... FaVM9A6H>8tu6| V MU" ||1 1 3 07 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELKROJ MOZIRJE, n. sol. o. LETNIK XIII ŠTEVILKA 4 NOVEMBER 1989 Z Mustangom v novo kvaliteto, Evropo in svet v»' \jo -tflvo":. £os,, Do sin[- rasj UKROTILI SMO PODIVJANEGA KONJA Celih dvajset let je El-kroj iskal stike s tujimi partnerji, ki bi pri nas našli interes in bili pripravljeni aktivno sodelovati. Pogovori z imeni kot so Lois, Carrera in Benneton so počasi zatonili v pozabo, seveda zaradi nezainteresiranosti tujcev. El-kroj pa je moral tudi ves čas razčiščevati z dilemo, ali naj izdelke iz jeansa dokončno o-pusti ali ne, saj niso dosegli tako visoke kvalitete kot ostali programi. Rešitev je sedaj prinesel Mustang, katerega ime in znanje nam bo pomagalo dvigniti kvaliteto tovrstnih proizvodov na svetovno raven. 10. novembra je v prostorih Elkroja potekal slovesen podpis licenčne pogodbe obeh partnerjev. Udeležili so se ga tudi predstavniki republiške in regijske gospodarske zbornice ter mozirske družbenopolitične skupnosti. S pogodbo tako odkupujemo licenco znane firme Mustang, kar pomeni, da bomo v Jugoslaviji prodajali pod njihovo blagovno znamko. Obenem se pogovarjamo tudi o tehnični pomoči. Posledica tega bo modernizacija obrata v Lučah in bistven dvig kvalitete v tem delu podjetja. Po približno enem letu bosta partnerja ustanovila mešano prodajno podjetje z udeležbo kapitala 49 %: 51 %. Promet, ki ga načrtujemo po tovarniških cenah v drugem letu poslovanja, naj bi znašal približno 15 milijonov zahodnonemš-kih mark, proizvodnja v enakem obdobju pa bo 500.000 kosov. Izvažali bomo lahko do 50 odstotkov proizvodnje. Ugoden finančni izid, ki ga pričakujemo, bo odraz dviga kvalitete, produktivnosti in tržnosti proizvodnega programa. S podpisom pogodbe in kasnejšo ustanovitvijo mešanega podjetja se bomo uspeli Evropi še bolj približati. Slednjega so se razveselili vsi prisotni predstavniki, saj je Jugoslavija zadnji vlak v Evropo očitno zamudila. Tako ji ostajajo samo še podjetja z dobrim imenom v tujini, kakršnega El kroj gotovo ima in si ga z novimi aktivnostmi še utrjuje. AB KDO ALI KAJ JE MUSTANG? Mustang je: - poldivji konj v severnoameriških prerijah, - je sinonim za biti podivjan (France Verbinc, Slovar tujk, CZ, 1989) Mustang je zahodno-nemško podjetje iz Kunzelsaua. Po velikosti je 2,2 krat večje od našega, na leto pa izdela okoli 3.700.000 proizvodov. Zanj niso značil- ne ogromne količine, saj njegovi izdelki spadajo v višji cenovni razred in so postavljeni v trgovinah ob bok Levisu, Carreri in podobnim. Njihova proizvodnja je sestavljena iz treh kolekcij za prosti čas. Mi bomo poskušali osvojiti prvo, to je kolekcijo oblačil iz jeansa. V matični tovarni izdelujejo samo hlače, ostalo pa v obratih po svetu. V Kunzelsau tudi kreirajo, tako da iz matične tovarne pride model dokonč- no »opremljen« do njihovih obratov drugod. Mustang zastopata poslovni vodji Rudolf Hermann in Albert Se-franek. Starša Rudolfa Hermanna sta lastnika Mustanga, sam pa ima svojo tovarno na Portugalskem, kjer izdelujejo jeans jakne. Enega izmed obratov imajo celo v Indiji za proizvodnjo srajc. Rudolf Hermann je tudi podpisnik pogodbe z El krojem. AB Izglasovan samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju Po obrazložitvi reorganizacije in spremembah statuta o katerem smo pisali v zadnjem Kroju, smo sedaj na stopnici, ki je predpogoj za prelevitev v družbeno podjetje. Ta stopnica je izglasovan samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju, kar pomeni, da sta se obe temeljni organizaciji v Mozirju in Šoštanju strinjali o svoji ukinitvi. Naslednja aktivnost bo sprejem statuta in volitve v organe upravljanja 4. decembra 1989. Zopet se bosta za ali proti izrekali obe temeljni organizaciji in DSSS. Prilagajanje oblačilnih izdelkov v estetskem, kreativnem in tehnološko-konstruk-tivnem smislu kontinuiranim spremembam modnih trendov zahteva od naše delovne organizacije izredno fleksibilnost. Razlogi, kako in na kakšen način doseči potrebno fleksibilnost, ki bi zagotavljala konkurenčno sposobnost, nas silijo k pospeševanju raziskovalnih in razvojnih programov, katerih cilj je z razvojem nove fleksibilne tehnologije doseči tehnološki prodor. Pri tem izstopa več ključnih tehnologij, vendar smo se v začetni fazi opredelili le za najnujnejšo CAD (Computer Aided Design) - računalniško podprt design, ki omogoča konstruiranje in modeliranje oblačilnih predmetov, in CAM (Computer Aided Ma-nufacturing) - računalniško podprto spremljanje proizvodnje. Ker je ta »sistem za krojenje« že dolgo nujnost, je planiran za naslednje leto 1990. V analizi je potrebno upoštevati poleg ustrezne izbire sistema še organizacijski, kadrovski in prostorski vidik DO Elkroj. Rezultati referenduma 20. novembra je potekal referendum v TOZD Konfekcija Mozirje in v obratu Luče ter v TOZD Konfekcija Šoštanj. V TOZD Konfekcija Mozirje in obratu Luče je od 598 volilnih upravičencev glasovalo 492 delavcev. ZA je glasovalo 421 delavcev ali 70,4 %, proti je bilo 66 delavcev ali 11,03 %, neveljavnih pa je bilo 5 glasovnic ali 0,83 %. V TOZD Konfekcija Šoštanj se je izmed 215 volilnih upravičencev udeležilo volitev 188 delavcev. ZA je glasovalo 158 delavcev ali 84 °/6, proti je bilo 25 delavcev ali 13 %, neveljavnih glasov je bilo 5 ali 3 °/o. Ker je za sprejem aktov potrebna večina glasov vseh zaposlenih lahko vidimo, da je sporazum sprejet z veliko večino v obeh tozdih in v obratu Luče. Uvajanje računalniško podprtega krojenja v delovni organizaciji Elkroj ni mogoče obravnavati ločeno od razvojnega koncepta in investicij v posodabljanje proizvodnje v naši delovni organizaciji v splošnem. Stroški za investicijo »računalniško podprto krojenje« so namreč tolikšni, da narekujejo podrobnejše analize upravičenosti vlaganja. Obenem pa takšna investicija vpliva predvsem tudi na koncept vlaganja in posodabljanja poslovno-proizvodnega procesa z računalniško tehnologijo na splošno. V ožji izbor CAD/CAM sistemov za krojenje smo izbrali najustreznejše in sicer: ASSVST, CUTTEX, INVESTRONICAin LECTRA, druge pa le informativno. Vse naštete sisteme je bilo možno videti na sejmih ali pa so bili predstavljeni na strokovnih seminarjih. Ker pa ne izhajamo le iz teorije ampak predvsem iz prakse in ker je pri izboru potrebno upoštevati strogi kriterij, smo si ogledali prve tri sisteme tudi na delu v proizvodnji. Na ta način so se presenetljivo dobro pokazale nekatere prednosti ali pomanjkljivosti sistemov. V Švici v firmi Cuttex je bilo mogoče videti njihov sistem. Investronico imajo že pol leta instalirano v delovni organizaciji Sana - Bosanski Novi, tako da smo si sistem lahko natančno ogledali. Sistem firme Assyst smo imeli možnost videti v delovni organizaciji Mura, kjer smo bili kar očarani nad zmogljivostjo in brezhibnostjo sistema, ki pa je bil uspešno izkoriščen tudi zaradi dobre organizacije in sposobnih uporabnikov. Pri izbiri sistema gre za mnogo kompleksnih vprašanj, na katera je treba odgovarjati in jih morata tako kupec kot prodajalec dokazovati. Glede na množico ponujenih CAD/CAM sistemov za avtomatizacijo tehnične priprave proizvodnje, so razlike očitne predvsem pri zmogljivosti in kompatibilnosti aparatur-ne opreme, medtem ko funkcionalno in cenovno med sistemi ni bistvenih razlik. Večine sistemov za gradiranje krojnih delov in izdelavo krojnih slik je sestavljena iz digitalizatorja za vnos krojnih delov, postaj za delo z grafiko, risalnika in tiskalnika. Programska oprema omogoča že vse znane funkcije, ki so potrebne za digitaliziranje - vnos krojnih delov, konstrukcijo novih krojnih delov, oblikovanje modelov, tvorbo enotne baze podatkov, gradiranje, sestavljanje krojnih slik, izrisovanje krojnih slik, analizo stroškov za izdelavo, posameznih modelov kolekcije, izračun cene izdelka, optimiranje razreza materiala in delovnega naloga. Z uporabo procesnih računalnikov, ki se v svetu že več kot 15 let uspešno uporabljajo za gradiranje krojnih delov in izdelavo krojnih slik, je dobila tehnična priprava proizvodnje znanstveno osnovo za bodoči razvoj. Mikroprocesorji, ki nadzorujejo posamezne funkcije strojev in naprav, so postali nepogrešljivi elementi, ki jih proizvajalci opreme vgrajujejo v svoje proizvode. Prednosti: - bistven prihranek pri času - približno 2,5-3 % prihranka pri materialu - odpade uporaba mini krojnih delov, teksta graf in šablone - zmanjšanje števila zaposlenih - prostorski prihranek - večja kvaliteta krojnih slik Štefka Glušič Prihodnje leto prehajamo na računalniško podprto krojenje Poročilo o letovanju v letošnjem letu KUPILI ŠE ENO POČITNIŠKO HIŠICO V ČATEŽU V letu 1989 smo imeli organizirano letovanje v lastnih objektih Elkroja v Čatežu, Maslenici, ter camp prikolicah v Umagu, Savudriji in Poreču ter Barbarigi pri Puli. Tako kot v letu 1988 je bita mogoče letovati tudi na otoku Krku in sicer v dveh apartmajih, katera smo najeli oziroma zakupili od tov. Mlinarič Alojza. V omenjenih objektih je letovalo sledeče število delavcev in njihovih družinskih članov: Lokacija Kapaciteta postelj Delavci DO Družinski člani Upokojenci Tuji gosti čas obratovanja Čatež 6 + 4 47 105 3 1 1.1.-31.10.89 Umag 4 + 4 20 35 1 1 23.6.-15. 9.89 Savudrija 4 + 4 14 35 - 2 23.6.-15. 9.89 Poreč 4 8 15 - 2 23.6.-15. 9.89 Maslenica 20 61 96 2 24 30.6.-28. 9.89 Barbariga 4 13 32 - 30.6.-29. 9.89 Apartma KRK 4 + 4 19 46 - 24.6. - 2. 9.89 Vobstoječih počitniških kapacitetah je letovalo 182 naših delavcev z družinskimi člani. Največ letovalcev je bilo v Maslenici, kar je glede na kapaciteto postelj povsem razumljivo, poleg tega paje letovanje v Maslenici tudi najcenejše. Ker je bilo izredno veliko delavcev zainteresiranih za letovanje v Čatežu smo prestavili počitniško prikolico iz Poreča v Čatež ter tako omogočili letovanje večjemu številu delavcev. Ugotavljamo, da je interes delavcev za letovanje v počitniških prikolicah vsako leto manjši, zato se bo potrebno odločiti ali je še smotrno imeti 6 počitniških prikolic. Poleg tega je vzdrževanje le-teh tudi drago, predvsem če to primerjamo s številom dni, ko so prikolice zasedene. Pri organizaciji letovanja je največ težav v času kolektivnega dopusta, ko je večje povpraševanje od ponudbe, medtem ko je v ostalih mesecih povpraševanje izenačeno s kapacitetami. Kot je že bilo omenjeno, je v letošnjem jetu bilo izredno zanimanje za letovanje v Čatežu, tako daje bilo precej nezadovoljstva med delavci, katerim letovanje ni bilo omogočeno. Upajmo, da bo v bodoče ta problem rešen, saj smo uspeli kupiti še eno počitniško hišico, tako da bo delovna organizacija Elkroj lahko v bodoče nudila svojim delavcem rekreativni oddih v toplicah, ki so primerne za zdravljenje obolenj hrbtenice. Teh obolenj pa je glede na delovne pogoje v naši delovni organizaciji največ. Obenem razmišljamo tudi o možnosti prestavitve še katere od kamp prikolic, ki bi bila slabo zasedena, v na primer Atomske ali druge toplice. Tako bi bili zadovoljni tudi delavci, ki trpijo za drugimi obolenji, delovni organizaciji pase ne bi bilo treba bati izgub, ki jih sicer ima ob polovično zasedenih kamp prikolicah ob morju. Franjo Remic Štipendije se bodo spet povišale S 1. 1 1. 1989 so se kadrovske štipendije povišale za 20 % vsem štipendistom in odločili smo se, da vozačem od tega datuma dalje v celoti povrnemo stroške za mesečne vozovnice. To paje povzročilo, da dobijo vozači precej višje štipendije (štipendija + povračilo potnih stroškov za vozovnico) kot pa učenci, ki stanujejo v domovih. Zato se ravno v teh dneh dogovarjamo z okoliškimi delovnimi organizacijami, da bi štipendije le-teh povišali za 40-50 %. Ko se bomo o tem dokončno dogovorili bomo tudi pristopili k izdelavi poračuna za štipendije. Zora Štrucl UPOKOJENI V LETU 1989 V letošnjem letu se je število delavcev, ki so bili upokojeni spet povečalo. Vendar ugotavljamo, da so to v glavnem starostne upokojitve, daje invalidskih upokojitev vedno manj, precej več kot v prejšnjih letih pa se je v tem letu odločilo delavk za predčasno upokojitev. Število upokojenih v letu 1989je naslednje: - TOZD Konfekcija Mozirje - 8 - TOZD Konfekcija Šoštanj - 4 - DSSS - 5 Če pogledamo število upokojenih v letu 1988 vidimo, da se je v letu 1989 upokojilo kar pet delavcev več kot v letu 1988 in sicer seje najbolj povečalo število upokojitev v DSSS, kjer se je v letu 1988 upokojila le ena delavka, v letu 1989 pa kar 5. Konec meseca februarja so TOZD Konfekcija Mozirje zapustile kar tri delavke, ki so se starostno upokojile, in sicer: - BEZOVŠEK Pavla, ki je opravljala dela in naloge končni kontrolor dolgo vrsto let. Čeprav je imela delavka precejšnje težave z zdravjem, se to pri njenem delu ni prav nič poznalo in gaje opravljala z vso vestnostjo. - ZALEZNIK Terezija - je zadnja leta opravljala dela in naloge prevzemnik gotovih izdelkov od kooperantov, ker je imela priznano III. kategorijo invalidnosti, prej paje vse od leta 1972 opravljala dela in naloge kon-fekcionar. - KAKER Elizabeti paje v začetku leta umrl mož in seje upokojila po njem. - V mesecu februarju se je upokojila tudi tov. MARIJA TOMINŠEK ki je opravljala dela in naloge snažilke v DSSS od leta 1987, prej pa je delala kot likalec polnih petnajst let. - V mesecu marcu seje starostno upokojila tov. VERA NADLUČNIK, ki je opravljala dela in naloge konfekcionar vse od leta 1972. Delavka je imela precejšnje težave z zdravjem in je upokojitev zelo težko čakala. Za predčasno upokojitev pa sta se v tem mesecu odločili tov. VRTAČNIK SILVA, ki je bila zaposlena od leta 1972 kot konfekcionar. Za predčasno upokojitev seje odločila zaradi varstva moža. LETONJE CVETA - je opravljala dela in naloge konfekcionar polnih 27 let in seje tudi želela predčasno upokojiti. Sredi maja paje DSSS zapustil tov. LEVAR STANKO, ki je bil upokojen kot invalid I. kategorije invalidnosti zaradi hudih težav s srcem. Tov. Levar je prišel k nam iz Konusa leta 1974 in nekaj časa delal kot likaleč potem pa je bil zaradi zdravja prerazporejen za opravljanje del in nalog vratarja in je zaupano mu delo opravljal z vso vestnostjo. Konec meseca maja pa je bila starostno upokojena tov. FANIKA POŽGAJ iz TOZD Konf. Šoštanj, ki je bila pri nas vse od leta 1981 in opravljala dela in naloge konfekci-onarke. V začetku meseca junija se je za predčasno upokojitev odločila tov. MARIJA URBANC, ki je opravljala dela in naloge medfazni likalec in je bila pri naši delovni organizaciji zaposlena polnih dvajset let. Precejšnje težave je imela z zdravjem, vendar je kljub temu svoje delo čeprav težko marljivo opravljala. Največ zaradi težav z zdravjem seje odločila zapredčasno upokojitev. Konec meseca junija pa so bili starostno upokojeni še KEBER FANIKA, ŽEMELJ CILKA in BREZOVNIK PETER. Tov. FANIKA KEBER je bila pri nas zaposlena od leta 1971 in je opravljala dela in naloge snažilka, tov. BREZOVNIK je bil zaposlen tudi od leta 1971 kot vratar, tov. ŽEMELJ CILKA pa je bila zaposlena od leta 1970 in dolgo vrsto let uspešno opravljala delain naloge konfekcionar, natopabilaza-radi težav z zdravjem prerazporejena za opravljanje del in nalog čiščenje madežev. V drugi polovici avgusta pa sta bili invalidsko upokojeni kot invalida I. kategorije invalidnosti tov. ROČNIK MARIJA, ki je bila zaposlena v DSSS kot snažilka od leta 1978 in GALOF DRAGICA,_ki je bila zaposlena v TOZD Konfekcija Šoštanj vse od 1.4. 81 in je opravljala dela in naloge kon-fekcionarke. V začetku meseca novembra paje izpolnila leta še tov. LIHTENEKER ANA, ki je Judi bila zaposlena pri TOZD Konfekcija Šoštanj vse od priključitve TOZD-a Šoštanj naši DO in je opravljala dela in naloge končni kontrolor. Vsem delavcem in delavkam se za njihovo delo in s tem prispevek k uspehu delovne organizacije kot celote najlepše zahvaljujem, v pokoju pa jim želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Zora Štrucl Premestitve na vodstvenih delih Po odhodu nekaterih naših vodstvenih delavcev iz delovne organizacije smo opravili naslednje premestitve: Na mestu vodje TOZD Konfekcija Mozirje je sedaj tov. Ivanka ŠAPONJIČ, njo pa na mestu priprave dela nadomeščatov. Marija FRANKO. Na mestu vodje izvoza je sedaj Boštajan ERJAVEC. Iskrene čestitke ob 29. novembru - dnevu republike Prišli - odšli v mesecu OKTOBRU in NOVEMBRU 1989 OKTOBER PRIŠLI TOZD Konfekcija Mozirje - Žuntar Ida - KV frizerka - Maričič Andreja - NK delavka DSSS - Čepar Bojan - komerc. tehnik - Fludernik Monika - ekon. tehnik TOZD Konfekcija Šoštanj Napotnik Silva - NK delavka Kedašič Andreja - gradbeni tehnik Potočnik Irena - NK delavka Radulovič Dragica - NK delavka Ratnik Andreja - NK delavka ODŠLI TOZD Konfekcija Mozirje Krivec Ana - ostala doma na kmetiji DSSS Hribernik Ida - ostala doma NOVEMBER TOZD Konfekcija Mozirje PRIŠLI Fekner Martina - NK delavka Turk Branka - NK delavka Kladnik Anita - NK delavka Dizdar Silvana - tekst, mehanik Naprljac Andelina - elektro tehnik Omerovič Faketa - administrativni tehnik Mrkonjič Snežana - NK delavka Petek Klavdija - frizerka Pranjič Mira - kuharica Popovič Slavica - NK delavka Ružič Ovija - NK delavka Podlogar Vanja - NK delavka Mujkanovič Senija - NK delavka Šahinovič Kadita - NK delavka .Stojič Jadranka - NK delavka Omerovič Jasna - NK delavka Bešič Enida - NK delavka Halilovič Ešefa - NK delavka Tomič Ivanka - NK delavka Muratovič Senija - NK delavka Bekrič Atifa - med. sestra Ravlja Antonija - gim. maturant Salibašič Andreja - kmet. tehnik Varmaz Nasiha - NK delavka TOZD Šoštanj Resnik Zdenka - NK delavka Ilič Milica - med. sestra DSSS Mežnar Ana - ekon. tehnik ODŠLI TOZD Mozirje Ilič Milica-v TOZD Šoštanj TOZD Šoštanj Lihteneker Ana - starostna upokojitev Zora Štrucl Iz kupa hlač se včasih prikaže tudi kaj takega Vesti Ljubljanske banke NALOG ZA PRENOS DINARSKIH OBRESTI OD DEVIZNIH VLOG - NAJKRAJŠA IN NAJENOSTAVNEJŠA POT DO OBRESTI Pozor! Nasmeh! Se mal... pa je. (Prosto po Nikolu) Vsem varčevalcem, ki še niste dvignili dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog za leto 1988 in predložili naloga za prenos dinarskih obresti od deviznih vlog, svetujemo, da to storite že ob prvem obisku v enoti, ki vodi vaš devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico. Na obrazec, ki ga dobite pri bančnem okencu, vpišete številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti. Izpolnjeni obrazec izročite delavcu pri okencu. S 1. januarjem 1990 bodo obresti že prenesene na želeni račun. Nalog za prenos obresti za leto 1989 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Le v primeru sprememb kot so ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predložiti nov nalog. Z nalogom za prenos dinarskih obresti od deviznih vlog se boste izognili čakanju v vrstah pred bančnimi okenci prve dni v januarju in si tako prihranili dragoceni čas. FOTOREPORTAŽA S PODPISA POGODBE ELKROJ - MUSTANG Direktor Ivan Kramer: »...Naj zaključim z našim prepričanjem, da gremo z Mustangom v novo kvaliteto, Evropo in svet.« Poslovni vodja Rudolf Hermann: »...Ste zelo dinamični po proizvodnji in po kvaliteti produktov. V tujini ste na dobrem glasu in prepričani smo, da smo z El-krojem našli partnerja s katerega lastno tehnologijo bomo lahko uspešno nadaljevali začeto....Zahvaljujemo se za sodelovanje brez birokratskih zapetlja-jev in upamo, da bo tako tudi v bodoče!« Le kaj v tem trenutku premišljujeta oba partnerja? Elkroj in Mustang z roko v roki. Tekst: A. Britovšek Foto: Niko Mlakar Malice v decembru 4.12.89 kislo zelje v solati, suha vratovina 5.12. makaroni z mesom, solata 6.12. kurja obara, potica 7.12. pašta fižol, kompot 8.12. pečenka, krompirjeva solata 9.12. kisla repa, pečenice 11.12. haše omaka, špageti, solata 12.12. pariški zrezki, solata 13.12. kisla juha, rogljiči 14.12. pečena bedrca, rizi bizi, rd. pesa 15.12. fižolova solata, jajce, čaj 16.12. čufti v omaki, slan krompir 18.12. segedinar 19.12. goveji zrezki, široki rezanci, solata 20.12. ričet, sadje 21.12. ocveta bedrca, solata s krompir. 22.12. praženec, kompot 23.12. pečenka, krompirjeva solata REVIJA OTROK IN DRUŽINA Kvaliteta življenja in nov delovni čas ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata se iskreno zahvaljujem izmeni B3 za darovano cvetje, izrečene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vera Podkrižnik Dela naši praktikantki v tajništvu nikoli ni zmanjkalo V času, ko se želimo čim bolj približati Evropi, skušamo ponovno uvesti njen delovni čas. Pred leti smo to že poskušali, pa smo ga morali opustiti. Kakšne so prednosti in vzroki za ta delovni čas? In kakšne bodo njegove posledice, kar zadeva kvaliteto našega življenja? Poskusimo jih kot izziv našteti in odpreti polemiko med vodstvom industrije, ki ta čas za-__ govarja z večjo storilnostjo, in humanimi vejami znanosti, kot so: sociologija, pedagogika, psihologija, medicina itd. V Zahodni Evropi živi večina prebivalstva v velikih mestih. Tam je izbira izpolnitve prostega časa predvsem v večernih urah in nočnem življenju. Slovenci pa živimo predvsem v podeželskih mestih, kjerje izpolnitev prostega časa usmerjena v življenje v naravi, morda je zaradi tega kvalitetnejša kot na zahodu (saj mi še ne potrebujemo toliko psihiatričnega zdravljenja, niti nimamo toliko kriminala...). Jo bomo sedaj zamenjali za manj kvalitetno, manj ustrezno našim slovenskim razmeram? Za rekreacijo v naravi je potreben dan in ne nočne ure, pa naj bo ta športna, vrtičkarska, izletniška ali prido-bitniška. Delovni čas, ki naj bi torej trajal od 8. do 17. ure, bo zelo negativno vplival na družinsko življenje in vzgojo otrok. Naša družba ni primerna za tak delovni čas, ko bo imela mati le dve izbiri: ali zapustiti službo (kar delajo matere na zahodu in jih tako degradirajo v gospodinje) ali pa se odreči materinstvu v dvojnem smislu: ali predati otroke v tuje roke (kar smo že obsojali in ugotavljali posledice pri oblikovanju duševnosti otrok) ali pa se odpovedati njihovemu rojevanju (kar tudi ni v skladu z našo skrbjo zaradi upadanja številčnosti slovenskega naroda). Tak delovni čas, ko bo mati odsotna 9 najkvalitetnejših ur, bo otrokom še bolj odtujil mater, razbil še tisto malo družinske- ga življenja, ki ga pri današnji zaposlenosti še uspejo negovati družine, in otroke prikrajšali za njihovo največjo pravico, pravico do matere. Ravno tako bodo otroci prikrajšani še za drobec delovne vzgoje, ker se bodo morale matere odreči pripravi kosila doma. Ravno v tem času bije zahod svoj boj s kriminalom, predajanjem mamilom, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Morda je za te njihove probleme kriv ravno njihov proti družinam usmerjeni delovni čas, ki potiska otroke na ulice, bodisi zato, ker je žena zaposlena ali pa doma nezadovoljna s svojo vlogo gospodinjske pomočnice, odrinjena od družbenega dogajanja. Ali ni želja po kriminalu tudi obup mladega človeka nad spoznanjem, da živi zato, da dela in ne dela zato, da bi živel. Kvaliteta življenja je mnogo več kot polne izložbe in visoke plače, je življenje ob kvalitetno izpolnjenem prostem času in ne nazadnje življenje ob eni ključavnici in svobo: di gibanja tudi v večernih urah. Približajmo se Evropi, toda ne v njenih slabostih. Zase poiščimo boljše rešitve za večanje storilnosti: vzpodbudimo delovno vzgojo, ki je naše šole sploh ne gojijo, ustvarimo pogoje še za srečnejše otroštvo naših otrok, da se bodo oblikovali v ustvarjalne osebnosti z veseljem do dela in ustvarjanja. Pri velikih narodih se kljub družbenim napakam še vedno pojavi dovolj ustvarjalnih ljudi, pri malih narodih, kot smo mi, pa si za njihov razvoj ne smemo privoščiti nobene zaviralne poteze ali jih prepustiti slučajnosti. Iz srečnih družin rastejo odgovorni, samostojni, ustvarjalni ljudje. Eden izmed pogojev zanje bi bil za dve uri skrajšan delovni čas mater otrok, starih vsaj do 10 let, saj se jim delovnik nadaljuje doma. Morda bi ga nadomestile z daljšo delovno dobo (do 40 let), če se jim družba ni pripravljena oddolžiti za uresničevanje njihove osnovne dolžnosti do družbe - materinstva z vzgojo otrok. Žal naša družba ni oblikovala samo ženske enakopravnosti z moškim, temveč jo je v marsičem z njim izenačila, oziroma ji naložila še večje breme: službo, ko jo mora opravljati pod enakimi pogoji kot moški ali njena kolegica, ki nima dolžnosti do otrok; skrb za družino in materinstvo. Ne pozabimo še žalostnega dejstva, da ženska delovna sila izpolnjuje večino delovnih mest ob neskončnih tekočih trakovih z normami, ki iz delavke izčrpajo še zadnje količine psihične in fizične energije. Kako naj bo po tako napornem »šihtu« še ljubeča mati in žena? Taka preobremenjenost povzroča pri njej nestrpnost, agresivnost, nepremišljenost, prenagljenost, krivičnost, o-topelost. to pa so lastnosti, ki so sovražne vsaki pravilni vzgoji in če so v njej prisotne, oblikujejo zavrte osebnosti, ki bodo prej breme družbi, kot pa njeni delovni in ustvarjalni oblikovalci. Dovolj bi bilo norme tekočih trakov prilagoditi moškim sposobnostim, tako bi bile znatno manjše tudi za ženske, saj se tako radi pohvalimo, da naše delavke za trakom ob zastareli opremi dosegajo evropske norme. Če hočemo spremeniti družbo, moramo najprej spremeniti človeka, ki to družbo oblikuje. Človeška bodočnost je torej v rokah staršev, predvsem matere, saj ji sodobna psihološka znanost spet priznava večje prirojene psihološko-social-ne sposobnosti v oblikovanju medsebojnih odnosov, zlasti v materinstvu. Vnaprej pa zavračamo še vedno prisotno miselnost, naj žene ostanejo doma, zato pa naj možje prejmejo večje plače. Žene hočemo ostati v združenem delu, kar nam omogoča možnost sooblikovanja družbe. Svoj delež hočemo še povečati, zato predlagamo v novem volilnem zakonu polovično zastopano število vseh delegatskih mest, kajti tisočletna moška vladavina se ni obnesla: pisala je tisočletno krvavo zgodovino in sedaj pripeljala Zemljo na rob ekološkega propada. Če pa je zahodni delovni čas eden izmed pogojev za vstop v Evropo 92, potem ta vstop terja od nas izgubo dela svoje svobode, samobitnosti in pravice do svojim pogojem primernega življenja. Potem je cena zanj previsoka. Šavor Marija, članica šolskega ekološkega društva, Šaleška 2 d, Titovo Velenje Polemike o različnih rešitvah glede delovnega časa se nadaljujejo. Izgleda, da prehod na nov delovni čas ne bo preprost In kje smo v dogovorih o spremenjenem delovnem času pri nas? Na zborih delovnih ljudi v oktobru smo ob nekaterih pripombah dobili večinsko mne nje v prid podaljšanju delavnika za pol ure in ukinitvi delovnih sobot in s tem dobili zeleno luč za nadaljnja pogajanja z okoliškimi delovnimi organizacijami, s katerimi imamo skupno urejene prevoze (MGA, GLIN). Po začetnem navdušenju pa sta se porazp ravah obe delovni o rgan izacij i, p red -vsem iz razloga, ker vso pozornost usmerjajo v uvedbo evropskega delovnega časa (od 8. - 17. ure) zaenkrat odpovedali uvajanju 8,5 urnega delovnika. Glede na to, da smo ob takih in podobnih spremembah vezani na odločitve okoliških DO, do nadaljnjega tudi v naši DO ni mogoče nadaljevati aktivnosti, za uvedbo 8,5 urnega delovnika. Še vedno pa ostaja možnost urejanja prisotnosti na delu s posebno kontrol- no uro, vendar pa samo za dela, ki se opravljajo samo v eni izmeni. V.S. Božič - dela prost dan 25. december, božič, je plačan praznik. To pomeni, da pripada delavcu, ki ne dela, nadomestilo OD kot za ostale praznike v letu, delavcu, ki na ta dan dela, pa osebni dohodek in dodatek za delo ob nedeljah in praznikih. Tako stališčejeobjavilodborude-ležencev družbenega dogovora v Uradnem listu SRS, št. 36, z dne 10. 11.1989. Pri nas smo v urniku dela za leto 1989 na ta dan predvideli kolektivni dopust, kar pomeni, da lahko en dan dopusta izkoristite na kakšen drug delovni dan. V predlogu koledarja za leto 1990 smo ta dan izpustili in ga nismo šteli v potreben fond časa (v urnik je bilo vključenih le 2184 ur za obračun). S tem, ko je božič plačan praznik, se fond ur, ki ga je v letu 1990 potrebno opraviti, poveča na 2191 ur za obračun, kar praktično pomeni, da bomo imeli 8 ur več plačanih kot smo prvotno predvidevali, sicer pa se urnik ne menja. Vida SKOK Žrebanje nagradne križanke V uredništvo Kroja je prispelo 55 rešitev, od katerih so bile vse pravilne. Srečni dobitniki so: Prva nagrada: 500.000 din - Prek Veršnik Ivanka - kreator Druga nagrada: 300.000 din - Velam Marta - likalnica B Tretja nagrada: 100.000 din - Hren Bojana - priprava dela Zapisnik služi kot dokument za izplačilo nagrad iz sklada skupne porabe DSSS. N.M. Končno smo dočakali nadomestek starega poslovnega avtomobila. Dobro izgleda, ni kaj! Delavski svet podpisa pogodbe (še) ni sprejel Vzrok za odlog glasovanja tiči predvsem v zahtevi delavskega sveta, da se poda ekonomski elaborat o donosnosti oziroma dobičku, ki ga pričakujemo od te pogodbe. Hkrati so se pojavila še nekatera vprašanja v zvezi s posledicami podpisa pogodbe. Prvo zadeva tehnologijo, drugo pa kadre. Celotna proizvodnja bo potekala v Lučah. Tam imamo še zelo nove stroje, a kljub temu moramo zanje dokupiti še drago specialno o-premo v vrednosti okoli 700.000 DEM. Obstajal je tudi strah, da bi kljub dobri opremi, ne bili sposobni dosegati zahtevane kvalitete. Strah seje razblinil, ko smo izvedeli, da v Jugoslaviji firmi VVrangier (v Makedoniji) in Leviš (v Novem marofu) dosegata s specialno opremo in našimi ljudmi takšne rezultate kot pri sebi doma. Če so zmogli oni, bomo tudi mi! Tako in tako bodo naši ljudje odšli na priuče-vanje in prepričani smo, da bodo kvalitetni učitelji, ko se vrnejo. Pa smo že pri kadrih. Nekateri so bili mnenja, da nam primanjkuje strokovnih delavcev za je-ans, kar naj bi se dalo rešiti kar z obstoječimi. Večje težave bodo s pomanjkanjem konfekcionark, ko bo obrat v Lučah pripravljen za polno obratovanje. Tudi če bi delavke iz Ljubnega odšle delat v Luče - po podatkih kadrovske službe je primernih le 37 delavk - jih bo nekaj še vedno premalo. Na mesta Ljubenk bi prišle še ne tako spretne Velenjčanke, kar bi pomenilo tu in tam kako težavo v matični proizvodnji, ki izdeluje zahtevne modele visoke mode za naše lohn odjemalce. Prve hlače iz luč naj bi prišle na svetlo nekje julija. Nejasnosti so se pojavile tudi v zvezi s časom izdelave naših hlač, s tržiščem in 50 odstotnim izvozom drugam. Kar zadeva minute je stvar rešena z visoko tehnologijo, tržišče tudi ni problematično, pri čemer povejmo, da so bili izdelki po- skusne prodaje po Jugoslaviji dobesedno razgrabljeni. Direktor Ivan Kramer: »Veste, pogodbo so sestavljali oni, ne mi. Že pri prvotnem osnutku smo se morali pogajati in truditi, tako je bilo tudi ves čas do podpisa končnega besedila. Najprej o izvozu niso hoteli niti slišati, potem so le pristali na 50 odstotkih. Sicer pa se je veliko stvari mogoče pogovoriti tudi po pogodbi, oziroma med trajanjem, tako pač, da bomo oboji kolikor toliko zadovoljni. Seveda pa moramo počakati, da sprejmemo pogodbo tukaj, ratificirati pa jo morajo tudi državni organi.« Sedaj čakamo na ekonomski elaborat. Pa ga najbrž za sprejetje pogodbe ne bi bilo treba, če bi o vsem o čemer smo se pogovarjali na zadnjem delavskem svetu razpravljali že prej. Tako bi bili odpravljeni nepotrebni dvomi med delavci, pri sprejemanju usmeritev, ki edine vodijo naprej. AB INFORMATOR IZPOD PONVE IN KLADIVA: List za informiranje delovnega kolektiva GORENJE -MUTA. Izdaja uredniški odbor. Odgovorni urednik Alojz GOSTENČNIK, dipl. psih., tehnični urednik Ruža VUČIČEVIČ. Izdelava fotolitov: Ernest PREGLA V. Naklada 1000 izvodov. Oproščeni prometnega davka po sklepu št. 421-1/72 od 14. 2. 1979. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje. Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANKA 192/1989 5000001224,4 COBISS s Ataii ST Signum 2 STAD1.3 Težke sanje Sodelova- nje Malarija slikanje Glavno mesto otoka Madaga skarja Dalmatin. žen. ime DuSik Gradišnik Romana Križanko sestavil NIKO Plačilo stanovanja Domača reka Grški bogataš Onasiss Naš novi Jeana partner iz Nemčije Zdravil, v Belgiji Koc [aniizsld. Slov.zgod. Janez Pernati živali Ameriški dirigent Fritz, delal v Ljubljani Nar od .heroj Semič Aignogom klub-Plata Pregon Amfiteater Sovražnica železa i* Rim.založ. Negri ELKROJ Mceiije Knjižnica Kazenski ukrep Velika riba Romunija Slikarka Kobilica ItaLizdelov violin iz Grem one Antonio Prepreka Španija Žen. ime Življenje- slovec Naša to var. smuči tvoji njegovi Pevka, lepa Delavec plačan od dneva Homerjeva pesnitev Ital filmski režiser Sergio Mehanik iz Elkroja Luče Marke Lansko leto Dan v tednu Ločan Ana ► Osnovna količina Avstrija Aluminij Verdijeva opera Števnik Marovt Italija Lak za lase Katran Olga Jeraj Znamka juhe Supin Darinka Slov. film. igralka Ida Rina Kravanja Nečistoče, zamazano- sti Stari oče dedek leto fes 7 a. črka Darilo Žensko ime Rešitve križanke oddajte do 10. decembra!