načrta potovanja, odhoda in prihoda v Francijo, ugodnosti, ki si jih žele, ter o tem, koliko časa se bodo mudili y Franciji,
Ob slovesu od Mateja Hubada
Ljubljana, 5. maja.
Turobna slika, ki so ji dajale črni okvir žalne zastavo, ko so se poslednjikrat zgrinjale velike množice slovenskega ljudstva, skromnega, pa tudi hvaležnega, h krsti nepozabnega, velezaslužnega slovenskega oživitelja glasbenega življenja Mateja Hubada, je pričala o globoki žalosti, ki je prevzela vso našo javnost, ko so zadonele ganljive žalostinke v poslednje slovo velikemu delavcu. Včeraj smo pokopali moža, ki je zaslužil, da se ga Slovenci ne spominjamo samo ob trenutkih ko lega v grob, pač pa, da njegov spomin živo bdi nad nami in nas opozarja k resnemu, nam toliko potrebnemu delu.
Zbor fanfar je za začetek svečanosti zaigral na balkonu Glasbene Matice pretresljivo žalostinko. Stolni dekan dr. Kimovec je nato ob asistenci številne duhovščine opravil cerkvene obrede za velikim pokojnikom, nakar je mešani pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. dirigenta Poliča zapel žalostinko »Glejte, kako umira pravični«. Ne-venljive zasluge in težko življenjsko pot pokojnega Mateja Hubada so nato v poslovilnih besedah ob pokojnikovi krsti orisali za Glasbeno Matico dr. Vladimir Ravnihar, v imenu Jugoslovanske akademija znanosti prof. dr. Božidar Širola, za Glasbeno akademijo v Zagrebu rektor Lhotka, v imenu ljubljanskih konservatoristov pa g. Frelih. Zbor Glasbene Matice in Akademski pevski zbor sta nato skupaj zapela Foerstcrjevo žalostinko »Umrl je mož«.
Zatem se je začel razvijati po Kongresnem trgu, po Šelenburgovi ulici, Knafljevi ulici, pred opero žalni sprevod, kakršnih Ljubljana še ni mnogo videla. Številni predstavniki našega javnega življenja, ki sc stopali v žalnem sprevodu, so pač dali primernega poudarka pokojnikovi veličini.
Na čelu sprevoda je korakala godba »Sloge«, ki je igrala žalostinke, nato oddelek Sokola ter skoraj vsi polnoštevilni pevski zbori Hubadove župe. Na čelu je pevski zbor iz Skaručne, rojstne občine pokojnika, nesel krasen venec. Sledili so člani konzervatorija, Glasbene Matice, komponisti in drugi glasbeni umetniki. Devet ljubljanskih pevskih društev se je udeležilo sprevoda, druga-društva pa so poslala številne vence. Pred krsto so korakali tudi predstavniki Hubadove župe: dr. Švigelj, Prelovec, Venturini in Premelč. V sprevodu so nosili visoka odlikovanja pokojnika. Voz s krsto pa je spremljala častna straža naših pevovodij in pevcev,
Za krsto in za sorodniki so šli ban dr, Natlačen, divizijonar Tonič, župan dr, Adlešič, zastopnik univerze in Slovenske akademije znanosti dr. Kidrič, podžupan dr. Ravnihar, zastopnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Širola, predsednik Glasbene akademije v Zagrebu Lhotka, predsednik Narodne galerije v Ljub-
Anketa o cestah
Ljubljana, 5, maja.
Včeraj je bila v prostorih zbornico za TOI anketa o naših cestah, ki jo je sklicalo pred kratkim ustanovljeno društvo za ceste. Anketo je kot predsednik društva za ceste vodil dr. Vinko Vrhunec, udeležili pa so se je številni zastopniki naših gospodarskih ustanov, zastopnik ljubljanskega župana, univerze ter nekateri narodni poslanci in drugi. Večino svojega poročita je predsednik dr, Vrhunec posvetil osnutku zakona o 'državnem cestnem fondu. Osnutek lega zakona predvideva sicer centralni fond za ceste, ni pa v njeni nobene določbe, da bodo banovine iz njega res prejemale, ali z drugimi besedami, ni zagotovila, da bi naša banovina, ki bo veliko prispevalo, iz fonda prejemala tisto, kar bo dala. Razdeljevanje je po osnutku zakona prepuščeno volji vsakokratnega gradbenega ministra. Zato je bila Izražena 'enoglasno zahteva, da se centralni cestni fond sploh ne ustanovi, pač pa se ustanove banovinski fondi. Le ti bi služili svojemu namenu. Nova bremena, ki bi se stekala v ta fond, bi prebivalstvo vse drugače občutilo in prenašalo, če bo vedelo, da se Sz njih črpajo sredstva za pppravljanje naših cest, ki so vse v nevzdržnem stanju. V naši banoivni bi se letno nabralo okrog 30 miljonov dinarjev, kar bi bilo dovolj, da so odplačuje posojilo 220 dinarjev, ki naj bi ga banovina najela za prvo etapo popravil naših cest.
Tudi vsi ostali udeležnci ankete so izrazili enako stališče do novega osnutka ter ga označili kot nesprejemljivega za naše razmere. Sklenjena je bila tudi resolucija v tem smislu in bo poslana takoj na vsa merodajna mesta.
ljani dr. Windischer, francoski konzul g. Remeran, predsednik Profesorskega društva Grafenauer, ravnatelj konzeratorija Betetto z vsem učiteljskim zborom, predsednik Pevske zveze Lavrič, častni predsednik »Ljubljane« Šturm in drugi.
Ganljivo je bilo zlasti slovo ob domu umetnosti — ob operi, za katerega se je toliko trudil v svojem življenju pokojni Hubad in katerega je tudi toliko ljubil. Zato se je ves žalni sprevod ustavil tudi pred tem domom, kjer naj bi znova v zahvalo in bodrilo vstal spomin in opomin vsem ljubiteljem slovenske glasbene umetnosti.
Tu se je poslovil od pokojnega Hubada predsednik Hubadove župe dr. Švigelj ter se mu po-
cem. Za občuteno žalostinko »Poljana toži« je žalni sprevod kreni! po Aleksandrovi cesti in dalje proti pokopališču. Po vsem mestu je stal ob njem nepretrgan špalir občinstva, ki je za trenutek obstalo v nemem molku. V pokopališki kapelici je zapel vokalni kvintet Jalenovo »Usliši nas Gospod«, Zadnje poslovilne besede je spregovoril pokojnemu Hubadu predsednik zbora Glasbene Matice g. Silvan Pečenko, ob odprtem grobu pa je še zadonela Hubadova najljubša pesem »N'mav čez izaro«,
S trpko zavestjo, da je grob zagrnil velikega našega slovenskega delavca, tvorca, prebuditelja in moža, ki je znal tud: vroče ljubiti in pomagati vsakemu, se je ogromna množica pogrebcev počasi začela razhajati. Odšla je od groba z zavestjo, da se je vsaj na zadnji poti, kolikor je mogla, oddolžila zaslužnemu možu — velikemu Hubadu. Naj vedno živi med nami njegov spomin kot opomin
seaniK. iiuuauuve zupe *ir. avigvij ter se mu pu- * veu.nu tivi meu uaiui iijeguv apuiuiu
slednjikrat zahvalil za vse, kar je dal nam Sloven- | k hvaležnosti, ki jo zaslužijo Slovenci.
Na splošno željo predvajamo ponovno najlepšo opereto letošnje sezone še od 6.-9, t. m.
ROSE MARIE
Nepozabne ljubavne melodije. Divne pokrajine, čarobna glasba, romantični plesi.
V glavni vlogi: JEANETTE MAC DONALD in EDDY NELSON Najlepši ljuba vni par.
KINO SLOGA
Divjaški spopad dveh vinjenih voznikov
Celje, 4. maja.
V ponedeljek popoldne sta popivala v gostilnah v Št. Juriju ob juž. žel. Bosanec Matoševič Franjo, 37 letni delavec, doma iz Pokračiča-Bučice, okraj Travnik, in njegov rojak Debelak Ivan, ki sta vozila v Št. Juriju ob juž. žel. les za razne lesne trgovce. Okrog 5 popoldne sta pila v gostilni Martina Šporarja, kjer sta sklepala konjsko kupčijo. Ker pa sta bila oba vinjena, sta se začela prepirati. Matoševič je začel izzivati Debelaka, ta pa je pograbil nož in grozij z njim Matoševiču. Debelaka je zatem vrgel Matoševič za mizo in še sam padel nanj, nakar ju je gostilničar spravil iz gostilno.
Zunaj sta se oba lovila in prepirala, nakar je Matoševič pograbil poleno in udaril z njim po glavi Debelaka s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Okrog nezavestnega so se takoj zbrali okoliški kmetje, ki so odpeljali nezavestnega ranjenca v celjsko bolnišnico, Matoševiča so pa aretirali orožniki in ga izročili celjskemu okrožnemu sodišču. Stanje ponesrečenčevo je brezupno.
Poslanec pride zaradi ialitve ikofa pred sodišče
Vlnkovci, 5. maja. m. Djakovsko okrožno sodišče je sklenilo v zvezi s tožbo škofa dr. Antona Akšamoviča proti poslancu, ki je kandidiral na Mačkovi listi, Miji Birtiču, da bo zahtevalo od narodne skuščine njegovo izročitev sodišču zaradi žalitve in klevete škofa dr. Akšamoviča in katoliškega župnika Ace Zabaroviča.
Planinska koča na Gorjancih zopet odprta
St. Jernej, 4. maja. Za binkoštne praznike bo zopet odprta planinska koča pri Sv. Miklavžu na Gorjancih. Njen oskrbnik »gorjanski birt« Hudoklinov Nace pa bo v kratkem dozidal še svoj lasten planinski dom, ki ga obeta otvoriti takoj v začetku počitnic na prav slovesen način, kar pravi, da brez godbe, dobre pijače in jedače in menda še tradicijonal-nega, na ražnju pečenega janca ne bo šlo. Novi planinski dom bo potem odprt celo leto in tudi pozimi, s čemer bo brez dvoma zelo ustreženo smučarjem, ki doslej niso imeli tu stalnega zavetišča. Dom bo zidan tik sedanje koče in v dve nadstropji in bo imel več stanovanjskih sob za turiste. Pritličje in prvo nadstropje že stojita. S tem bodo pridobili Gorjanci s te in one strani mnogo novih prijateljev in obiskovalcev. Saj pa drži Nace vkljub toliki višini cene zelo nizke in zmogljive tudi za nepremožne izletnike.
Filmi
»Zavržena žena« (Union). Po zaslugi drame Oskarja Wildee, ki i« filmu služila z« predlogo, jc to dalo postalo izbrušena konverzacijska drama, kakršnih ne vidimo veliko. Kljub skromnosti zunanjega razvoja in majhne prostorninske razgibanosti, je film na zunaj slikovit in pester, ne da bi dramatsko dejanje trpelo zaradi nebistvenega slikovnega okrasja. »Zena brez pomena« je obranila vsa znamenja wildejevega mojstrstva: fino, komaj zaznatno igro ter žaloigro človeških usod, ki se razvija pod površnim tokom zunanjosti, bleščeč zunanji družabni okvir, poln presenetljive, čeprav prazne in po smislu pogosto nesprejemljive duhovitosti. pod katero zaslutimo zda| pa zdaj čisto navadne nebogljene ljudi, z njihovimi vsakdanjimi bolečinami, podlostmi, padci in vstajenji. Vse dejanje poteka disciplinirano, brez nesorazmernih izbruhov, nekako tako, kakor ga narekuje vsem osebam njihovo lordovstvo. Toda kljub temu ni delo nikjer nemogoče ali nesprejemljivo, povsod čutimo dramatične udare, zapletljaje in razplete močneje kakor v slehernem naturalističnem ali sentimentalnem dogajanju. Igralsko vodi vso dramo Gustav Griindges s suverenostjo mojstra, ki obvladuje vse položaje, vsa čustva, vse pretresa in vse dogodke. Z Marianno Hoppe, Kathe Dorsch in Gustav Hen-ckelsom igra Griindges mojstrski filmski kvartet, ki sega visoko nad povprečno filmsko glumaštvo. In pri vsem tem ostane Wildejejo literarno delo kljub adaptaciji po smislu neokrnjeno, po obliki nepotvorjeno, skratka film, ki ne onečašča literature. Lepo delo!
V uvodnem programu predvajajo zanimiv in spretno ter nazorno izdelan film o nemški letalski pošti »Pisma lete čez ocean«. Film je kljub preizraziti nemški tendenci tudi stvarnega, recimo izobraževalnega pomena.
Omembe vreden bi bil spričo svojega aktualnega značaja še film »Junaki s Paulove ulice«, mojstrska in pretresljiva ameriška parodija na nesmisel vojne, ki ga film ponazarja ob brezsmiselni, a nazadnje pretresljivo tragični otroški igri. V filmu igrajo sami otroci, toda razumeti In strahoten nauk dobiti iz njega morejo samo odrasli in zreli ljudje, Zaradi svoje protivojne tendence, izoblikovane v vzorni filmski podobi, bi bilo delo eno najpomembnejših v letošnjem programu ljubljanskih kinematografov. Nerazumljivo se nam zdi, da je tak poučen, lep in pameten film bil namenjen občinstvu en sam večer, ko moramo stokrat in tisočkrat neznosnejše, nepomembnejše in škodljivejše stvari gledati tedne dolgo.
Za TBC - sanatorij na Gorjancih
Št. Jernej, 4. maja.
Lansko in letošnje leto opazujemo živahno zanimanje zdravniških krogov za Gorjance, kjer naj bi se zgradil v bližnji bodočnosti sanatorij za pljučno tuberkulozo. V jeseni se je mudila na Gorjancih skupina hrvatskih zdravnikov, ki je iskala primeren stavbeni prostor. Prav tako pa se zanimajo za Gorjance tudi neke slovenske skupine, od ■ katerih si je ena že zagotovila nekaj parcel pri | Sv. Miklavžu. Kakor izvemo, je v načrtu sanatorij
Zanimiv obnovitveni proces v Mariboru
Ali je bil posestnik Jakob Rozman 1.1932 po nedolžnem obsoien na 15 let ječe?
Maribor, 4, maja.
Dne 27. aprila Uta 1932 so našli prevžitkarico
Ano Tomažič na Pavlovskem vrhu v njeni samotni hišici mrtvo. Sob3 je bila polna zadušljivega dima od cunj, ki so se ponoči vnele poleg železne pečice in ljudje so mislili, da je ta dim povzročil smrt starke. Pokopali bi jo bili in brez sledu bi bil izbrisan iz sveta zločin, če se ne bi bila zdela smrt pokojnice domačemu župniku vendarle sumljiva, pa je preprečil pogreb in obvestil oblasti. Pri obdukciji pa se ja ugotovilo, da je bila pokojnica
zadavljena
in na zverinski način umorjena. Morilec, ki jo je davil, ji je klečal na prsih ter ji je zdrobil vsa rebra in prsnico. Da bi izbrisal za seboj sledove zločina, je zažgal kup starih cunj poleg postelje, ker pa so bila okna in vrata trdno zapahnjena, so cunje samo tlele in niso vzplapolale s plamenom, tako
Misli ob simfoničnem koncertu B. Arniča
Ljubljana, 5. maja.
»V naših glasbenih razmerah je nekaj gnilega«, tako sem napisal med opombami v programni knjižici simfoničnega koncerta Blaža Arniča, le besede in ves tisti odstavek niso bile \e fraze, ki naj bi kot lepo pobarvane kulise oskrbele koncertu primerno kontrastno ozadje, ne, te besede so privrele iz silnega notranjega gnava nad vso resnično in konkretno umazanostjo, ob katero zadeneš vsak dan znova in znova celo tam, kjer bi jo moTal prav za prav najmanj pričakovati, v glasbenem umetnostnem ude)stvovanju. Tam na programu sem kratko naznačil le razmere med ustvarjajočimi glasbeniki: res je pri marsikom med njimi kl|ub vsemu znanju toliko nečednega, nizkega in umetnika nevrednega, da izgubiš celo spoštovanje pred človekom, kjer bi iskal osebnost umetnika. A ne samo med njimi, na vse naše glasbeno življenje pritiska ozračje umazanosti, ki preprečuje, da se pozitivno in kvalitativno delo ne more tako razviti, kot bi se v drugačnih razmerah moglo in moralo razviti. Te trditve niso pretirane; prevečkrat se ob konkretnih dogodkih vsa ta umazanost pojavlja, da bi jo bilo možno tajiti. Kdor je natanko spoznal naše glasbene razmere in ne čuti, da ga duši njih ozračje, kdor ne čuti, da je traba ostre borbe proti vsemu umazanemu in gnilemu, da se ozračje temeljito razčisti, temu so morali že otopeti čuti za poštenost in dostojnost, pravičnost in doslednost v medsebojnih odnosih in vse ostalo, kar zahteva čistost umetnosti. Mislim, da bi bil čas, iti z vso odločnostjo in odkritosrčnostjo v boj za te stvari, mislim, da bi se morali za to boriti predvsem mladi ljudje s složnostjo in pogumom, danes, ko valja že skoro za pregreho, če čutiš krivico, ki je bila storjena drugemu, kot svojo lastno bolečino, Žalostno, če ni ne složnosti ne poguma; toda, ali ni najbolj žalostno (to vprašanje je namenjeno predvsem gosp. Šturmu, koncertnemu kritiku »Slov. Naroda«) za mladega človeka, da strelja v tem boju lastnim tovarišem v hrbet?
Zaenkrat dovolj o tem. Arničev koncert ;e razgibal mnenje javnosti kot malokateri glasbeni dogodek pri nas. A preden se dotaknem vseh vpra-Stnj, ki so se pri tem pojavila, moram najprej govoriti o vrednosti in važnosti Arničevega dela na
splošno in v podrobnostih. Arnič je pred tem koncertom da! že dva koncerta, ki sta ostala morda bolj skrita; na njih so bile že izvajane njegove skladbe, Tudi na zadnjem koncertu v unionski dvorani so bile izvajane tri njegove skladbe iz različnih faz njegovega razvoja. A nihče od glasbenih kritikov, ki so doslej pisali o Arničevem koncertu, ni storil tega, kar bi bilo prav za prav edino pravično, da bi namreč vsaj poleg drugega skušal oceniti Arničevo razvojno črto, da bi tudi tisti, ki se morda ne strinja z Arničevim umetniškim nazorom, se potrudil opaziti, da Arnič ne stoji na mestu, ampak se razvija vedno bolj in bolj, Ta objektivni napredek bi mu moral bržkone priznati tudi tisti, ki noče že iz principa ali iz kakih drugih razlogov videti na Arniču ničesar dobrega in za slovensko glasbo pozitvnega.
A prav ta neprestani in vztrajni Arničev razvoj navzgor, ki sta inu podlaga in gibalo njegov muzikalni talent in njegovo neumorno delo, se mi zdi zanj najvažnejši ln najpozitivnejši nzak; zaradi tega ga še danes ne more več omalovaževati, kdor ga je omalovaževal še lani, in zaradi tega bo moral priznati vsekakor vrednost njegovega dela, kdor hoče po vsej sili videti na ujem samo negativne strani.
Mnogi očitajo Arniču neoriginalnost in zastarelost njegovih izraznih sredstev. Da, originalnost in interesantnost, to sta današnjim glasbenim »modernistom« najsvetejši stvari, ki ju hočejo in skušajo za vsako ceno doseči. Pa je zelo poceni taka originalnost, ki izvira ir. preračunanih in svojevoljnih možganskih zaključkov in ne iz globoko zasidranega in svojevrstnega muzikalnega doživljanja. (Zato tako originalnost rajši občudujem na papirju, kot da bi jo v resnici poslušal.) Zato se mi zdi tudi Arničeva pot v teni oziru skoro nujna. Res se poznajo pri njem še tuji vplivi. Toda pri nas — se zdi -— smo že menda pozabili, katera pot jo najbolj organična in najboljša za mladega ustvarjalca, da pride do svojega lastnega izraza. Ali ne obstoji v tem, da se v začetku svojega dela nasloni na tiste vzore, ki čuti, da so mu notranje najbližji? Saj potem, čim-1k>1 j dozoreva, tembolj čuti, da lahko lastno doživljanje adekvatno izrazijo tudi čimbolj pristna
da morilec ni dosegel svojega namena ter hiša ni zgorela. Sum zločinstva se je obrnil proti možu pokojnične rejenke, mlinarju Mihaelu Ivanuši. Pokojnica je svoje posestvo odstopila rejenki in njenemu možu pod pogojem, da bo sama do svoje smrti gospodarila. To je bil vzrok sporov med njimi. Ivanuša si je sicer nesrečno smrt Tomažičeve zelo jemal k srcu ter kazal veliko žalost in je celo sam šel orožnike obvestit o zločinu, vendar pa mu ljudje niso verjeli in je postala vedno bolj glasna govorica, da je on morilec pokojne. Že nekoč je namreč hotel Tomažičevo zastrupiti ter je takrat le deloma priznal, kot glavnega storilca pa je obdolžil
svojega soseda Jakoba Rozmana
Ta je vse odločno tajil, ker pa jc Ivanuša vztrajal pri svojih trditvah, je prišel tudi Rozman z njim na zatožno klop ter je bil dne 19. oktobra 1932 z njim vred obsojen. Ivanuša je dobil 20 let robiie in trajno izgubo častnih pravic, Rozman pa 15 let robije in izgubo častnih pravic do svoje smrti. Rozman se je proti sodbi pritožil in vztrajal pri svoji nedolžnosti in tudi v zaporu mariborske kaznilnice je neprestano zatrjeval, da ni ničesar kriv. Prizadeval si je večkrat, da bi dosegel obnovo postopanja. Danes je o njegovi zahtevi razpravljal veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča. Rozman je uspel, ker je senat
obnovo postopanfa odobril
V kratkem se bo vršila pred mariborskim sodiščem ponovna razprava proti Rozmanu, na kateri se bo odločalo o njegovi nadaljnji usodi. Morda se mu posreči dokazati svojo nedolžnost, kar bi ga rešilo ječe, v kateri sedi že sedaj pet let. Slučaj nekoliko spominja na razpravo proti bratom Markuzzijem in Mihaelu Zemljiču, ki so bili vsi trije od porotnega sodišča obsojeni na smrt, pred dvema letoma pa po obnovi postopanja pri ponovnem procesu oproščeni vsake krivde zaradi pomanjkanja dokazov. Ivanuša, ki je sedaj zaprt skupaj z Rozmanom, pa dosedaj še ni izrazil zahteve po obnovitvi procesa, kar dokazuje, da se bo za svoje zločinsko delo pokoril do izteka svoje 20-letne kazni.
in lastna izrazna sredstva. Tako se vedno bolj otresa vsega nepotrebnega in tujega, tako prihaja po tej poti do vedno čistejšega in enotnejšega lastnega sloga. Ta pot je vsekakor dolga in težka, pa tudi temeljita, poštena in uspešna. To pot so hodili tudi vsi veliki moderni glasbeni duhovi (n. pr. Schonberg, 8trawtnsky), ne samo vsi veliki glasbeniki prejšnjih dob; le nekateri epigon-ski modernisti mislijo, da zadostuje kompromis na nekaj najmodernejših kompozitornih gesel ln že sama ambicija originalnosti, da se lahko po tej bližnjici tudi pride na vrh, ki so ga dosegli drugi z dolgim trudom in trpljenjem. Sicer si pa ti sami tudi deloma izbirajo vzore med velikimi modernimi komponisti; s tem dokazujejo, da delajo sami isto, kar hočejo očitati drugim. Razlika obstoji potem le v različnih vzorih; mnenje pa, da bi bili edino pravilni in rešilni le vzgledi nekaterih modernih komponistov, je absurdno že vgled svoje noživljenskosti: saj take toge uniformira nosti pisano življenje samo na sebi nikoli ne pre nese. — W.	(Dalje.)
S 100 bolniškimi posteljami, kdaj se bo pa z zidavo v resnici pričelo, še ni nič znanega.
Nadvse ugoden vpliv gorjanskega podnebja na jetične bolnike so odkrili domačini sami. Prvega, ki se je zdravil pri Sv. Miklavžu, so morali zaradi oslabelosti prinesti gori na nosilih, pa se je v nekaj tednih tako opomogel in okrepil, da ga niso utrujali več niti naporni gorski izleti. Ta in še drugi primeri so menda opozorili javnost na zdravo višinsko klimo v Gorjancih saj doseže Trdinov vrh 1100 m, Sv. Miklavž pa le nekoliko manj nadmorske višine.
Brez dvoma se bodo pojavile ovire, ki bodo oteževale zgraditev sanatorija. V prvi vrsti bo treba dobre ceste. Slišimo, da je tudi ta že v načrtu in da je preračunana na 800.000 Din, od katerih bi 150.000 Din prispevalo sedanje lastništvo lesne tovarne na Peščenici. Avtomobilska cesta gre že sedaj do tovarne same in bi jo bilo treba samo podaljšati do Sv. Miklavža. Baje je bilo že govora O vojaški cesti, ki naj bi šla preko Gorjancev prav med Sv. Miklavžem in Trdinovim vrhom, pa da se savska in dravska banovina nista mogli prav sporazumeti. Taka cesta bi bila tudi z.elo velikega gospodarskega pomena, saj so danes na primer najlepši gozdovi Trdinovega vrha še tako rekoč nedostopni in 6e ruši in irohni v njih dozorel lea brez vsakršnega haska. Morda bi se dali tu povezati številni interesi in bi bilo ustreženo na več strani hkrati.
O potrebnosti zgraditve sanatorija za pljučno tuberkulozo na Gorjancih ekoraj ni treba govoriti. Saj je znano, da prav ta okolica mnogo trpi zaradi jetike, k čemur prispeva poleg slabih socialnih in higienskih razmer znaten del še nezmerno uživanje ulkohola. Obe strani Gorjancev so izrazito vinorodni kraji in ker v zadnjih letih vino ne gre v denar, se ga popije doma. Zato pa tudi manjka kruha, ki eo ga kupovali v normalnih razmerah za izkupiček za vino. Groteskna stran takih razmer je, da vidimo na primer pri hiši dva otroka v eni sami razpolovljeni srajci, enega v desni, drugega v levi polovici, tragična pa, da se njima na obrazu pozna pomanjkanje kruha. V takih razmerah bogato žanje tuberkuloza, saj je jetika bolezen naj-ubožnejših slojev, ki v svoji revščini izgubljajo čut za snago.
Drugi kraji Slovenije imajo že svoje sanatorije za tuberkulozo, le Dolenjska še ne. Bolniki se zatekajo v največji sfli v splošne bolnišnice, pa tu zanje ni pravega mesta. Sanatorij na Gorjancih pa ne bi bil samo lokalnega pomena. Da se tak® živo zanima za Gorjance tudi savska banovina, je pač razumljivo. Zdravilišči Klenovnik in Sijema sta že prenapolnjeni in bo treba iskati rešitve novim potrebam in zahtevam. Verjetno je pa tudi, da so Gorjanci po svoji legi ugodnejši kakor Kle-novnik. Pa tudi naše delavsko Mezensko zgvaro-vanje je še daleč od svojega ideala. Nas QUZD ima sedaj le selo omejeno število razpoložljivih postelj na Klenovniku in Hojniku in hi bila zato tudi v njegovem interesu zgraditev novega zdravilišča na Dolenjskem. Razbremenilo bi deloma druga zdravilišča, deloma pa odpoinoglo novim potrebam.
Povedati bi mogli še marsikaj, pa je morda nepotrebno, ker upamo, da se je vprašanje protl-tuberkulozne borbe pri nas doslej že toliko razčistilo, da im v bodočo opaziti več prizadevnosti, kakor je je bilo v preteklosti in da bo več požrtvovalnosti tndl od strani oblasti, če bo treba kje priskočiti morda privatni inicijativnosti na pomoč. To (>o lahko, če bomo enkrat spoznali, da so vsake investicije za zdravje naroda naložene na bogate obresti.	®
Zahvala
Na poriv kr. banske uprav« «o darovali za naše izseljence v Ameriki: Jugoslovanska knjigarna 203 izvode knjig, Slovenska Matica v Ljub-liani 458 izvodov knjig, Proevetna zveza v Ljubljani 122 izvodov, Učiteljska tiskarna 45, Mladifi' ska Matica 40, Nova založba v Ljubljani 25 izvodov, Zveze kulturnih društev v Mariboru 23 izv., g. dr. Ivan Robida 15, g. dr. Slavko Grum 15, g, R. P e te-jan 13, Knjigama Kletnmayer-Bamberg 8, Delavska založba v Ljubljani 9, Vodnikova družba v Ljubljani 8, Založba »Hram« 8, Belo-modra knjižnica 9, Zvezna tiskarna v Celju 6 izvodov.
Kr. banska uprava sc vsem darovalcem v imenu naših izseljencev toplo zahvaljuje. — Ban: dr, M. Natlačen-
Kulturni koledar
Jotip Cimperman
5. maja 1893 je umrl v Ljubljani pesnik Josip Cimperman. Rodil se je 19. februarja 1847 v Ljubljani. Ko je dovršil ljudsko šolo je še pred vstopom v gimnazijo hudo zbolel in kmalu nato tudi ohromel za vse življenje, najprej po nogah, pozneje pa deloma tudi po rokah. S tem mu je bila pot do gimnazije zaprta. Vendar ga je želja po izobrazbi gnala, da se je s pomočjo prijatelja gim-nazista Ivana Gornika uči) vse glavne gimnazijske predmete, predvsem literaturo in jezike. Ko je izdal svoje prve Pesmi (1869) in jih posvetil K. II. Costi, so se zavzeli zanj različni dobrotniki in uiu lajšali gorje. Preživljal se je delno tudi s honorarjem, ki ga je dobival za svoje prevode. Bil je delj časa tudi korektor Ljubljanskega Zvona. Njegove pesmi, posebno začetne, so polne konvencionalnih čustev. Šele ob Levstiku je priSel do svojega izraz«, ki 6e je kazal tudi v fini formalni izbruleuosti jezika in oblike. Svoje najboljše pesmi je izdal v zreli dobi v posebni zbirki (»Pesmi« 1888).
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 5. maja: Irene].
Četrtek, 6. maja: Kristusov vnebohod.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, ia mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Drama: Zadnji signal. Red Sreda.
Opera: Veseli studenček. Premierski abonma. Kino Union: Zavržena žena.
Kino Sloga: Eva.
Kino Matica: Juanita.
Za binkošti dne 16. maja vsi v Postojnsko jamo, kjer se vrši velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana in Putnik Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana.
V	torek, dne 11. maja gostuje t Izredno uspeli komediji »Dr« v glavni moški vlogi eden najpopularnejših interpretov Nušičevih tipov, g. Dušan Radenkovič, član Narodnega pozorišta v Belgradu.
Rančigajevi mali harmonikarji nastopijo skupno z otroškim pevskim zborom, v katerem sodeluje 26 otrok od 4—6, leta in z mladinskim pevskim zborom na Mladinskem koncertu, ki ga priredi društvo »Skrb za mladino« v nedeljo, 9. t, m. ob pol 11 v ljubljanski operi. Skupno nastopi 180 otrok z izbranim koncertnim sporedom. Sodeluje konservatorist-vijolinist Sever Marko. Cene od 24 dinarjev navzdol.
Praznik vseh naSih mater Je vsakoletni materinski dan V proslavo toga dne bo v petek, 7. maja v veliki filharmonični dvorani koncert, Katcreitn spored Izvajajo odlični naSi izvajajoči umetniki. Posamezne točke sporeda navedemo jutri. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice v knjigurni Glasbeno Matice.
Mladinski koncert druStva «Skrb za mladino« v okviru otroških dni od 9. do 15. maja. ki jih priredi Jugoslov. Unija za zaščito otrok pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marijo, bo v nedeljo, 9. maja ob pol 11 dopoldno v ljubljanski operi. Nastopijo učenci g. prof. Pavla Kančigaja, in sicer pevski zbor najmlajših. v katerem sodeluje 28 otrok od 4,- do t. leta, mladinski pevski zbor, kk->itej« 80 mladi!*'.pevcev in preko SO harmonikarjev. Na ta izredno zanimiv koncert opozarjamo našo lavnost. Ceno od 24 Din navzdol.
Klub železničarjev J HZ - Ljubljana sklicuj« v sredo, dne 4. maja ob IS. uri v hotelu Metropol klu-bovo sejo, n* katero vabi vse ge. odbornike in zastopnike klubov e proge.
Bivši orožnik - morilec
* K I N
UNION
Veliki ljubavnl film po Istoimenskem gleda* llfikem komadu Oskarja WUde
Zavržena ženo
Kltbe Oorsoh, Gustav Grtindgens, Mariane* Eoppe
MATINEJA danes od x«-ic. lutrl oh JI. url Adolf vvohlbrtick kot PraSkl Študent Dorotbea Wleok, Tbeodor Loos, Erlch Fiedler
TEI.
27-30
SLOGA
Danes posledntifii Frase Lebarjeva nalnovelša zabavna opereta
EVA
▼ glavni vlogi Magda sebaeUler, Han« 8«tmker,
Hans Moser
Maribor, 4. maja.
Okolico Ivanjkovcev je strahovito razburil grozovit umor, ki se je pripetil sinoči okrog pol 11, v neposredni bližini hiše trgovca in posestnika Lovra Petovarja, Žrtev zločina je postala Petovar-jeva blagajničarka Angela Novak, mlado cvetoče dekle, stara komaj 24 let, ki so jo našli v krvi ležečo in z nožem razmesarjeno.
Usodno poznanstvo
Angela Novakova, ki je doma iz Šmarja pri Jelšah, je bila pri Petovarjevih v Ivanj-kovcih že več let v službi. Tu se je seznanila z orožniškim kaplarjem Avgustom Lipovcem, ki je bil nekako pred dvema letoma prideljen ivanj-kovski orožniški postaji. Iz znanstva se je razvilo ožje razmerje, ki je postalo za dekleta usodno. Li-
I ~	   .	’	1	u	uvniviu	UOUU11UI
povec je bil iz nekega razloga odpuščen iz službe. Pripovedoval je sicer, da je orožniški poklic prostovoljno zapustil, vendar to ni bilo tako. Lan-
sko leto, po odpustu, se je preselil v svoj domači kraj, v občino Trava v čabarskem okraju. Novakovi pa je še vedno dopisoval in tudi ona mu j« nekaj časa odgovarjala. Vendar so postali njeni odgovori vedno redkejši, dokler niso slednjič utihnili. To je bilo menda povod, da se je pred nekaj tedni nenadoma pojavil v Ivanjkovcih zopet Avgust Lipovec ter se nastanil v tamošnji restavraciji. Iskal je stikov z Novakovo, neprestano jo je zasledoval, videlo pa se je iz dekletovega obnašanja, da svojega vsiljivega občudovatelja več ne mara. Izbegavala ga je, kjer je mogla. Sinoči je moralo med obema priti do popolnega preloma. Poslednji sestanek, na katerega je Lipovec pozval Novakovo, se je odigral brez prič in tako sedaj še
ni povsem pojasnjen, dokler ne bo pobegli morilec aretiran.
Klici na pomoč
Okrog pol U. ure zvečer, ko ic v Ivanjkovcih že vse spalo, so se začuli v bližini Petovarjeve hiše klici na pomoč. Bilo je par bolestnih vzklikov, ki so kmalu zamrli, začuli pa so jih ljudje ter pohiteli na mesto, od koder so prihajali. Nudil se jim je strašen prizor. V mlaki krvi je ležala na tleh nezavestna Angela, s strahovitimi ranami na telesu. Morilec jo je napadel z nožem ter vso izbodel. Naglo je bila vsa Petovarjeva hiša na nogah, alarmirana je bila tudi okolica. Nezavestno mladenko so naložili na voz ter jo takoj odpeljali proti Ormožu, da jo izroče v tamošnjo bolnišnico. Ni pa prišel voz daleč od Ivanjkovcev, ko se je moral obrniti. Novakova je zaradi ran in zaradi izgube krvi izdihnila. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Svetinje, kjer je bila danes dopoldne sodna ob* dukcija.
Morilec na begu
Morilca je po njegovem zločinskem delu vzela noč. Pobegnil je v neznani smeri. Ker mu je vsa okolica kot bivšemu tam uslužbenemu orožniku dobro znana, mu ni bilo težko najti v temni noči za beg najpripravnejše smeri. O zločinu so bili ivanjski orožniki takoj obveščeni ter so začeli takoj z zasledovanjem. Vendar je bilo dosedaj vse iskanje zaman. Obveščene so o Lipovčevem begu tudi vse varnostne oblasti, zlasti ob meji, ker je verjetno, da bo poskušal morilec pobegniti čez mejo v Avstrijo. Prav tako so bile obveščene tudi varnostne oblasti v sosednji Avstriji.
TEL.
21*24
MATICA
VeUKl glasbeni tlim a sodelovanjem naj bolj tlb orkestrov ln plesalcev
JUANITA
* glavni vlogi MlietUe Perey la Alfred Rode
' niti lurl i/C AO PtlAVNIKIHOB 16..19.nIM
PNLD5IAVE OBNfdinprain.15.,17 w.in;
Ljubljansko gledališče
PRAHA
Začetek ob osmih.
Sreda, 5. maja: »Zadnji signal«. Red Sreda.
Četrtek, 6. maja: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Petek, 7. maja: »Med štirimi stenami«. Red Četrtek.
OPERA
Začetek ob osmih.
Sreda, 5. maja: »Veseli studenček«. Premierski abonma.
Četrtek, 6. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron..
Petek, 7. maja ob 15: »Otrok in ples«. Prireditev Katje Delakove in njene otroške skupine. Cene od 20 din nazdol. Izven.
DRAMA
Za red Sredo bodo igrali 5. t. m. Fraserjevo Igro »Zadnji signal«. Dejanje se dogaja za časa an* gleško-burskega konflikta pred podpisom mirovne pogodbe leta 1902. v Transwaalu. Vsebino igre ln njeno jedro tvori trenje različnih svetovnih nazorov o političnih pravicah Burov.
Na praznik, v četrtek 6. t. m., se ponovi zopet nabavna komedija »Matura« kot predstava izven abonmana po znižanih cenah od 20 din navzdol.
OPERA
Za premierski abonma bodo peli v sredo Jan-kovSevo opereto »Veseli studenček« Dejanje se dogaja na deželi med preprostim ljudstvom, kamor
Kamnik v boju proti jetiki
V	znam&nju protituberkuloznega tedna od 2. do 8. maja se je tudi kamni&ka Protituberkuloz-na liga temeljito pripravila, da pouči naše ljudstvo o težnjah in nalogah gibanja proti jetiki v kamniškem okraju.
Zaslužek tukajšnjega industrijskega delavstva je tako neznaten, da komaj služi za borno prehrano posameznika, kaj šele družine. Zaradi slabih socialnih razmer in zdravstvenih pomanjkljivosti jetika strašno posega v vrete našega delavstva. Temu delavstvu je priskočila na pomoč Protiluber-kulozna liga, ki skuša s svojim požrtvovalnim delom lajšati trpljenje bolnim za jetiko in zavarovati zdravje pred to strašno boleznijo.
Ogromen uspeh komaj enoletnega dela kamniškega dispanzerja ee naj pokaže v kratkem obrisu in ki zasluži vso priznanje požrtvovalnemu odboru tukajšnje lige.
Področje kamniškega dispanzerja obsega devet okoliških občin s 21.136 prebivalci. Okolica vsake je pretežno hribovita s slabimi prometnimi zvezami, kar močno vpliva pri obiskih zaščitne sestre, ki ne more obiskovati bolnikov pogosteje v oddaljenih gorskih vasicah.
Dispanzer je začel poslovati s 1. marcem 1986, a je kljub temu izvršil v dobi enega leta 1334 r6nt-genskih preiskav. Od teh je bilo 769 primerov, ki niso izkazovali nikakjih, obolenj, 800 primerov jo bilo jpfoolgjij netuberj^lbznega značaja 107 je izkazovalo zaprto tuberkulozo, pri 45 slučajih pa se je ugotovilo odprto jetiko, in sicer pri 25 moških in 20 ženskah. Za te obolele je dispanzer izposloval, da jih je odšlo 11 v bolnišnico, 9 se jih je zdravilo v tukajšnjem dispanzerju, kjer so dobivali umetni pneumotpraks, injekcije in drugo. Poleg teh pregledov je izvršil dispanzer 211 preiskav pljunka ter 828 krvnih usedkov. Prav posebno skrb pa je posvetil dispanzer šolskim otrokom, kjer je izvršil pri 700 otroki h pasku« s tuberku-linom. Zato je dispanzer izdal posebne letake s potrebnim pojasnilom njihovim staršem, kjer so morali starši s svojim podpisom privoliti v omenjeni poiskus.
Dispanzer oz. tukajšnja liga pa je posvetila tudi mnogo pažnje socialnemu skrbstvu. Pregledovali so stanovanja, kjer so ugotovili nad 85% silno nezdravih in vlažnih bivališč v skrajno zanemarjenem stanju. Revnejšim bolnikom daje liga podpore v življenjskih potrebščinah in gotovini ter je Izdala v ta namen že nad 5000 Din. Vodstvo dispanzerja je v mnogih primerih preskrhelo obolelim bolnikom lažja dela v tovarnah, kakor tudi podpore pri oblaslvih in drugje. Pokojni požrtvo-
Šparta (Zagreb) v Ljubljani
Ljubljana, 4. maja. Za praznik 6, t. m. se je vendar Hermesu posrečilo dohiti moštvo, v katerem je naš rojak in reprezentant Maks Mihelčič ter popularni Belak in Urbančič, V moštvu gostov je skoraj nad polovico reprezentantov Zagreba kakor Stankovič, Kopriv-njak, Urbanke itd. Zato bi bilo odveč pisati o tej odlični enajstorici- Še malo o našem moštvu, ši-škarji pa itak slove kot najboljše kombinatorno moštvo dravske banovine in to zlasti pri prijateljskih tekmah. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da (i ogleda to zanimivo tekmo, v kateri nastopi popularni »Maks«. Tekma se prične ob 16.30 s predtekmo in so cene propagandne.
zanese slučaj različne mestne ljudi, ki poskrbe za najrazličnejše zabavne zapletljaje. Zasedba operete je premierska.
Izredno uspela prireditev Katje Delakove in njene skupine, ki nastopi pod naslovom »Otrok in ples«, se ponovi v petek popoldne ob 15 v operi po znižanih cenah od 20 din navzdol. Zanimivi spored, ki obsega tehnični del in »Obraze iz pravljic« učinkuje nadvse prisrčno, ker ga izvajajo otroci v starosti od treh do štirinajstih let. ,
Mariborsko gledališče
Sreda, 5. maja: Zaprto.
Četrtek, 6. maja ob 15: »Punčke žive«. Otroška predstava v okviru Protituberkuloznegn tedna-Znižane cene. — Ob 20: »Dežela smehljaja«-Znižane cene.
Petek, 7, maja: Zaprto.
Sobota, 8. maja: Ob 20. »školjkac, Premiera.
V	soboto premiera »Školjke«. To je družabna drama znanega slovenskega književnika dr. Lojza Kraigherja, ki je prav te dni slavil 60 letnico svojega rojstva in ki zavzema s svojimi deli odlično mesto v slovenski dramski književnosti. V »Školjki« prikazuje v strogi realistiki, z močnimi dramatičnimi učinki tragedijo v družini izobraženca na deželi Režijo vodi J. Kovič. Večje vloge igrajo Rasborgerjeva, StarJeva, Kraljeva, Nakrst J. in P KovlS,
valili bivši tajnik Jagodic France, ki je bil duša protituberkuloznega pokreta v našem okraju, si je v delovanju začrtal program, da bi pod okriljem lige ustvaril tako zvano mlečno akcijo. Kakor se je uresničila vsaka njegova zamisel, tako je tudi tukaj dosegel svoj cilj. Kmalu je dobil toliko sredstev, da je liga vso zimo 4 mesece dajala 80 otrokom v tukajšnji šoli vsak dan skodelico toplega mleka. Tu moramo omeniti predvsem veliko razumevanje in pomoč tovaren Remec. & Co in Tone Knaflič, župana Stergarja Antona, kakor tudi pomoč ostalega prebivalstva našega mesta. Tak je božeu orie ogromnega dela naše lige in dispanzerja, katerega vodi neumorni tukajšnji zdravnik dr. Pucelj.
Tukaj je šele začetek pravega boja proti jetiki. Da bomo dosegli res vidne uspehe, je treba složnega skupnega dela in seveda s tem tudi sredstev. Sedaj ob tem tednu želi tukajšnja liga pridobiti vsaj nekoliko sredstev za svoje daljnje tlelo. Pri tem delu je velikodušno priskočilo na pomoč Kolo jugoslovanskih sester in agilni mladi skavti, ki pobirajo po mestu prostovoljne'prispevke. Vsak Kamničan naj se zaveda svoje dolžnosti do bližnjega ter naj po svojih močeh prispeva vsaj 1 Din, ki je namenjen izključno bednim revnejšim bolnikom.
Zimska pomol brezposelnim primorskim rojakom
Maribor, 3. maja. To zimsko pomoč je organiziral in izvedel za to posebno izbrani akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom, ki je tudi s podporo drugih faktorjev, posebno pa še z izdatno podporo naših primorskih rojakov, to svojo nalogo vsestransko zadovoljivo rešil.
Kakor druga leta, so tudi v tej zimski sezoni dobili vsi naši brezposelni gostoljubno streho od mariborske mestne občine. Tu so ti brezposelni dobivali dnevno za/etišče pred mrazom v posebni ogrevalnici, ki jo je odbor oskrboval, razen tega je našlo mnogo teh revežev tukaj tudi svoje pre' nočišče poleg celodnevne oskrbe, ki jo je vodil od' bor v lastni režiji.
Ta zimska pomoč se je pričela meseca oktobra leta 1936 ter je trajala vse do konca aprila 1937, torej polnih sedem mesecev, V tem času je iskalo
Pomoči pri akcijskem odboru približno 130 oseb ravih tako zvanih brezdomcev je odbor oskrboval s popolno prehrano 76 ali povprečno v sezoni do 50 oseb dnevno. Ti so dobivali od začetka dvakrat dnevno toplo hrano, pozneje se je pa pridružil k temu še dnevni zajutrek. Drugim podpore po trebnim starim in onemoglim je odbor razdelil 105 nakazil za živila v višini nad 3000 Din. — V organiziranem prenočišču je našlo zavetišče 40 oseb. ki bi drugače zmrzovale po raznih kozolcih in drugod kot nepriljubljeni gostje. Prenočnin je zabeleženo v tem času 3204. — Odbor je tem rojakom oskrbel tudi potrebno obleko, perilo in čevlje in izdal za to preko 7000 Din ter jim nabavil tudi potrebne osebne nakaznice in druge po zakonu zahtevane listine, plačal tu pa tam kake potnine za take, ki so kje drugje dobili službo in izdal v te namene okoli 6500 Din. — Za vso to oskrbo je odbor potrošil do konca aprila 45.000 Din, to je vse ono, kar je v tem času skupaj zbral od dobrih src in požrtvovalnih rojakov, ki so se obvezali to akcijo gmotno podpirati z denarnimi prispevki.
Maribor
Danes zvečer bo kazinski dvorani koncert sve lovnega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki
je na vse hsvojih dosedanjih koncertnih turnejah po vsem svetu dosegel triumfalne uspehe. Tudi pri nas bo koncertriral na svoje dragocene gosli, ki predstavljajo vrednost preko 200.000 din. Na ta edinstveni koncert, ki bo za Maribor gotovo prireditev prvega reda, ponovno opozarjamo. Solista spremlja komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske.
Gledališka uprava prosi vse one gg. abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem v zastanku, da jih izvolijo poravnati čimprej.
Celjske novice
V	petek 7. t. m. koncertira v Celju v Unionski
dvorani znameniti francoski violinski virtuoz Robert Soetens. Med sedanjimi violinskimi virtuozi je Soetens gotovo ena najvidnejših osebnosti in odlikuje njegovo igro poleg frapantne virtuoznosti tudi izredna muzikalna interpretacija, s katero je na vseh svojih turnejah zavzel in navdušil publiko. Glasbena Matica je pridobila virtuoza, ki ostane le kratek čas v Jugoslaviji, da priredi koncert v Celju, kar bo za Celje gotovo dobrodošla prilika pozdraviti ln spoznati enega največjih virtuozov sedanjosti.
Od tu in tam
Po Sremu in Banatu potuje že nekaj dni znani itajijanski časnikar in glavni urednik tržaškega >Piccola< Mario Nordio. Nordio se hoče seznaniti z vsemi gospodarskimi, kulturnimi in političnimi vprašanji teh krajev, nakar misli napisati o potovanju posebno knjigo. S poli pa pošilja svojemu listu sproti poročila. Nordio se je ustavil že v vseh mestih, obiskal pa je tudi nekaj vasi.
Zagrebški tramvajski nameščene! so ilobili končno pravila o svojem pokojninskem fondu in
o pokojninah samih, S podjetjem so se sporazumeli tako, da je za dosego pokojnine treba najmanj deset let službe, za polno penzijo pa po 33 ali 35 let. Po desetih letih službe znaša pokojnina 45''o takratne plače. Po doseženih letih polne pokojnino pa prejme vsak nameščenec za pokojnino celo zadnjo plačo. Obenem je bila za tramvajske uslužbence določena tudi najmanjša plača, namreč 1390 dinarjev mesečno.
V tenisu se bosta pomerili ca Davisov pokal zastopstvi naše države in Romunije v petek, soboto in nedeljo v Zagrebu. Jugoslavijo bodo zastopali kakor ponavadi Zagrebčani Punčec, Pal-lada, Mitič in Kukuljevič, Romune pa samo dva igralca, namreč Schmidt in Caralulis.
V Tmotskem so prijeli številno družbo, ki si
je zamislila novo obrt, namreč ponarejanje denarja. Med njimi so bili stari robijaši, vodstvo pa je imel Ignacij Valentinčič iz Sv. Lucije v Istri. Valentinčič je že star strokovnjak v takih zadevah ter je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na dve leti težke ječe. Toda komaj so ga letos po amnestiji spustili, je že našel spet nove sodelavce ter se z njimi naselil 17 kilometrov od Imotskega, da se je čimbolj umaknil bližini oblasti. Kot prepreden zvijačnež je znal za svoje podjetje pridobiti tudi nekaj trgovcev v Imotskem, da so mu dali potreben denar na razpolago. Valentinčič si je zamislil kar celo tovarno denarja, kajti hotel je ponarediti nič manj kakor pol vagona kovancev. A vse načrte mu je prekrižal eden njegovih pomagačev s svojo neprevidnostjo. Tako bo potem orožniki prijeli njega in sedem pomagačev. Kazen, ki jo bo prejel, bo najbrže hujša, kakor pa je bila prva v Mariboru.
Nov kataster bodo uredili v Bosni in Hercegovini. V Sarajevu se namreč mudi načelnik ministrstva financ dr. Zvonimir Kralj in pregleduje katastrsko upravo. Že lani so se izvršila potrebna merjenja ob reki Drini zlasti tam, kjer reka menja svojo strugo in povzroča posestnikom večjo ali manjšo škodo. Letos pa bo ministrstvo financ skupaj z yojnim geografskim zavodom dalo premeriti sarajevski in visoški okraj, obenem pa bo geografski zavod pokril vso vrbasko banovino s trigonometrijsko mrežo. Nova točna ureditev katastra postaja nujna zaradi uredbe o podeljevanju državnih zemljišč in likvidacije uzurpacij v Bosni.
Najjepše si obetajo od letošnje tajske sezone Dalmatinci. Že sedaj prihajajo številni turisti iz Avstrije, Nemčije, Anglije in Češkoslovaške v Cri-kvenico in Rab. Z enakimi upi gledajo v bodočnost tudi hotelirji v slovenskih letoviščih. Za Bled se sliši, da bo že za Binkošti poln.
V kratkem bo v Zagreba razprava proti frankovskim akademikom, ki so pri spopadih na univerzi umorili akademika Ljubičiča. Zanimivo pa je,. da se je v obrambo obtoženih akademikov prijavilo kar 60 odvetnikov. V preiskovalnem zaporu je sedaj še sedem dijakov, dočim je sodišče tri, med njimi tudi Ivana Jeliča, spustilo na svobodo.
Belgrajska »Politika« je razčistila vrste svojih dopisnikov in sodelavcev. Med drugimi je uredništvo zapustil stari upokojeni poslanik Živojin Ba-lugdžič, prenehal pa je biti dopisnik lista tudi sarajevski dopisnik Markišič, ki je bil pred letom dopisnik lista v Ljubljani.
V ponedeljek zvečer je bil v Belgradu izvršen pravi gangsterski napad. Dva znana vlomilca Rudolf Bic in Pavle Gojdobranski sta hotela oropati trgovino z orožjem, last Radomirja Eriča, ki se nahaja prav sredi mesta. Zanimivo je, da je prišel k trgovcu dan prej neki neznanec ter mu povedal, da se na njegovo trgovino pripravlja napad. Trgovec pa je bil preveč korajžen in je sam ostal v svoji trgovini, ne da bi policijo obvestil o tem. Vlomilci so se povzpeli na streho in se od tam splazili v trgovino. Trgovec je Bica prijel in v boju se je vlomilcu posrečilo, da je prišel do revolverja in z njim ustrelil trgovca v prsa. Vlomilec je nato pobegnil, zasledil ga jo pa orožnik, ki je prišel mimo ter čul strel. Orožnik je tekel za Bičem in ga dohitel. Ko ga je pozval, naj se ustavi, jc vlomilec sprožil revolver in ustrelil tudi orožinka v prsa. Policija je potem priredila po mestu racijo ter prijela oba voditelja družbe. Ostale pa še iščejo.
Afera zagrebškega zdravnika dr. Karpathia se je vendarle enkrat zaključila. Stol sedmorice je te dni obravnaval pritožbo državnega pravdnika, ki jo jo bil vložil proti oprostilni razsodbi prvostopnega sodišča. Stol eedmorice Je oprostilno razsodbo potrdil.
Tudi tretji ponesrečenec ob priliki ognja v gospodarskem poslopju gospodarske fakultete v Zagrebu je ranam podlegel. Deset dni so se zdravniki trudili, da bi Sulejmana Hrnjiča ohranili pri ižvljenju, vendar je bil ves napor zaman.
Na neobičajen način si je poskušal končati življenje goljuf Jurij Freudcnbcrg iz Gradca, ki sedi v zaporu dubrovniškega sodišča. Pretekli mesec je bil Freudenberg obsojen zaradi raznih goljufij na šest mesecev zapora in nato na večen izgon Iz naše države. Iz strahu pred avstrijskimi oblastmi je Freudenberg sklenil, da si konča življenje. Ker drugega ni bilo pri roki, je pogoltnil deset Žebljev. Ta obilna porcija pa ni učinkovala tako, kakor si je bil želel, nakar jo pojedel še nekaj koščkov usnja od svojih čevljev. Bolečine ln zavest, da bo moral polagoma umirati, pa ga je navdala s strahom. Tovarišem je povedal, kaj je naredil. Prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so z rentgenom ugotovili, da je imel v želodcu kar colo zbirko usnja in žebljev. Potem so ga operirali.
Obešenega so našli pred tednom v Loški gori nad Zrečami hlapca Alojzija Kladnika. Ker na
njem niso opazili nič sumljivega, so vsi verovali, da je šel hlapec sam v smrti ter so ga potem tudi pokopali. Ljudska govorica pa Je vedela povedali, da hlapec ni Sel sam v smrt. Orožniki so začeli poizvedovati, nakar je prišla komisija in izkopala truplo pokojnika. Ugotovilo se je, da Je bil Kladnik pobit ,nato zaboden z nožem, končno pa obešen. Sum je padel na domače, vendar ti priznanja še niso dali.
Bik se je zaletel v trgovino sredi Daruvarja.
Žival se je utrgala iz sejmišča in divjala po ulicah, nazadnje pa jo skozi odprta vrata vdrla v trgovino. Trgovec je ves prestrašen pobegnil, bik je pa nato prevračal blago. Nato jo je pa »pet mahnil na prosto*
Otroci, redniki družine
Ves svet je navajen na tako družino, v kateri služi kruh in skrbi za vse potrebno oče. Le' kadar glavarju družine ni šlo po sreči, je zagrabila za delo mati in tako prevzela skrb za družino sama. Toda Amerika pozna danes posebno kategorijo hranilcev družin. Starejši in odrasli so namreč zamenjali vloge z otroki. Že mnogokatera amerikanska rodbina, ki ji je grozila lakota, je odkrila v enem svojih najmlajših novega rednika in rešitelja iz stiske. Prvi tak vsemu svetu znan otrok je mala filmska igralka Shirly Temple. Starši Temple so dolgo let živeli v revščini in bedi. In vendar se jim je zasmejala sreča, ko so strokovnjaki v mali hčerki odkrili velik igTalski talent. Dekletce je postala filmska igralka, ki ni žela le velike slave po vsem svetu, temveč je prejemala za svoje nastope tudi velike denarje. Ta sreča malega otroka se j e spremenila seveda takoj v željo vseh staršev, ki v neprilikah ter v svojih otrokih vidijo najmanj take talente, kakor so bili odkriti v Shirley Temple. Posebno se za tako filmsko karijero zanimajo moderne amerikanske mamice, ki so prepričane, da tiče v njihovih otrocih največji talenti in bi zanje ne bilo večje sreče, kakor pa slava, ki jo požanje njihov otrok. Med njimi kajpak ne manjka takih, ki ne bi radi videli samo triumfov svojih otrok, pač pa bi mnogo rajši pograbili za denarni efekt teh triumfov.
Film išče male „zvezde"
V	ameriški javnosti so znani nekateri posebno značilni primeri, da je bil mali nedorasli otrok rednik vse družine. V neki sodni razpravi zaradi alimentacije je prišlo na dan, da je deset letna Virginia Weidler, ki je igrala v mnogih filmih, že dve leti rednica družine, v kateri je poleg matere še šest deklet. Njena mati, po rodu Francozinja Radon, se je poročila z inženjerjem Alfredom Wei-dlerjem iz Hamburga. Weidler se je kmalu izselil iz Hamburga in odšel v Ameriko, da bi si tam ustvaril boljše življenje. Toda sreča mu ni bila mila, prišla so kmalu leta stiske in z njimi težke skrbi za Weidlerja, kako bo preskrbel svojo devetčlansko družino. Vedno globlje se je pogrezal v revščino. Potrt je Weidler nekega dne odšel od doma iskat zaslužka, vendar se ni več vrnil. Tako je ostala sama mati z sedmimi otroki. Vsi so bili zapisani poginu, da se ni materi v največji stiski posrečilo najmlajšo hčerkico Virginijo spraviti k filmu. Srčkana punčka je osvojila ljudi in je kmalu nato že prejemala po več sto dolarjev tedensko za svoje nastope. Tako je Virginija postala rednica matere in svojih sester.
Otroci - rešitelji iz stiske
Tudi mala Jane Withers, ki je prejšnji enaka, je z zaslužkom pri filmu rešila svoje starše in vse brate in sestre iz bede. Tistega dne, ko je malo dekletce sklenilo s filmskim podjetjem prvo pogodbo, je sreča tako omamila njenega očeta, da si je od veselja hotel vzeti življenje. Tudi igralec Mickey Rooney, ki ga je odkril slavni režiser Max
Reinhardt in je pod njegovo režijo z velikim uspehom nastopil v Shakespearovem filmu »Sen kresne noči«, je sin zelo revnih staršev. Njegov oče je bil dolga leta brez posla. Komaj je mali Mickay odigral svojo prvo vlogo v filmu, so se že začele zanj poganjati razne filmske družbe. Z njim vred je igral večkrat mali Freddie Bartholomevv. Za tega fantka se je vnel svojevrsten prepir. Tudi ta deček je bil sin revnih staršev, ki so bili skoro na koncu. Ker je bil deček bister, se je zanj zanimala njegova teta in ga vzela k sebi. Sprva ga je hotela iztrgati iz bližine otrokovega očeta, da bi se otrok od njega ne navadil lenobe in pohajkovanja. Oče in mati sta se kmalu odvadila misliti na otroka. Ko je teta v dečku spoznala igralski talent, mu je začela pripravljati pot v film. Mnogo truda in naporov je bilo treba, preden se ji je posrečilo. Po prvem uspehu je deček ostal pri filmu. Čim pa so starši
zvedeli za novo »mesto« otroka, so ga seveda zahtevali spet nazaj. Kdo bi bil, ki bi se v takem primeru ne polakomnil denarjev, ki jih je deček dobival za svoje nastope v filmu. Toda dečkova teta se ni dala ugnati kar tako. Vso sporno zadevo je prepustila sodišču, ki je odločilo, da pripada deček teti, ker ga je vzredila in mu tudi utrla pot k filmu. Vendar pa se je nazadnje sklenil med teto in dečkovo materjo tak sporazum, da ostane otrok teti, vendar pa dobiva mati vsak mesec del dohodkov za svoje življenje. Ves ostali otrokov zaslužek pa se nalaga v banki.
Tudi mati kanadskih petorčkov se mora boriti za dohodke svojih otrok. Čuti se namreč zapostavljeno, ker ne prejema nič od dohodkov otrok, kajti ves denar se mora nalagati v banko, nad njim pa bdi država sama.
Tudi na Dunaju imajo tako filmsko zvezdo, ki je svojim staršem pomagala iz zagate. To je Traudl Stark.
Primeri, ki smo jih navedli, niso tako pogosti, v prvi vrsti ne v filmu Vendar so značilni za čas in njegovo miselost.
e
V- ’	»
.... .... ....;. . ,
Najnovejša amerikanska bombna letala pri vajah.
Lakota med prebivalci Sahare
Strašna lakota se je naselila med nomadske rodove, ki žive na obronkih puščave Sahare, zlasti pa v tistih krajih, ki spadajo pod francosko oblast. Stiska je tolika, da je morala priskočiti na pomoč tudi francoska vlada, ki je odobrila 10 milijonov frankov podpore. Lakota ogroža življenje 200.000 puščavskih prebivalcev. Po vrsti so bila zadnja leta tudi za puščavo neizmerno suha, da je začelo gi-
Stirje ministri prve provincionalne vlade v indijskem mestu Bombay.
nevati še tisto redko posejano zelenje, ki se je pred žgočim soncem skrivalo v zatišjih. Pa ne samo tod, tudi v oazah je začelo vse rastlinstvo umirati. Nekaj stotin oaz dobiva lice, kakor ga ima vsa ostala puščava. Prebivalci v oazah so prvi prizadeti. Za njimi pa tudi milijoni onih, ki žive globlje v
Euščavi. Vsem grozi pogin, če francoska vlada ne o poskrbela za izdatno pomoč. Prvi kredit desetih milijonov frankov, ki ga je že odobrila, pomeni pomoč za prvo silo, kajti povprečno odpade na vsakega nomada po pet frankov. Kakor pri vseh centralističnih upravah, tako ja tudi v Franciji potreba mnogo večja, da pride pomoč še o pravem času do tistih, ki so je nuino potrebni. V takem položaju so se čutili dolžne prispevati tudi uradniki kolonijalne uprave. Sklenili so, da bodo od svojih mesečnih prispevkov dajali vsak po šest odstotkov mesečno.
Puščavskih prebivalcev se je polastil velik strah. Trumoma beže iz svojih prebivališč v višine pogorja Atlasa, kjer so zaradi višje lege tla plodnejša. Izmed vseh rodov trpi najbolj rod Tuaregov.
Preusmeritev gibanja molekulov - novo pogonsko sredstvo
Mladi dunajski tehnik Hermann Heidemvolf je te dni prijavil patentnemu uradu nov izum, ki utegne povzročiti pravo revolucijo v energijskem gospodarstvu
Mladi tehnik se je dolgo bavil s problemom molekul. Opiral se je na dognanje, da toplota ni nič drugega kakor premikanje molekul. Molekule plina se začno na primer gibati in premikati, čim se plin segreje. Po prvih opazovanjih je prišem na misel, da bi se gibanje molekul dalo izrabiti kot nova pogonska sila. Dognal je, da je najprej treba najti način, s katerim se prisilijo molekule, da se ne gibljejo več v različne smeri, temveč v eno samo, s čemer se takoj ustvari možnost izrabljanja novo nastale energije. Heidenvvolf je nato izumil posebno pripravo, s katero prisili molekule, da se združijo v tok, ki se usmeri nato v steno, za katero se nahaja plin. Pritisk na steno pomeni, da se je po-1 javila sedaj nova energija. Osnova ja dana, našla
se je nova energija za pogon dinamo strojev, za pogon vseh drugih strojev, da, skratka bi se moglo reči, da sta dobila premog in bencin nevarnega konkurenta.
Prvi, ki so se začeli za novi izum zanimati, so bili graditelji raket za polete v vsemirje. Zmerom je bila zanje največja ovira v tem, da so morali večji del rakete porabiti kot shrambo za pogonska sredstva in s tem zmanjšati upanje, da bi se dala premagati težnost ter privlačnost zemlje. Nov izum utegne razpršiti te skrbi. Novo pogonsko sredstvo je mnogo lažje, zahteva manj prostora in je tudi ekonomičnejše. Če bo tako držalo, potem prav gotovo ni več daleč, ko se bo posrečil prvi polet v vsemirje.
Brez ozira na upanje letalcev v vsemirje j« nova iznajdba velikanskega in največjega pomena za tiste države, kjer nimajo doma pogonskih sredstev. Ko je dunajski patentni urad po vseh državah objavil novi izum, se je največ interesentov pojavilo prav v takih državah.
Zanimivo je, da za ogrevanje plinov ni potreben noben drug element. Segrevanje se vrši zaradi zraka samega. Iznaditelj se je pri tem naslonil na dognanje, da je absolutna ničla vseh plinov pri 273 stopinjah Celzija pod ničlo. Tako pomeni vsaka toplota nad to stopnjo že toploto. To se pravi z drugimi besedami, da se molekule kateregakoli plina že pri vsaki temperaturi, ki jo mi sicer občutimo kot mraz, že gibljejo ip s tem proizvajajo energijo, ki jo za praktično uporabo usposablja novi izum.
Obvestila
Propagandne zaklopne znamke za XVII. ljubljanski velesejem, ki bo od 5. do it. junija, so izšle. Na. razpolago so s slovenskim, srbohrvatskiin (latinica in cirilica), nemškim in francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila.
Proslava Materinskega dne v veliki filharmonični dvorani bo v petek, dne 7. maja ob 20. Koncertni spored izvajajo ga. Zluta Gjuugjenac, Aleksander Kolacio. Prevoršek Uroš, lirašovec Silva, mladinski zbor drž. realne gimnazije in moški zbor drž. učiteljišča pod vodstvo inprof. Repovša, dalje gdč. Šaplja Božena in kapelnik Niko Štritof. Proslavi primeren govor je napisal g. Miran Jare. Proslavo priredita Glasbena Matica in Kolo jugoslov. sester. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Vsem članom podpornega druStva Selezniiarjev v Ljubljani. Te dni so bodo delile glasovnice za volitev delegatov navedenega društva. Opozarjamo vse člane, da glasovnico no oddajo raznašalcu, temveč jih obdrže, dokler ne dobe kandidatno liste od akcijskega odbora.
— Akcijski odbor.
Mozartov Reguiem bo izvajala Glasbena Matica v ponedeljek, dne 10. maja zvečer v počastitev sj>omina svojega nenadomestljivega mojstra blagojjokojnega ravnatelja Mateja Hubada. Na svečani žalni koncert opozarjamo vse prijatelje in spoštovatelje enega naših njpomembnejših kulturnih delavcev. Pred izvedbo Re-quiema bo imel kratek spominski nagovor prof. Marii jan Lipovšek. Začetek koncerta bo točno ob pol 3 zvečer v veliki filharmonični dvorani.
Koncert francoskega violinskega virtuoza Roberta Saetensa bo nepreklicno v soboto, dne 8. maja ob 2rt v frančiškanski dvorani. Prošlo nedeljo je umetnik nastopil z istim sporedom na Golniku in v Kranju in obakrat žel triumfalen uspeh. Poleg ljubljanskega koncerta bodo koncerti tudi v Mariboru, Celju in Murski Soboti, nato pa odpotuje umetnik na koncertno turnejo v Italijo. Opozarjamo na ta izredni glasbeni dogodek^ v našom koncertnem življenju. Vstopnice po zelo znižanih cenah so v predprodaji v knjigarni Glas-bene Matice in pri Pax ct bouum v franč. pasaži.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 5. maja: 12.00 Sinfonijski orkestralni koncert (plošče) — 12.46 Vreme, poročila — 1,1.00 Cas, apo-red, obvestila — 1,1.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: Ob 100 letnici Morsejovega brzojava (g. prof. M. Adlešič) — 18.20 Mladinska ura: Naredimo si model letala (g. Janko Čolnar) — 18.40 Problem naših name-ščeucev (g. Rudolf Smersu) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Krvna osveta in mir med našim narodom (Nikola Vučkovič iz Zagrei ba) — 19.50 Predavanje Protttub. lige (dr. Tomaž Fur-lan) — 20.00 Koncert bežigrajskega pevskega društva, vmes Milan Stante (harmonika) — 21.30 Plošče — 22.00 Cas, vreme, poročila, sporod — 22.15 Tercet sester S trii tar (pri klavirju prof. M. Lipovšek).
Drugi programi
Sreda, 5. maja: Bclgrad-Zagreb: 20.00 Opera — D«, Puccinijeva opera .Dekle z divjega zapada«; 22.20 Plesnn glasba — Budimpešta: 19.25 Ogrske pesmi harfu in tarogato; 20.40 Orkestralni koncert; 22.25 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba; 21.00 Ghislanzo-mjeva opera .Kralj Lear. - Rim-Bari: 21.00 Igra; 21.35 Koračnice - Praga: 19.30 Lahka glasba; 21.10 Smeta. “?.VA *£eSkl Plesi.; 20.30 Igra; 22.20 Esperantski maj,
skladbe0'^'Z e~u Var-iava:, 21.00 Chopinove klavirsko skladbe, 21.30 Schumannov klavir, kvintet; 22.00 Lahka glasba — Berlin: 21.00 Rezničkove skladbe — Konigs-berg: ,20.45 Plesni večer - Hamburg: 21.25 Severonemi ška glasba — Varšava: 20.45 Rossinijeva komična one. ra .Scvillski brivec. — Lipsko: »'.00 Naro'na glasba
- Koln-Bruselj (flamski); 20.00 Belgijski koncert — Stuttgart: 21.15 Beethovnov koncert — Monakovo: 20.45 Saksofon in trobenta — Sottens: 20.00 Švicar, koncert.
Jetniki s Hudičevih otokov
»Kaj je, kapitan?« ga je začela zaskrbljeno Izpraševati gospa Muddova. »Kaj se tako razburjate?«
»Kaj se, za sto vragov, ne bi razburjal?« je odvrnil. »Le poglejte bolj natančno te ljudi, ki sede v čolnu in ki se nam približujejo.«
Gospa Mudd je strogo usmerila svoj pogled na čoln, ki je bil že precej blizu, ter nato vprašala nekam boječe:
»Kdo so ti ljudje?«
»Poglejte jih malo pobližje... Ali ne vidite uniforme... orožje?«
»Vidim, toda ali niso to ljudje od pristaniških oblasti?«
»Ne, to so stražniki. Kaj le neki hočejo od nas?«
»Stražniki?« je iznenadena vprašala gospa Mudd. »O, Bogi«
Začel jo je prevzemati strah.
Čoln se je že skoraj popolnoma približal ladji. Ko je pristal tik ob njej, je iz njega vstalo šest moških postav v stražniških uniformah, ki so se naenkrat pojavile na krovu ladje.
»Kje je kapitan?« je strogo vprašal nekdo od njih mladega mornarja na ladji, ki jih je sprejel.
Mornar je molče pokazal z roko proti kraju, kjer sta stala kapitan in gospa Muddova.
Stražniki so se ustavili pred kapitanom. Podčastnik, ki jih je vodil, je po vojaško pozdravil ter službeno vprašal:
»Ali ste vi kapitan na tej ladji?«
»Sem!« se je glasil odgovor, »kaj želite?«
»Ali je na tej ladji neka ženska z imenom Mudd?«
»Kaj naj to pomeni?« je strogo presekal razgovor kapitan. »Da, na tej ladji je gospa Muddova, zdravnikova žena, pa kaj naj.. .<
»Kje je ona?« je vprašal podčastnik.
Gospa Mudd, ki je stala nekoliko vstran, je stopila naprej in pogumno spregovorila:
»Jaz sem to! Kaj želite?«
Podčasnik ji je položil roko na ramo ter kratko dejal:
»V imenu zakona —• vi ste aretirani!« T
»Kaj?« je zakričal	kapitan.	Ud kdaj se pa poštenim meščanom kar	tako enostavno, brez	pojas-
nila jemlje svoboda?«
»Gospod kapitan!« je mirno nadaljeval podčastnik. »Imam pismeni ukaz, da aretiram gospo Mudd, čim se vrne.«
Stari pomorščkak	je spet	zaškripal z	zobmi
ter	zaklel. Ko se je	nekoliko	pomiril, je	nada-
ljeval:
»Ukaz, da jo aretirate? Pa zakaj?«
»Lahko se prepričate,« je dejal podčastnik in že potegnil iz žepa zvit papir.
Kapitan je hitro preletel z očmi nekaj vrstic na tem papirju.
»Ha, zaradi pomaganja pri poizkusu bega zdravnika Mudda!« se je skoraj zasmejal. »Glej no, glej, oblast se je res potrudila. V redu, pod-narednik, služba je služba. Prosim vas samo, da mi dovolite spregovoriti z gospo Muddovo nekaj besed, preden jo odvedete.«
Podčastnik je prikimal v znak, da mu dovoli.
Kapitan je odvedel gospo malo vstran ter ji začel potiho govoriti še zadnje tolažilne besede.
»Nikar se ničesar ne bojte. Jaz se bom že zavzel za vas.«
»Treba bi bilo takoj obvestiti o vsem sodnika Maibena pri vrhovnem civilnem sodišču. On je vedel tudi za ta načrt, ki smo ga bili nameravali izvesti.
»Takoj ga bom poiskal,« je odvrnil kapitan. »Samo ostanite mirni. Ne bi imelo smisla, da bi se čemu upirali, ker bi bilo v tem primeru gotovo še vse hujše ... Pri vsej tej stvari pa se mi vendar zdi čudno, kako da mene puste pri miru in me ne odvedejo s seboj. Ce se že govori o krivcih,
potem sem jaz gotovo najmanj toliko kriv, kakor vi.<
»Bolje je tako,« je dejala gospa Muddova- »Vi se samo potrudite, da čim prej obvestite o vsem sodnika Maibena.«
»Bom, gospa, bodite čisto pomirjeni.«
»Poskrbite tudi za to, da bo moj nesrečni oče primerno pokopan.«
»Seveda bom, saj smo bili 6tari prijatelji!«
»Še enkrat sta si stisnila roke, krčevito, kakor bi bilo to poslednjikrat, in že so jo odpeljali stražniki.
Iz pristanišča so jo peljali na stražnico, kjer 60 jo takoj zaslišali. To službo je opravljal nek starejši policijski uradnik, ki je takole začel:
»Iz jetnišnice na Hudičevem otoku je prišla k nam vest, da je poizkušal pobegniti kaznjenec Samuel Muud, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri umoru predsednika Lincolna.«
»On je obsojen po nedolžnem,« je pristavila gospa.
»Nas ne zanima to in tudi ni naša dolžnost, da bi poizvedovali, koliko je na tem resnice,« je nadaljeval uradnik. »Vojaške oblasti so ga obsodile in je to njihova stvar. Za nas je važno nekaj drugega.«
_ Za nekaf trenutkov je umolknil in 6e zagledal v ženo, ki je stala pred njim.
»Obsojeni zdravnik Mudd je pobegnil iz ječe gotovo s pomočjo, ki jo je dobil od zunaj. Ce te pomoči ne bi imel, bi tudi ne mogel na noben način pobegniti. Dosedaj je ugotovoljeno, da mu je na begu pomagal črni čuvaj Buck... Toda, pomagal mu je še nekdo...«
»Ko so ga vojaki zasledovali,« je nadaljeval uradnik, »se mu je posrečilo priti na ladjo, ki se je usidrala nedaleč od kaznilnice. Na tej ladji so ga pričakovali, ker je bil tedaj na njej njegov tast in . . .«
»Njegova žena,« je mimo pristavila gospa Mudd.
»Da, tako je. Torej priznate?«
»Priznam,« se je spet glasil njen miren odgovor.
»To priznanje vso 6tvar precej olajšava. Priznate torej, da ste mu pomagali k njegovemu begu?«
Niti za trenutek ni gospa premišljevala.
»Če je ono hrepenenje, ki sem ga čutila za njim, pomoč — potem sem mu res pomagala,« je spregovorila v eni sapi. »Če je oni strah, ki sem ga prestala zanj in ono trpljenje, ki mi trga srce, ona 6krb in koprnenje — če je vse to pomoč, potem sem mu pomagala... In še kako vneto pomagala, pomagala vedno, vsak trenutek, brez prestanka... in še mu bom, do konca svojega nesrečnega življenja ...«
Te besede je spregovorila z največjo odločnostjo in neustrašenostjo.
Zdelo se je, kakor da so učinkovale celo na strogega in krutega policijskega uradnika, ki dru-gače v 6voji 6luzbi ni gledal na ničesar drugega, kakor na to, kako bi čim vestneje opravljal svoj posel.
»Dobro je, gospa,« ji je dejal. »Moramo vas kljub temu nekoliko zadržati tu, dokler 6i nismo v vsem na jasnem. Vse kaže, da to ne bo trajalo tako zelo dolgo.«
Zatem je uradnik pozvonil. V sobo je stopil nek 6traznik.
»Odvedite gospo v zapor!«	I
Paz”'k je pozdravil in jo odvedel s seboj.
Preživela je že toliko črnih dni, okusila toliko trpljenja, gorja in ponižanja, pa naj ji tudi še sedaj usoda ne prizanese!
Po dolgem hodniku jo je odvedel stražnik, tja do nekih železnih vrat. Tu je potrkal in vrata so se odprla. Izza njih je stopil bradati ječar.
»Poglej, privedel sem ti še eno tičko,« je pripomnil porogljivo stražnik. Spravi jo na varno! Kakor se zdi, bo to nekaj boljšega, ha!«
Stražnik se je spet nekam škodoželjno nasmejal — nato pa se vrnil po dolgem hodniku ter prepustil Peggy v varstvo bradatemu ječarju.
•Slovenski Hom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Dia za Inozemstvo 29 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6HIL Telefon 2994 In 299b. Upravni Kopitarjeva k “	Telefon	2992 Za Jojtoslaiafiikg tiskaroo	* Ljubljaau K. Ce& Izdajatelj; ivao Rakovec. Urednik; Jpže Količek.-----------------------------------------------