6u 215. iZHAjA VSAK DAN v* In praških ok 5., tb pemdeljkih ob 2. »juiraj. gtvt. ss prod&jajo po 3 nvč. igatot.)-«- mnorfi -sparna* v Trste in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, .j.Nacrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-^ornhc.ffu itd. Zastarele tter. po 5 nvč. (10 stot.) 1 JE. RAČUNAJO NA MILIMETRE T *iroWi 1 : trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mM. ^tfaufta.ce, E&hviie, poslanice, oglasi denarnih zarodov p® **m v teksta Usta do 5 vrst 20 K. v*aka "9fca K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot Oglase "prejema Inseratm oddelek uprava ,-^Asosti". — PiEfnje ss izključno le upravi „Edinosti". Placijlvo fa ioJIjive v Trjfu. Trst, w torek 5. avgusta I9|3. JI ijp SPINOST Glasilo politttnag« „Mi&ost" za MiMTftko. išmtif Tečaj XXXVIII. »M J- WJ._________' .......... ■ ^ NAROČNINA ZNAŠA n oeio lako a« K, pol leta J2 K. 3 mesec® O K ; ca vočba bm doposlane naročnine, se uprava ne ou*&. imhiu m ntutj* „zDiaoaTi" itui j e» ••to I«U Im MO, m y«| Krn 9 »O. Tri dopisi naj sa pošiljajo na uredniAtro lista Nefraak*-vama. piama m M sprejemaj« In rakepiri a« aa »račaja. Naročnino, o^taaa in reklamacij a ja pošiljati na upravo liste. UREDNIŠTVO: uUot Giargla Oalattt 2f (ftaratfal ^ Isdajatali in odgovorni vodnik ŠTEFAN OODIN!.. Laatik kamearcij Usta „Edinort". - Natisnila Ti»karna .Edinost", vpisana zadrega s omajanim por oštrom ▼ Trstu, ulica Oiorgia Oaiatti Stcr. 30. ia-liraiill»iHnl ratna ftev. «41-652. TELEFON It U-J7. BRZOJAVNE VESTI. Mirovna konferenca v Bukareštu. Premirje za tri dni podaljšano. BUKAREŠT 4. (Kor.) Mirovna konferenca je na predlog ministrskega predsednika danes podaljšala premirje za tri dni, BUKAREST 4. (Kor.) Rumunshi dele gati so dosedaj polagali največjo važnost na to, da se zavezniki kolikor mogoče hitro sporazumejo med seboj. Ker pa obojestranske zahteve tekom privatnih posveto vanj med zsitopniki v bistvu niso postale manjše, smatra ministrski predsednik Majo-rescu sedaj trenutek za ugoden, da spravijo rumunski delegati svoj vpliv do veljave. V to svrho je najprej potrebno podaljšanje premirja. Jutri bo povabil Majorescu delegate zaveznikov In ministra Tončeva k posebnemu posvetovanju. Po sazhanju podu* čenih krogov pa bo mir na vsak način sklenjen, v naslabšctn slučaju se pripusti mogoče razsodba glede nekaterih spornih vpraianj velesilam. BUKAREŠT 4. (Kor.) „Agence telegra-phrqae Roumaine" poroča: Mirovna konferenca se je sestala danes pod predsedstvom ministrskega predsednika Majorescu-a, ki je sporočil delegatom, da lahko predloži že korikietze predloge glede Bolgarske ia Ru-munije. Veselilo bi ga, ako bi tudi na drugi stranJ delo tako hitro napredovalo, da bi bik lahko predloženo konferenci. Majorescu {e izjavil, da so sedaj v?a spoina vprašanja med Bolgarsko ia Rumuniju že definitivno rešena, vendar pa Rumunija ne smatra svoje delo že za končano, ker ne mere ločiti svojih zadev cd splošnih. Da pride kmalu do ugodnega rezultata, predlaga ministrski predsednik, naj se premirje podaljša za tri dni. Predlog je bil sprejet, nakar Je biia seja zaključena in odgodena na jutri ob 4 popoldne. Po zgledu berlinikega kongresa Je bilo sklenjeno, da na! se vrše privatna pogajanja v skupinah. Prvo posvetovanje se je vršile danes popoldne ia sicer med ministrskimi predsedniki Paš dem, Venizelosom in Majo-rescu|em. BUKAREŠT 4. (Kor.) Tu se domneva da bo mirovna konferenca do petka au-poldne, ko poteče za 3 dni podaljšano premirje, definitivno končala s svojim delom. Revizija pogodbe od strani velesil, je odvisna od rezultatov mirovne pogodbe. DUNAJ 4. (Izv.) V mednarodnih krogih se preso|a politična situacija v splošnem dobro. Po poročilih iz Bukarešta se da sklepati, da se bo v resnici posrečilo še tekom tega tedna — govori se do petka — v Bukareštu skleniti mir. Mirovna konferenca je danes ua predicg Rumunije sprejela podaljšanje premirja za tri dn*. Ta kratki rok Je bil na eni strani na zahtevo zaveznikov Srbije in Grške sprejet, na drugI strani pa pomeni, da obstoji polno upanje do sporazuma. Vprašanje Kavale Še vsekakor ni rešeno, vendar pa so pogajanja v teku, doseči tozadevno kak kompromis. Grki sicer noče|o resigniratl na Kavaio, hočejo pa Bolgarom priti po mogočnosti nasproti tako, da bi postalo mesto Kavala prosta luka s popolno carinsko prostostjo za Bolgarijo. Trdi se, da bi bilo vprašanje Kavale rešiti eventualno od velevlasti. PETROGRAD 4. (Izv.) Bivši bolgarski ministrski predsednik GeŠov je dobil pri svojih konferencah z rusko vlado zatrdilo, da Ruska pod zobenim pogojem ne bo trpela, da b\ obdržali Turki Drlnopolje in Tracijo Vkljub tuiia se je pozvalo GeŠova odstrani ruskih državnikov, nasvetovati svoji vlad«, naj se poirudi po direktnih pogajanjih s Turčijo priti tozadevno do sporazuma. Bolgarski odposlanec v Carigradu, Na-Ćevič, Je že predložil nove predloge velike mu vezirju, v katerih priznava Bolgarija ve iike koncesije, če Turčija odstopi od Drino-polja. Car je poslal kralju Ferdinandu depešo, v kateri izjavlja, da Rusija ne bo trpela razkosanja In ponižanja Bolgarske. V kljub temu prevladuje mnenje, da Turčija dobrohotnim predlogo ti ne bo pristopna. Iz Carigrada se poroča, da je turška armada prisegla, za vsako ceno ostati v Drinopolju. Radi tiga ns bo preostajalo ničesar drugega, kakor nastopiti na Dram Turčiji z nasiljem, katero bo izvedla Rusija. Velevlasti še doseda| niso izvedle napovedanega kolektivnega koraka pri Porti. BERLIN 4. (Izv.) Na tukajšnlih mero-dajnih mestih se izjavlja: Če fride v mirovnem vprašanju do intervencije, potem se bo to zgodilo v obliki mednarodne orien-talne kotference ali pa se bodo poverile vsa balkanska vprašanja londonski posla-niiki konferenci. BUKAREŠT 4. (Izv.) Bolgarski odposlanec Tončev se Je izrazil v tem le smislu: Bolgarska smatra srbsko-grške zahteve za brezmejne. Posebno ne bedemo v vprašanju Kavale pod nobenim pogojem popustili. Če se nam odreče Kavala, potem pomeni to toliko, kakor da se nam volna vsili. 1 BUKAREŠT 4. (Izv.) Grški ministerski predsednik Venlzelos je dobil od kralja Konstantina brzojavko, v kateri Je kralj zrazil posest Kazale kot glavni pogoj z& sklep miru. DUNAJ 4. (Izv:) „Zelt" poroča Iz So-®2? L katastrofa Bolgarske Je^ovjgj^ veliko spremembo. Prebivalstvo se izraža iz praktičnih ozirov proti Bolgarski In pre stopa v velikem številu iz eskarhata v patriarha!. Turki ne zapuste Drinopolja. CARIGRAD 4. (Kor.) Kakor se zatrjuje, se je armada zarotila, da za vsako ceno ostane v Drinopolju. Glede vesti, da bi bili nekateri Člani kabineta pripravljeni sprejeti kompenzacije, je notranji minister Talat bej zjavil, da za take osebe ni prostora v kabinetu. _ Hrvatske zadeve. ZAGREB 4. (Izv.) „Hrvat", glasilo mi inovcev, trdi, da se je kraljevemu komisarju baronu Skerleczu misija posrečila. Med hr vatsko-srbsko koalicijo in seljačko stranko se je sklenil sporazum. „Hrvat" trdi, da sta ti dve stranki voljni vstopiti v vladno večino na podlagi „čistosti nagodbe" in meni, da je koalicija s tem prelomila svoj pakt s stranko prava. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz ansieščlne preval Ivan Dolenec. — Bclna ste In razburjena. Bo že bolje. — Ko pride otrok. To mi neštevilno-krat pripovedujejo danzadnem. Sovražila bom otroka, to vem. — Ljubiti bi ga morala zaradi očeta — je rekla Marija s posmehljivim glasom — Ubogi človek; hudo je zanj, da se vse daje, a ne dobiva ničesar. — Kaj naj bi bila storila ? — je vprašala Dora. Rešil me je, da nisem poginila lakote, Marija. — Ne morem nikakor razumeti, kako ste mogla priti tako daleč. — Bilo }e pač več okolnosti, ki so tudi morda pospešile smrt moje matere. Prišlo je tako daleč, da sem vrgla od tebe zadnjo trohico ponosa Ia šla Iskat pomoči k člo veku, ki me je tako okrutno zapustil. — K nJemu ste šla ? K Avgustu Hol!cwayu ? — Da, k njemu. Zdi se mi, da je bilo nekaj nadčloveškega v moji ljubezni d, rjega, Marija. Razpust Štajerskega deželnega zbora. DUNAJ 4. (izv.) Tukajšnji listi poročajo, da namerava vlada razpustiti v jeseni itajerski deželni zbor. Od jugoslovanske politične strani izvemo, da vlada za sedaj nima tega namena, ampak da so na Štajerskem pripravljajo na to, deželno upravo za daljši čas , eventualno tudi brez deželnega odbora voditi. ^Olajšanja pri Iztirjanju davka od rezervistov. DUNAJ 4. (Izv.) Finančno ministrstvo |e izdalo na finančne oblasti odlok, ▼ kate-£»mvflpoz?ria na to, da se ima izvršiti iztlr janje davkov pri tistih osebah, katere so kot rezervisti bili poklicani pod orožje, s posebno in največjo prizanesljivost|o. Za. narodni mir v Avstriji. m. Slika usodnih posledic narodnim bojem, ki |o podaja proglas v tako živih barvah, Je le preresnična. Povedali pa smo že, da ne soglašamo z mnenjem v pozivu, da bi si mogli narodi sami, preko vlade in preko politikov, podati roko v po-mirjenlu. Za udejstvovanje vsake velike ideje, vsakega velikega gibanja, ki naj sodobnikom odpira poti do nove uredbe življenja — bodi družabnega, uodi političnega, bodi go spodarskega —, treba začeti z ustvarjanjem potrebnih dispozicij v široki Javnosti: idejo treba popularizirati, predočati plastično nje veliki pomen in nje koristnost za vse stran), treba inicijative, impulza od strani, ki imajo vpliva na javnost in ki imajo tudi sredstev in moči v rokah, ki delujejo na javnost. Taki dve strani sta pa ravno parlament In vlada — zastopstvo narodov, po etiki in državna eksekutlva. Zahteva, da naj se narodi kar sami — brez ozira na rečene faktorje ali celo proti njihovi volji — pobotajo in pomirijo, po našem mnenju ne dovede do cilja; to je istotako, kakor če bi meni! nevarno obolel človek, da ne potrebuje zdravnika, ker se že ozdravi sam. Ia na rodnostni spori v Avstriji so velika bolezen Mejsebojno življenje med narodi je bolno, je fiattoffilfcr'i«teci* M IVJiah; okuženega milje(a naj bi brez vsake pobude od zunaj, sama po sebi, tako rekoč avtoma-tiCno, vzrastla misel ljubezni in bratstva? I Te vere mi nimamo 1 Možje, ki sc podpisali poziv, zahtevajo preveč in pričakujejo nečesa, česar psihologija posameznega človeka in mase ne more dadl Naše uver jenje je, da so parlamentarci in viada po zvani, da s primernimi sredstvi — brez postranskih namenov, brez stranka rs k e, ali narodne sebičnosti, oziroma preko vseh tradicijonalnlh birokratičnih predsodkov, izhajajočih iz zna-aih le d o m n e v a n i h državnih koristi — v prvi vrsti v doslej gospodovalnih narodih popularizirajo ide|o p o m i r j e n | s, da ustvarjalo v n | i h d i s p oz i c i | e z a m i s e I sporazuma. Pri tem pa nikakor ne podcenjujemo vrednosti akcije, ki jo podplsancl namerujejo zasnovati z ustanovitvijo .Družbe za pov-speševanje narodnega miru v Avstriji". — Ko bi se mogel vrniti bi šla k njemu, če bi me tudi bacnil od sebt kot psa. — Zapustila bi svoj dom, svojega so proga in svojega otroka, če bo živel? — Kal bi mi bil dom, soprog aH otrok, če bi Živel on kje drugje na svetu! Zanj bi se preberačila po ulicah, samo da bi mogla biti ob njegovi strani. — Očlvidno ste zblaznela. — Morda sem res. Pozabljam žalostnG sedanjost in bedno preteklost, če mislim nanj, Marija, in se zopet zasanjam v božansko življenje pod modrim nebom italijanskim. Vse one kra|e sem zopet obiskala na svojem ženltovanjskem potovanju, Marija. — Tem nespametneji cd vas. — Nikogar ni bilo tamkaj od nekdanje družbe. Živela sem kakor v sanjah, ko sva bila v Italiji. — To je bilo ptijetao za vašega soproga. — Saj ni vedel za to. Svojo dolžnost kot soproga storim in on ne ve, da Je t' samo dolžnost. — Ne dajte, gospa, da bi opazil to. Na|nespametae|še je, kar sem čula kedaj, če ženska še IJnbi moškega, ki lo je brezobzirno prepustil smrti vsled lakote; in to celo še z otrokom. — Ne govoritem o tem; nimam otroka. — Zaradi lepšega ga hočemo lzda|ati za mojega. Kaj je bilo to? — Nekdo Je prisluškoval. — No, potem se le pač prevaril. Nihče v biši ne razume francoski. Nikogar ni bilo, ko je Marija pogledala v sosednjo sobo, in najti tudi niste mogli t ledu, da bi bil kdo tamkdj. Stotnik Challls le tisto Jutro prišel pozneje nego navadno v vojašnico in se je opravičil zaradi tega pri polkovniku. — Pozabil sem listnico doma, pa sem se vrnii in še dalje časa zamudil. — Upam vendar, da se doma nI pri godilo kaj, Challis ? Na vašem licu vidits izraz, kakor da bi bil bolan ali zelo v skrbeh. — Tako? Mislim, da se ne počutim prav dobro, teda upam, da mi že preide. Da se nI počutil prav dobro! Vfdet Je bil, kakor da ga Je že pograbila smrt — sunek ga Je zadel v srce In mu je zad .l rano, ki )o (e moral skrivati pred vsem svetom. To le bit torej konec vsega. Vso svojo prvo resnično ljubezen Jej je dal; svoji zaročenki je prelomil dano be sedo. Sedaj pa Je moral slišati, da je medla hvaležnost edino čustvo, ki ga mu vrača ta žena. V glavi se mu je vrtelo in le ko-mal In komaj |e mogel opravl|ati s roje službene dolžnosti. Triintrideseto poglavje. Sin Pavla Challisa Stotnik je bR komaj četrt ure v svoji udobni službeni sobi, ko |e prihitela od Sredstva, s katerimi naj bi družba zasledovala svoje namene, so: Metodično razšlrjevanje poznavanja fe-tikov, smotreno izmenjavanje otrok in mladih ljudi za poučenje naroda h jezikov; intenzivna propaganda v vseh Jezikih za narodni mir; zbiranje vseh prijateljev miru pod eno zastavo^ ustvaritev organizacije, ki ti se razširita na Vse province; pobijanje narodnega šovinizma in predsodkov ; prirejanje kongresov, in slednjič: družabnost, potovanja in umetnost naj se stavijo v službo narodnega zbližanja ! Vsega priznanja vredna sredstva v dosego vzvišenega namena. Toda zopet stojimo pred vprašanjem: se-Ii bodo vsa ta sredstva za uresničenje velikega Ideala mogla uveljavila!! za kombinirano delo v dosego velikega cilja br£z Iniciativnega sodelovanja državnih in vodilnih političnih in parlamentarnih faktorjev ? I Naše globoko uverfenje pravi, da ne in nam pravi, d.-* je krivda na današnjih kaotičnih razmerah med narodi Avstrije ravno v tem, da niso rečeni faktorji nikdar storili za narodni mir vsega tega, kar bi bili mogli in kar so bili — to velja za državne faktorje — d o 1 ž n i s t o r i t i t u d i po prisegi, ki so jo položili na avstrijske državne zakonel To dolžnost so zanemarfali iz razlogov, ki smo lih že naglašali v teh svojih skromnih izvajanjih. Pa če bi danes tudi priznavali, da so bili ti razlogi iz starin tradicij in predsodkov — nekdaj vsaj razumljivi, če tudi ne opravičljivi nikdar, pa bi bilo danes, po zgodovinsko-znamenitih dogodkih iz cadnjih časov, ki so donesli popolno jasnost, da je dosedanja državna politika Avstrije napram lastnim narodom pogubna in da mora postati katastrofalna: pa bi bilo danes — pravimo — naravnost zločin na bodočnosti države, ako bi hotela nadaljevati s to politiko Hvalimo namen podpisancev in sredstva, ki jih določajo za svojo akcijo ; n a j-večjlnjevspehpabi bil, ako bi prisilila državne faktorje in politike, da bi se oni postavili, na čelo gibanja, ki naj dovede voda za ta izvajanja: Avstrijci, ki hočtte mir, osokolite se in nastopite se svo] ml imeni! Ne bojte se izstopiti iz ttrorja, ki vas obdaja, In pripoznajte se kakor oristaše narodnega miru v vaš lastni in v blagor v ašeg a in v s aceg a druzega n a r o d a 1 Ni več daleč oni čas, ko bodo v prijiteljih in povspeševateljih narodnega miru videli resnične narodne dobrotnike, ki so nastopili, d? z delom odpro pot do sreče in bla-gin|e svojih narodov! Če bodo gospoda nemški vseučil ški prcfesorli, vzgojevateljl nemške mladine, odslej resnično delovali v tej smeri, ako bodo y mladino zanašali duha spravl|lvosti za pravičnosti v presojanju aspiracij drugih narodov, ako bodo tej mladini privzga|ali plemenitosti miSljenja In tiste inteligence srca, ki zna biti pravična tudi napram stremljenjem drugorodnega sodržavljana: potem radi pozabimo na vse, kar se |e grešilo v minolosti na veliki ideji narodnega miru v dom3 služkinja ponj, naj nemudoma pride domov. Dora Je nenadoma zelo obolela Odšel le nenadoma In samo natočll, naj Holmes pride tako] za njim. Ko je prišel domov, so mu potrdili vest Ia potem je sledilo zanj Stlriicdvajset težkih ur, dokler ni prišla k njemu mati ia mu povedala, da se Je vse Izvršilo srečno. — Deček Je. Pavel — Je rekla ; — lep, močan, majhen deček. Bila je pač, kakor vse stare matere, zelo ponosna na svojega prvega vnučfca in ni opazila, kako bled In prepadel je bil ves čas n|en sin. — In Dora, mati? Kako Jej je? — Prece| dobro. Toda zdi se ml, da ?e ne veseli tako, kakor J3z, da je deček. Ko sem jej povedala, da je leo deček, ljub otrok, |e odgovorita sam d „tak d" in obrnila gla*o k steni. — Dora nI na zunaj nežne narave, mart __ je rekel stotnis. — Gotovo ne bo prikrajševala ljubezni svojemu otreku. Na te besede Je pač umolknila gospa Challisova, toda prepričati pa lc le niso mogle. Bila je navzoča, ko je njen sin prvikrat po prestani nevarnosti pozdravil svojo soprogo, In je videla, kako so se njegove oči napolnile s solzami in njegove ustnice ^trepetale, ko se je priklonil, da bi Jo po-ljub«. (Dalj-.) Strao n. „EDINOST4: 215 V Trstu, dne 5 avgusta 1913. Avstriji, la zgodovina te, po narodnih bojih do najglobljih fandamentov razburkane drŽave bo beležila njihova imena na častnem nieitu: t o s o b I i i dobrotniki narodov in države!! Ožja volitev v Gorici. V sredo 6. t. m. so sklicani volilci furlanske mestne skupine k odločit«!. Slovenskih glasov le dejansko čez 500, a z ozi-rcm na neugodno sezono se fe odzvalo zadajič le 350 volilcev pozivu »Narodnega odbora". To fe vsakako častno število, a žeeti bi bilo le več discipline in požrtvovalnosti. A teh 350 zolilcev odloČi v sredo borbo med laško ljudsko stranko in kamoro. Ko-ruptna klika, ki vlada na goriškem municipiju, se bori za zadnjo svo|o postojanko. Slovencem v tem zadnjem spopadu ni težka odločitev. Goriški municipij je gnezdo laškega radikalizma. Tu sede pri koritu iz Italije prltepeni strupeni sovražniki. Mraz jih stresa, če slišijo jezik prokletih „porchi sciavi". Naš Jezik je tam neznan |ezlk. Ta gnjila banda upravlja občino zlorabljaje uprav nečuveno vsa občinska sredstva za laški nacijonallzem in svojo nenasitno bisago. Gorica se nI zastonj nazivala kolegfnjo Pule. Da, da, še hujše reči kri|ejo na municipiju v G>ric= kakor pri „posestrinu" Puli! 2000 slovenskih otrok nima slovenske šole. Pač Imamo jo, a v stari vojašnici na perferi}i mesta, kakor v zasmeh. Zato si moramo plačati šolstvo sami, za renegate pa so sezidali palače 1 Ob ljudskem štetju nas |e hotel magistrat oslepariti za 4.000 duš z nesramnim uradnim falzifikatom. In ko so tožili »Sočo*, je ta doprinesla sijajen dokaz resnice, d a so na municipiju sleparili in falzif clrali! Sleparili so na škodo Slovencev pri sestavi voliinih imenikov, da jim Je vlada morala vzeti vodstvo volitev. In kdo Je ta municipij? To so Pinausig, Bombig in Cescuitti, ki se nahajajo na liberalni volilni I sti 1 In ti isti brezstidniki si upajo zdaj beračiti po Gorici za naše glasove ! Najprej nas bljejo po glavi, psujejo nas, slepari|o in nam pljuvajo v obraz, — zdaj pa milo prosijo za glasove, češ: »svoboda* je v nevarnostil Lepa »svoboda*, kaj ne, .svoboda", v kateri se zatira Slovence I Slovenci, s pasjim bičem zapcd te mngistratne agitatorje! Danes znate slovenski, gg. Bombič, Pinavčič in Ceščut, {utrl pa, ko imamo opraviti na municipiju, nas ne poznalo in nam kažejo vrata. Res vredni bi bili mi pasjega biča, če bi poljubljali palico, ki nam Je zadala toliko gorja! Po vsem teto nam odločitev ni ielka. »Narodni odbor združenih Slovencev* izda parolo in vsi do zadnjega se Je morajo držati. Proč z osebnimi antipatijami, spomin na prejšnje hibe 1 Pozabite osebne razprtije in držite se discipline! Le disciplina nao* je dala moč do danes, tudi v sredo mora vel.at< disciplina. Političnemu vodstvu se mora zaupati kadar gre za važne taktične odločitve! Armad?, ki v odločilnem hipu omaguje, poprašuje, bo gotovo tepena. To ni več armada, to je neorganizirana množica, rojena za to, da jo tlačijo in zabivalo. Goriški Slovenci, v sredo torej vsi v bo), vsi na volišče za parolo, ki jo Vam sporoči „Narodni odbor združenih Stoven-cev*, ki Vas je doslej vodil z lepim usaehom. * » ♦ Kandidati Italijanske ljudske stran ke za goriški deželni zbor v mestni skupini so: dr. Alo|zij Pontoni, zdravnik v Gorici, Friderik SI m z i g , profesor v Gorici, Peter Cuiot, inžener v Gorici, dr. Artur R e b u 11 a , Župan v Tržiču. Domače vesti. Poroka. Gospića Sofija Bogateč se je poročila danes v cerkvi pri Sv. Jakobu z gospodom Matejem Musizza. Bilo srečno! Z državne železnice. — N e k o n-f i s c i r a n a »Zarja* piše pod tem naslovom : »Sistem poslabšanja, Šikaniranja in izkoriščanja*, ki ga je uvedel ravnatelj Galamboš v tržaškem državno železniškem obratu, presega že vse me|e. Ni ga dneva, da se ne bi izvedelo o kakem novem poslabševalnem ukrepu, gosp. Gilamboša, ali o kakem posebnem junaštvu njegovih mnogoštevilnih vdanih podrepni-kov. Ne vemo, kam meri taka politika in tudi ne vemo, Če se gospodje zavedajo velikega razburjenja osobja, ki ni ravno pripravljeno trpeti večno tak tiranski sistem. Da je želja Železniškega ministrstva odvzeti železničarjem čim več doseženih pravic, je zdavnaj znano. Ali vnetost tržaškega ravnatelja gre gotovo celo preko želja železniškega ministrstva. Nemara hoče imeti on prvenstvo v tem, da vsili predvsem železničarjem v Trstu najhujši i a najskrajnejši boj? Ni se varao igrati z razburjenjem delavstva.* Tako piše HZarja* in ni bila konfiscirana. Nas pa so konfiscirali, čeprav smo povedali — prav isto. Demokracija v srbski vojski. Hugo Schulz pripoveduje v »Arbeiter Zeitung* o svojih doživljajih v Srbiji. Med drugim pripoveduje, da mu je posebno padlo v oči, da Je med srbski®! cf; clrii mnogo takih, ki se Jim njihova vojaška čast ne zdi nič prav v soglasju z funkci-.ami, ki so jih opravljali poprej v delavski organizaciji. So-li mar to nekdanji studenti ? — je vprašal. Odgovoril so mu, da Je nad-poročnik Mandlć v civilnem življenju — jpankar; nadporočnlk Krasnojeelč — arze-nalskl delavec. Slučaji, da so delavci oficirji, niso redki v srbski vojski. Kajti vsakdo, ki ie absolviral trgovsko obrtno Šolo, ima pravico do častniškega izpita, pa tudi podčastnik morejo položiti tudi izpit. Tudi iz kmetstva Je oficirjev, ki lih morei spoznati na tem, da nosijo opanke. Hugo Scholz pravi, da Je kar okamenel ob spominu na predsodke, ki vladalo v naši Avstriji v tem pogledu. Opereka sicer, da ni bila to ljudska vojna, vendar pa priznava, da bo kedaj povečanje Srbije in razširjenje nje gospodarske razvojne podlage na korist srbskemu in s tem proletarijatu druzih dežel. Povdarja potem, da bi bil ta cilj veliko poprej dosežen po programu socijalne demokracije — z mirnim avtonomiziranjem Makedonije. Škoda le, da g. Scholz zaklju čuje ravno tu, kjer bi bil moral tudi povedati, kako bi se moglo Turči|o mirnim potem prisiliti, d? abdecira v Makedoniji in pri voli v a v t o n o m i z i r a n I e ?! Potem pa stoji še nekaj I Srbija ni vo dila te vojne le v to, da bi koristila socijalnim demokratom, ali (kakor se izjavljajo oni neopravičeno) srbskemu proletarijatu, ampak za svo| celotni narod In s v o | o državo. In še neka): isti avstrilskl socijalni de-mokratje, ki bi hoteli na Balkanu vse reše vati »mirnim potom*, naravnost h u J-skajo Avstrijo potom svojih parlamentarnih zastopnikov v vojno proti Rusiji. Tu ne priporočajo nič reševan|a mirnim potom. Nu, priznavamo, da navajalo tudi razlog za to, češ: protijnasllju treba postaviti nasilje! Mi pa vprašujemo in zna mi gotovo vsi raz sodni ljude: more-li biti kdo tako drzen, da bi trdil, da Turki niso na naravnost zverski način progan|ali krščanskega prebivalstva in da so le Rusi krvoločni, Turki pa ne! Ali ne diši ta razlika med postopanjem nasproti Turčiji in onim nasproti Rusiji malo pc socijalnodemokratičnem — slavofobstvu ? ! Sam zlodej je v njih 1 — Te dni je orišel z Bovškega v Trst neki 191etni bolni mladenič, da vstopi v tukajšnjo mestno bolnišnico. Ker pa mu občinski urad ni hotel izdati potrebnih listin, je bil bolnik odklonjen. Naslednjega dne ie šel bolnik k morju, da se morda poslednjikrat divi te) tržaški naravni krasoti. K bolnemu je pristopil vi soki mož srednje starosti In ga je nagovoril: Zakaj Vas niso včera| sprejeli v bolnišnico. Da ste Še malo počakali — bi fri sprejet, ker so vas klicali nazaj. Mladenič, ki ni še nikdar videl pred seboj stoječega človeka, ki |e pa uganil, da ne more biti pošten, je molčal. Lopov |e povabil mladeniča na pivo, kar Je bolnik odklonil. Na to ga je lopov prosil za 40 vinarjev na posodo, Češ, da ima 20 K, ki ne bi jih rad menjal I Povabil je bolnega, naj gre z nJim, da že on poskrbi, da bo spre|et v bolnišnico, ako mu posodi eno krono 1 Ker pa je mladenič razumel, da Ima opraviti z nepoštenjakom, se Je oddaljil — Napisali smo to v opozorjenje našemu ljudstvu in pa redarstveni oblasti. Prvemu, da se ve ravnati, drugemu, da skuša lopova pri|eti. Priporočljiva BeneČanka. 52!etna Lucija d' Este iz Benetk, stanujoča na Zgornji Čarboli, si Je pri tvrdki S'nger omislila šivalni stroj in obljubila, da bo plačevala pc 2 K na teden. Seveda se priporočljivi Benečanu niti sanjalo ni, da bi bilo dobro, da bi stroj kedaj plačala, ampak Je kratko-malo že naslednega dne odnesla stroj v zastavljalnico in dobila zanj 60 K. Lucija je po posrečeni goljufiji skušala takoj pobegniti in se zopet preseliti v svojo blaženo domovino, a ni imela sreče. Tvrdka je zvedela za goiufijo, nakar je bila tatica še pravočasno aretirana in cdpelfana v zapor. Imela Je pri sebi še 50 K. Ogromen vspeh je prineslo letošnje ma|nlkovan|e nemškemu Schulvereinu — 100.000 K. Ker še niso znani vsi prispevki, se ta številka gotovo še prav zelo povila. Na majnikovih slavnostih so soaelotali telovadci, pevska društva, dijaki, mladinske zveze in posebno gasilna društva. Vse, kar se šteje za Nemca, Je tekmovalo za Schul-verein. Kako je pri nas? Kakšno mrtvilo vb da v mnogih krogih glede na Družbo sv. C in M.! Kakor da smo v Italiji! Iz »Naše Sloge" posnemijemo, kako županst.o v Umagu, politični okraj poreški, zabranjuje vsako najnedoižnejšo prireditev po hrvatskih vaseh v območju te občine, dočim dovoljuje •talijanski godbi, da izzivlje naše ljudstvo oo istih naših hrvatskih vaseh. Famozni Manzutto zabranjuje hrvatske prireditve seveda : v imenu lavnega miru In reda. Nobene nevarnosti za Javni mir in red pa ne vidijo mogotci v tem, da divjaška svojat, ki spremlja omenjeno godbo po naših va ;eh z najnesramnejimi psovkami žali našo larodsost ter tuli: »Viva Istria italiana eolte Itaiia, Viva Italial" in slično. Ali na vse zadnje bi se ml ne razgre vali radi takega vedenja Italijanskih nasilnih oligarhov, — sa| vemo, da jim |e v krvi —, ta jim ne ekzlstira c. kr. politična oblast s vsem svojim postopanjem. Vsaka pritožba od hrvatske strani proti samovolji mogotcev na občini ostaja bob ob steno. Ne spravlja te oblasti iz ravnotežja niti to, da italijanska ->odrga s svojimi vskliki proglaša Istro ka fcor privesek — Italije !!! To Je, kar moramo tu Javno zabeležiti, ker Je v kričečo ilustracijo razmer v naših okrajih po ukusu i z vestnih c. kr. političnih oblasti. »Naša Sfoga* pravi, da tam govori že vsak priprosti kmet, da smo kakor v Italiji, kakor da na okrajnem glavarstvu ne sedi k. k. Bezirkshauptmann, ampak (tavanski prcfčtto. Zdi se nam pa, da puljski iist — naj nam ae zameri te odkritosrčnosti — brezpotrebno trati čas in besede z vprašanjem: kedaj nastopijo c. kr. oblasti v obrambo hrvatskih avstrijskih državljanov in kedaj že napravijo enkrat konec tem italijanskim škandalom in brezsramnostim ? !! Niti svarilo, da utegne čaša pohujšanja prekipeti, ker hrvatsko srce še bie za habsburško dinastijo — ne bo koristilo. Kajti če toli kričeča dejstva še niso mogla poučiti izvestnih političnih fankcljonarjev, potem Jih ne vzdrami niti naša beseda. Lasciate ogni speranza pri teh gospodih! Govoriti bo treba na druge adrese, če hočemo, da Istra vendar enkrat ne bo v — Italiji! V Sv. Luciji pri Portorose so Italijani ustanovili neko »Bando sociaie*, za katero so razvili najhujšo agitacijo. Ta „Banda iociale* naj bi bila nekaka privlačna sila za tamošnje slovenske otroke (n stariše, ki naj bi se ob zvoku italijanskih provoka-toričnlh pesmi začeli navduševati za Italijane, ki jim žele seveda vse dobro. V svoji agitaciji so Italijani v resnici skrajao iznajdljivi. Ker se za njih ,Bando soclale* nihče ne tanima, so si izmislili za nedeljo posebne vrste veselico, ki naj bi privabila kolikor nogoče slovenskih starlšev, seveda z otroci. Na programu sta bila med drugimi točkami tudi oslovska tekma in tekma v žakijih. Torej program za bogove in nekaj izrednega za Sv. Lucijo. Italijani v žakijih in na oslih, torej res vredno, da si človek to stvar ogleda, „da vidi osle na oslih in osle v žakijih. Čisto opravičen je wPicco!o", ko trdi, da se je Sv. Lucija v zadnjih mesecih popolnoma spremenila, kajti njih iznajdljivost |e poštah res precej oslovska in zelo dvomimo, da se jim njih pravi načrt s takimi sredstvi posreči. Italijane seveda silno bode slovenska šela v Sv. Luciji in zato ne vedo tako bi mogli odvrniti »pogubonosni* vpliv te Sole na Slovence. A prepričani naj hnrln, da Jim slovenski stariši ne sedejo na limarije in take oslovske predstave ohranijo lahko '.a svoje otroke. Sicer pa bi morali imet! ■Slovenci res imenitno zabavo, ko so videli videli navdušene Italijane v žakijih in na oslih. Nemci so edini v boja zoper nas. Društvo za nemštvo v inozemstvu („Verein fur das Deutschtum im Auslande*) je pred i|w, greaofvnav, •rtaatroaav pri B*tjel - U, Ctorloa, Stala* «Um it- 1 ta 4. ■•fcangaa t« la valom. — Prodaja aa •brata. Ciniki fraafco. ValUa Al* OVl. — Za moško podružnico CMD so darovali A. Žerjal, ker Je dobil podporo za sina Mirka 1 K, dr. Špirto 50 vin., učenci II. c razredu na Aquedottu 17 K, g. dr. Re-kar nam je pa posla! 25 K za isto podružnico ii poravnave v kazenski zadevi med Ano Zobec In Filomeno vd. Glubich, zato da prva odpusti drugi, ker jo je razžalila na časti. Hvala I — Ob proslavi petintridesetletnice izvršene mature Matko Kante, Joško Pertot, Josip Tomšič mbrano v Sežani K 21 za družbo sv. CM. Denar hrani uprava. — Za Št. Jakobski semenj so darovali nadaje: Ivan Gregorič 1 steklenico clpra, Andrej Gombač K 5. Leopold Kuret 1 steklenico ruma, 1 maršale, Ferdo Gombač K 5, Tomaž Zsdnik K 2, Matija Kosič, gostil-n'čar še 1 steklenico vina, Tereza Škerl K 1, ČernigoJ-Skrinjar potico in steklenico likerja in Anton Kobal, trgovec K 1. Srčna hvala I Vstopnino so preplačatt: N. N. 010, Murovec Anton 0*50, N. N. 0 50, N. N 010, Josip SosTČ 0 50, Celestln Sirk K 1, N. N. 1*10, Josip Gul 0 20, Hinkač 0 40 Pfe fer 1—. Andrej Cei I'—, prcf. Mandfć 2 —, Alojzij KodrlČ 0 50, Novak Josip 1*50, Bizjak 030. Ivan Meže 0 50, Ivanka P.emfc 0 50, Zadnik 0*50, Bregant 1 — Merhar 0*50, N. N. 0 10, Antonija Ivančič 1— Ivan Kocijan 0 50, Marija, Kasteiic Jadra 0 40, Josip Ujčič 1— Matija Nabergoj 0 50, Matevž-Baloh 010. Srčna hvala. □□□□□□DUUuuumjLiuaac MALI OGLASI MALI OGLASI m računajo po 4 via. besedo. Maštao tiskan« besed« enkrat vet Najtna^jia pristojbina 40 vin. Plača a« tako) Inaeratnem« oddelka. lkn. |......... innnnnnnn Fotografa AmoD- - Trst. ul ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 H[Aq v ulici Istria ena K 9000, druga K 28000. ni&d Postajališče tramvaja. — Siberna, Molino a \ento 70, ob 1 in 5 popoldne._1694 Kdor potrebuje kaija naj pokliče ali piše na Marina G r g i n Dalmatinca ulica Bosco štv. 18, III. nadstropje._1691 MURAMA" j® P"Poznano najbolje sredstvo ,,IflUliMHH za uničenje stenic in druzega mrčeaa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za-lagatelju S k r i n ja r, Ferriera 37t I._1632 flrifio CA meblevvana soba s separatnim uho* UUUd OB dem v I. nadstropju, vrata 6, San Pietro, Scorcola 8, Rojan. 1673 HcPm knjigoveških pomočnikov sprejme takoj U5CIII knjigoveznica No^ak, Pazin-Istre. 1677 PpjnnrflrO se cenJ* občinstvu Buffet v ulici ■ ripUrUifd Gbega št. 8. Točijo ae prvovrstna vina in pivo. DiMnnrnna Be" Poc* nov'm vodstvom, na nove I ri|iUrUl/n(ia aq popolna kuhinjska oprava moder-iiOUd SI/ nega stila. - Solidno delo. - Cena zmerna. - Ulica Dame Allghieri 3. mitar._1692 Pv»£7fli cnfii od olJa in mineralnega petro-r rodili OUUI leja se kupijo v partijah. Po- nudbe pod „Trgovina" Trst, postsnte. 1695 Redka prilika. Vfeled žalovanja proda se v IV. ueatnem o Kraj n hiša s eežnjev zemljišča. Veiiso krogljišče, dvorana 110 m8, dekret, popolna gotti niška oprava, meblirane sobe, pripravna za društva. — Cena kron 42.000. Saldo cena 10.000 K. Obrniti se do: Ko-laršiČ, Kavama Corao 9—11 in 3—6. — Telefon štv. 825. 16&9 Spedicijska tvrdka 2£4%53I2! tinjo veščo slovenščine, nemščine ter italijanščine. Ponudbe pod „Praktikantinja Edinosti. na Inseratni oddelek 1693 Sežanski mladeniči £ ven ples, pri katerem svira godba na pihala in Sežane. 1676 Oglase, poslana, osmrtnice In vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je po Siljati le „Inseratnemu oddelku .Edinosti" Cedenice vsake kakovosti in velikosti za družine, hotele, bolniSnice i. t. d. JtaJbolJSa izvršba, nizka temperatura pri mali uporabi leda, prost dotok svežega zraka. Trgovina In Industrija železa delniško društvo Greinitz - Trst. ^nton Žerjal-Jrst priporoča Bvoje trgovine j ost vin nlica Commerciale 18, s podružnico uMca Istrfa 66 (Čarbola zgorais). - Prodaja se žito, oves, koruza i* raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. „ObrtoJjsko društvo" pri Sv. Ani tik tramvajske proge priporoča »lav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se toči izvrstno belo in črno vino ter ::: DREHERJEVO PIVO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. Franjo Stančić Trst - ulica Media št. 17 - Trst priporoča bvojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga* katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blagom T V R D K A Francesco Bsdnar TRST TRSI ustanovljena leta 1878 je preložila svojo trgovino šiv&inih strojev blcikljev In pridevkov z mehanično dela* nico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. i T" Pomladansko zdravljenje je najbolje b kriCiBtilnim - „čajem iz tlsočrož*4. —~ Obenem je to tudi izborno sredstvo pr ti Ščipanju v želodcu, htmoroidom itd. itd. Zhvoj z r 12 dni z navodilom za eno krono »e ^dobiva edinole v od ikovaui lekarni „Al due Mori" dr. A. Praxmarerjii Veliki trg, mostna palača. Telefon 337. Če >o poilje K I 10. sa odpoillja po pošti z obratno poilo poštnin« prosta. VARUJTE SE PONAREDEB I ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, nlica Saa francesco B^ssisi Z Specijalist za popravljanje roalet na oknih. Na Zeljo se menjajo paaovl In zmetf. ■«tlJ za papata« dal« ia •• ■■ b«|l kNkirtsoi Prodajal nlca ur In dragocenosti Itueher (ex drug Dragotlna Vekjeta) Trd Corso $L 3B. Bogati Isbor alatanine. arehrnlna, dragocenosti in Žepnih ar. Kupaje in menja rt»w alato 1b kodi srebro a novimi predmeti. — Sprejema nart^be in popravlja vaakovratae srebrnine, alatanina, kaio« tudi ftepna m ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ Novo: trgovino jeBtvin in bolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim. ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Ceciliji, vogal ulice Rug-- gero Manna St 3. - Nova zaloga Jip, posodjn In kuhinjskih Trst, Igtrtka resta (Via deiriMrla) štev. t>7. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krčme. Cene zmerne. ZALOGA OBUVALA In lastna delavnica PAVEL VlSINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. Podružnica: ulica Riborgo St. C9. Velika izb r moških in ženskih Čevljev. Poprave se izvršujejo točno in solidno po zinerrih ecnah Avtoriziran elektrotehniški mehanik M^fin Trst, ulica