Telefon štev. 3040.
VOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBUSTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhejavsakegal. v mesecu. Posames» na številka T Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
Kdo Je proti listu „Vojni invalid“?
Odgovor je čisto, kratek in točen. Tisti krajevni odbori Udruženja vojnik invalidov, ki ne odračunavajo naročnine. To smo podčrtali zato, ker je s tem pravzaprav vse. povedano.
Na občnih zborih,, na. delegatskih anketah je bilo sklenjeno, da imajo krajevni odbori pobirati poleg članarine obenem tudi naročnino za list »Vojni Invalid« ter je točno in v naprej, pošiljati upravi lista.
Ali... vsi ti sklepi so ostali le sklepi brez življenja. So, sicer častne, izjeme, ki izvršujejo ta sklep, so. krajevni odbori, ki. so poskrbeli,, da imajo njihovi člani plačano, naročnino že naprej, Ali teh je samo nekoliko, zelo malenkostno število. Ti krajevni odbori in njih člani trpe vsled nemarnosti ostalih.
še več... So1 krajevni odbori, ki so pobrali naročnino za list v naprej od svojih članov. Ali ta. denar ni še do danes, poslan upravi lista v Ljubljano, nego porabljen za vse kaj drugega. Seveda zopet povdarjamo, da ne vsi krajevni odbori.
In zato smo. list »Vojni. Invalid« morali nehati tiskati, Ker če ni denarja, tiskarna neče tiskati. A da bi Oblastni odbor za tisk porabljal denar iz drugih proračunskih postavk, Je nemogoče.
Danes smo poslali to številko vsem članom Udruženja samo na dveh straneh. In tudi samo zato, da vsemu članstvu povemo, kal Je vzrok, da lista ne dobi. Članstvo, ako mu je res kaj. mar za. list, ako res potrebuje svoj list, ako ga res zanima, kaj se godi z invalidskim vprašanjem, kaj mm je storiti v tem ali onem slučaju, naj sedaj izpregovori s svojimi krajevnimi odbori.
Ker kakor hitro, bo plačana zaostala naročnina, ki znaša mesečno 2 Din* bo list zopet izšel.
Potreben je list »Vojni Invalid«. O tem ne bomo sedaj sicer govorili, vendar hočemo povedati to, da bomo dobili nov invalidski: zakon. Ce ne bo lista, članstvo ne bo-informirano, kakšen bo; ne bo znalo, kako se ima držati; navodila ne bo prejelo, kaj.storiti? O podporah za. šolanje otrok, za invalidski zakon, o reviziji pri Središnem odboru itd. so izšli odloki. Krajevnim odborom smo poslali okrožnice in pojasnila. Članstvo, če hoče o tem kaj vedeti, mora poiskati, svoj krajevni odbor, V listu pa hi bil lepo in točno informiran vsak.
In še več takšnih važnih zadev je bilo med tem.
Oblastni odbor sicer vse točno in takoj poroča in pojasni krajevnim odborom. Koliko krajevni odbori informirajo svoje članstvo, ne vemo, ker se to ne da kontrolirati. Ali članstvo samo ima v tem slučaju za to skrbeti, da izve vse potrebno in vse novice, ki se tičejo invalidskega vprašanja. Če bi pa bil list; potem bi pa članstvo (ako je naročeno; seveda) bilo kar na svoj dom o vsem poučeno.
Oblastni odbor se te važnosti, zaveda zelo dobro. Zato je poslal vsem krajev-nmi odborom okrožnice, v katerih je točno navedel vsoto, koliko dolguje anstvo tega ali onega krajevnega od-
ra na listu. Pozval je v tej okrožnici Krajevne odbore, da naj nemudoma odracunajo to zapadlo naročnino, ker drugače list ne more iziti.
Odgovor na to okrožnico je tak, da Se podoben ničli.
Odgovorili so samo sledeči krajevni pdbori in poslali naročnino ozir. se je ista Poračunala od založenih podpornih fondov: Celje je. imelo že prej vse plačano toda brez pojasnila, zato smo vknjižili drugam in sicer 2262 Din, Čr-
i nomelj 218 Din, Ouštanj 519 Din, Kam-1 nik 370 Din, Konjice 370 Din, Ljubljana 500 Din, Novo mesto 365 Din, Trebnje. 200 Din in Velika. Polana 572 Din.
Plačano pa imajo že tudi v naprej sledeči krajevni odbori:	Brežice 191
Din, Bohinjska Bistrica ni še ugotovljeno, Celje 171 Din, Jesenice 12 Din, Kranj, za letos 72 Din, od lani ostalo 1146 Din, Krško 90 Din, Maribor 1329 Din, Metlika 72 Din, Novo mesto 157 Din 50 p, Polzela 10 Din, Ribnica 829 Din, Sevnica 243 Din, Slovenska Bistrica 369 Din, Selca 70 Din, Tržič 53 Din, Velika Polana 240 Din in Zagorje 229 dinarjev.
To so krajevni odbori, vzor Udruženja vojnih invalidov, ki se zavedajo, zakaj obstojajo in ki delajo.
Ni pa ganila okrožnica sledeče krajevne odbore: Bled od lani 821 Din, letos 247 Din, Beltinci od lani 94 Din, letos 628 Din, Cerknica od lani 710 Din, letos vse plačano, Črnomelj od lanL449 Din, letos vse plačano, Čakovec od lani 203 Din, letos 790 Din, Domžale od lani 427 Din, letos 383 Din, Gorje od lani 113 Din, letos vse-plačano, Gor. Radgona od lani 283 Din, letos 484 Din, Gu-štanj od lani 534 Din, letos vse plačano, Kamnik od lani 379 Din, letos 44 Din, Konjice od lani 1198 Din, letos 377 Din, Kostanjevica od lani 357 Din, letos 265 Din, Kočevje sploh še ni poslalo in ugotovilo naročnikov, ravnotako Dol. Lendava, Logatec od lani 244 Din, letos vse plačano, Ljutomer od lani 10 Din, letos 96 Din, Ljubljana od lani 1153 Din, letos 981 Din, Mokronog, od lani 251 Din, letos vse plačano, Moravče od lani 286 Din 50 p, letos vse plačano, Marenberg od letos samo 20 Din, Murska Sobota od lani 688 Din, letos 424 Din, Ormož samo od letos 64 Din, Ptuj od letos 793 Din, Radovljica od lani 183 Din, letos vse plačano, Slovenjgradec od lani 1202 Din, letos 514 Din, Stari trg od lani 652 Din, letos 103 Din, Škofja Loka od lani 1028 Din, letos vse plačano, Šmarje pri Jelšah samo od letos 15 Din, Šoštanj od lani 145 Din, letos samo 6 Din, Trbovlje od lani 353 Din, letos 125 Din, Vrhnika od letos 78 Din. Velike Lašče, od lani 283 Din.
Predamo jih invalidski javnosti. Sodite tovariši vil o njih delu in odgovornosti. Na občnem zboru bomo spregovorili še posebej:
Kakor vidite, med zaostankarji imate tudi krajevni odbor Ljubljana.
Omenjamo ta odbor specielno zato, ker je eden izmed največjih, krajevnih odborov in na sedišču Oblastnega odbora. Moral bi biti vzor vsem drugim Krajevnim odborom. Tako pa žal, ne pozna dolžnosti, da bi skrbel za točno plačevanje naročnine, dasl jo je od članov po veliki večini pobral. In to ne ceio za nazaj, nego od mnogih tudi za naprej, za celo leto.
To omenjamo,-kakor že zgoraj rečeno; da članstvo širom Slovenije vidi, s kakšnimi težavami, nepotrebnimi težavami se mora boriti uprava lista »Vojni Invalid« in Oblastni odbor. Če se tako postopa pri najbližjem krajevnem odboru, ni čuda, da ostali tudi ne gledajo z vnemo na naše invalidsko Udruženje.
H koncu da- ponovimo:	Izdali smo
to številko samo na dveh straneh: Izdali zato, da vam povemo, kaj je vzrok, da list ne izhaja. Na vas, tovariši, vojni invalidi je sedaj, kaj porečete k temu.
5: oktobra- se bo vršila anketa delegatov krajevnih odborov v Ljubljani.
Slišali bomo vaše besede! In po vaših besedah se bomo ravnali!
Uprava in uredništvo »Vojni invalid«.
Pred novo rešitvijo invalidskega vprašanja.
Zopet smo dobili nove nade. Današnje invalidsko vprašanje je pokazalo potrebo revizije. Določbe so tako stroge, da so pokazale v praksi-velik odpadek pravic in poslabšanje občega invalidskega stanja.
Naše upravičene pritožbe so našle vendar odmev. To dokazuje poročilo, ki ga je pred kratkim prejel Oblastni odbor od g. komisarja pri Središnem odboru.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander L, naš največji zaščitnik se živo zanima za stanje vojnih žrtev ter je blagovolil izjaviti o priliki avdijence našemu središnemu komisarju, da namerava iziti v najkrajšem času nov invalidski zakon, s katerim bodo upoštevane upravičene težnje invalidov.
Z radostjo pozdravljamo to vest, ki nam jo je oficijelno naznanil komisar g. Radosavljevič s pozivom, da naj stavimo svoje predloge.
Kakor čujemo, se že pripravlja materijal za revizijo. Čitali smo tudi, da je za izdelavo načrta imenovana posebna komisija.
Vemo, da. bo ta tolažilna vest z zadovoljstvom sprejeta med našimi tovariši in tovarišicami, ki čakajo na invalidnino ali pa se morajo v splošnem boriti šele za priznanje in različne pravice. V vsakem oziru čutimo različne nedostatke, 'zdi se nam, da je vedno slabše, pritožbe in prošnje polnijo mize.
Želimo, da bi: jih nov ali popravljen invalidski zakon zadovoljivo rešil.
Zopet bomo stavili svoje želje in predloge- in naše udruženje hoče zastopati pravične interese vojnih žrtev. Nam je položaj znan v detajlu, kajti potom naše organizacije vodimo skozi desetletje maso bednih vojnih žrtev, jo tolažimo v različnih nezadovoljivih slučajih in kolikor mogoče sami tudi podpiramo.
Zavedamo se po pravici, da je naše udruženje velik socialni činitelj, ki je od razburkanega povojnega vrvenja pa do danes storilo veliko dobrega in koristnega. Zato želimo, da bi bili predlogi, ki prihajajo takorekoč iz ust naših trpečih vojnih žrtev potom udruženja, v večji meri upoštevani, ako so mogoči in upravičeni. Tako smatramo, da bo invalidsko vprašanje najugodnejše rešeno. Če nam je dana možnost, količkaj udejstvovati se pri novem reševanju naših interesov, hočemo to storiti z največjo resnostjo in uvidevnostjo.
Mi svoje predloge in želje zopet pripravljamo. Organizacija naj stori kolikor je njena naloga. Preveč bi bilo, ako bi morali merodajni faktorji poslušati besede vsakega posameznika, ki izraža svoje želje. Zato je naša složnost in skupnost le v organizaciji. Posamezni invalidi in vdove bodo v tem času gotovo zopet spoznali, da je potrebno biti član ali članica, ne pa samo takrat, kadar se jim kaj nudi.
Kratka navodila glede železniških legitimacij.
To vprašanje je bilo v začetku zelo zamotano, sedaj pa se je uredilo in lahko dobi vsak invalid svojo pravico. Pred kratkim smo dobili potom Središnega komisarja neko pojasnilo, ki je bilo izdano železniškim direkcijam, vendar pa smo pri nas to vprašanje že poprej uredili v istem smislu.
Pravico do železniških legitimacij za trikratno polovično vožnjo na leto imajo siromašni in nesiromašni invalidi. Ker pa nesiromašni ne prejemajo invalidnine, jim Finančna direkcija ni sprejemala naročil za legitimacije, niti jih ni podaljševala. Iskali smo mesto, kje bi bili upravičeni izdajati in podaljševati te legitimacije. Namreč nastale so te težave, da Finančna direkcija nima podatkov, zakaj se je temu ali onemu ustavila invalidnina. Potem pa smo uredili, da vsak nesiromašni invalid predloži poleg slike ali legitimacije tudi odluko, iz katere se vidi, da je invalidnina ustavljena samo vsled davčnega cenzusa. Radi tega opozarjamo vse nesiro-mašne invalide, da vselej, kadar naročajo ali podaljšujejo legitimacije, predlože odluke.
Tudi sedaj došla navodila se glase v istem smislu,, da le Finančne direkcije sprejemajo naročila in podaljševanje legitimacij od vseh invalidov in da od nesiromašnih zahtevajo izkaze.
Na vprašanje, ali spadajo legitimacije tudi‘takim, ki so dobili odkupnino, pa pojasnjujejo, da jim ne spadajo, ker po zakonu obdrže taki le še pravico zdravljenja ter ortopediranja. vse drugo pa jim odpade.
Krajevne organizacije.
Iz poročil spoznate, da smo zopet v resnem času. Zato je potreba, da našo organizacijo poživite. Okrožnica, ki ste jo dobili glede novega invalidskega zakona ima pomen, da ste v stiku s članstvom. Ako se vam zdi potrebno, lahko napravite sestanke z onim članstvom, ki hi hotelo stavljati kake pripombe k
našim predlogom. Oblastni odbor pa je določil anketo za 5. oktobra 1.1. v Ljubljani. Delegati naj prinesejo želje članov. K našim predlogom za popravilo invalidskega, zakona lahko stavite svoje, potem bomo končno, stilizirali poročilo, katerega bo seveda že Oblastni odbor v načrtu pripravil.
One organizacije, ki pošljejo svoje zastopnike, naj jim dajo navodila o željah članstva.
Na anketi pa hočemo obravnavati tudi o organizaciji, ki je ponekod deloma ali popolnoma popustila. Treba je urediti zopet vprašanje našega lista, toda ne glede naročnikov, temveč glede naročnine tam, kjer so nedostatki. Želimo pa, da vprašanje plačila za list dotični. krajevni odbori; ki ste bili opominjani,. že pred anketo uredite, da bo list lahko 1. oktobra izšel, ker je v interesu rednih plačnikov, da posebno v času, ko se pripravlja zboljšanje našega vprašanja izvedo, kako poteka to ali ono. Ravno potom našega glasila smo lahko v medsebojnem stiku, drugače se mora vsak član ali članica obračati na krajevni odbor. Kaj zaleže poslati okrožnico, če pa obleži neobjavljena članstvu pri krajevnem odboru? Priznamo pa tudi, da. je ža odbor težko obveščati posameznike, ki so raztreseni povsod okoli. Zato morajo priznati krajevni odbori in članstvo, da je najvažnejše organizacijsko sredstvo, naše glasilo.
Ako se bo članstvo samo zavedalo tega, potem bo plačalo naročnino, ako je še ni!
Pa tudi poravnava članarine naj bo točna. Mnogi, posebno nesiromašni, ki ne dobivajo sedaj onih mesečnih prejemkov, so kar zapustili organizacijo. Ali je to prav? Ce bi dobro pojmili, zakaj imamo organizacijo, ne bi tega storili. Pomniti je treba to, da hoče organizacija navadno baš onim pomagati, ki so izgubili svoje pravice ali pa jih ne morejo doseči. Zato pa bo tudi ravno za one revizija invalidskega vprašanja.
Naš apel se glasi; Bodite redni člani in članice in naročniki lista. Odbori pa vneti delavci, da boste imeli res organizacijo!
Vprašanja in odgovori.
Iz Slovenske Bistrice vpraša krajevni odbor:
Invalid se je po preobratu poročil. Ali ima pravico do dodatka za svojo ženo? Ali ima njegova žena pravico do zdravljenja (zdravniško pomoč od domačega zdravnika)? Ubožna sta oba. Ako ima invalidova žena pravico do brezplačnega zdravljenja, kam naj se pošlje prošnja?
Odgovor: Invalid ima pravico do draginjskih doklad (po novi odločbi se imenujejo prejšnji dodatki draginjske doklade) tudi za ženo; ne glede na to, kdaj se je poročil. Iste znašajo po 3 Din ali 1.50 Din ali 80 par na dan, kakršne skupine je pač invalid, toda mora imeti najmanj 60% nesposobnosti. Sedaj prejemajo še vsi invalidi stare dodatke in staro invalidnino, ker še ni novih rešitev. Po vsaki novi prijavi in sodni rešitvi, se bo draginjske doklade dobivalo šele takrat, ko bo izplačana invalidnina po novem zakonu. Seveda pa teče že sedaj.
Draginjske doklade se v sodnih sklepih več ne odmerjajo, pač pa bo Finančna direkcija, ki nakazuje invalidnino, poslala vsakemu upravičencu neko polo, da jo bo izpolnil za draginjske doklade. To se bo ponavljalo vsakega pol leta radi eventuelnih družinskih sprememb.
Po sedanjem invalidskem zakonu družinski člani nimajo brezplačnega zdravljenja, temveč samo osebni invalidi in sicer oni pod 60% samo za vojne poškodbe drugi pa za vse bolezni. Žena invalidova toraj nima pravice iskati brezplačno zdravniško pomoč.
Ker bo zanimal Vaš odgovor na moje vprašanje še mnogo drugih invalidov, prosim, da se mi pojasni sledeče:
Se li odkupi na prošnjo invalida sa- i mo osebna invalidnina, ali tudi doklada za njegove družinske člane?
Dalje, čemu tako kompliciran količnik in ne gladek račun, recimo:	1400
Din X 5 let = 7000 Din mesto sedanjih 1400X4.25=5960 Din? Ali ni razlika j 1040 Din že čedna vsotica?
Tudi glede % ne velja povsod isto pravilo. Ljubljanski in celjski vojni okrug sta privolila po predpisih ampu-tirancem stegna 80, mariborski pa 70 odstotnim.
Ker je pogreška jasna dovolj, se ne bom pritožil, ampak poslužil čl. 71., da višje sodišče samo revidira odločbo prve inštance!
Kateri korak pospeši bolj to ali ono rešitev? ;	,
Vem od več strani, da so amputirani z nadkolenom dobili po 80 %, le jaz pri Mariborski samo 70 odstotkov. Kaj, ali se držijo še starega inv. zakona? Invalidsko uverenje je datirano od 19. avgusta, prejel’sem ga komaj šele 16. septembra. Ne bi se rad pritoževal, da se zadeva ne zavleče v neskončnost, pa prikrajšan ne bi rad bil. Bo li torej višje sodišče samo uvidelo to nezakonitost?
Peter Maroh, Ptuj.
Odgovor: Za odkupnino se jemlje v poštev invalidnina in dodatki (seveda dokler imajo pravico teči). Za odkupnino je določen količnik, ker gotovo jemlje v ozir druge okolnosti, namreč, da invalid lahko prej umre, da se mu zniža ali sploh odpade itd. Zato je v tem predvideno neko procentuelno znižanje. To se more smatrati pač kot Pogodbo.
Pravilnik za ocenjevanje nesposobnosti predpisuje za amputirano stegno 80% nesposobnosti in toliko se mora priznati.
Stvar sodišča ni, da preiskuje pregled, ker je to zdravniška, a ne administrativna zadeva.
Zato ima vsak invalid pravico do pritožbe ako smatra, da se mu godi krivica. Pravomočen pregled je akt zase, pravomočen sodni sklep pa zopet akt zase. Zato pa ima vsak proces zase pritožni rok.
Edino pravilno je torej, da se vsak invalid, kateri ni ocenjen po predpisih, pritoži.
Invalid Avsec Franc vpraša:
Prosim pojasnila, kaj mi je storiti, ker sem imel poprej 50%, sedaj pa sem dobil le 40% nesposobnosti? Noga je vedno slabša in sem se v 1. 1928 zdra-
vil, 1. 1929 sem bil operiran, sedaj pa bom moral iti zopet v bolnico.
Odgovor: Ako smatrate, da vam pripada več procentov, je edino sredstvo pritožba proti nadpregledu, ki pa mora biti pravočasna, v roku 15 dni. V slučaju, da je pregled že pravomočen, morate pač ostati pri 40%, ker po novem invalidskem zakonu invalidi izpod 60% sploh nimajo pravico do ponovnega pregleda, kadar smatrajo sami od sebe za potrebno. V navodilih za ocenjevanje nesposobnosti, ki so natisnjeni v naši brošuri poleg invalidskega zakona, lahko pogledate, koliko procentov spada za vašo poškodbo.
Plačevanje odkupnine za obvezo dela na samoupravnih cestah-
Glede tega vprašanja smo se obrnili v zadnjem času za informacije in ugotovitev, ker so državnim uslužbencem odtrgali to dajatev pri plačah. Dobili smo sledeče pojasnilo. Na vprašanje ali smejo biti invalidi določeni za delo pri gradbi cest in potov je Ministrstvo za zgradbe z aktom z dne 23. avg. 1930, Br. 62.926 rešilo, da so po § 4 zakona o spremembah in dopolnitvah k zakonu o j samoupravnih cestah vojni invalidi op-! roščeni plačevanja odkupnine, ako imajo edine dohodke invalidnino? Svojo obvezo dela pa so dolžni odkupiti z odgovarjajočimi zneski invalidi, kateri imajo tudi druge dohodke ali imovino ter plačujejo preko 100 Din neposrednih davkov. Plačati morajo pa vsi državni, banovinski in občinski uslužbenci ne-! glede na to, da so nesposobni za osebno j delo.
Naše gibanje.
Razrešitev širšega Središnega odbora.
Dobili smo odločbo ministrstva socijalne politike in nar. zdravja z dne 3. sept. t. L, Br. 34.234 preko komisa-rijata pri Središnem odboru udruženja vojnih invalidov iz Beograda, da se cel širši Središni odbor rezreši funkcij (to so delegati Oblastnih odborov pri Središnem odboru). Nekateri Oblastni odbori so zahtevali namreč, da se vrši invalidski kongres. Ker pa vsi odbori stoje pod direktnim nadzorstvom navedenega ministrstva, odpade vsak kongres in je tudi širši odbor nepotreben, ker je imel samo nalogo glasovati o poročilih Središnega odbora.
V zadnjem času je pristopilo k Ljudski samopomoči zopet precej naših tovarišev in tovarišic. Vsak se hoče zavarovati, da njegovi ostali po smrti niso brez vseh sredstev. Kdor želi še pristopiti, naj se brez odlašanja oglasi pri tov. Stanko Tomcu, tajniku Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Oni, ki pa so prejeli pristopnice za izpolniti želim, da jih vrnejo.
Pazite pri nakazovanju denarja.
Zopet opozarjamo krajevne odbore in posamezne člane kadar nakazujejo denar Oblastnemu odboru, da pazijo na to, kar spada udruženju (poravnava knjižic, tiskovin, članarine itd.), da nakažejo na ček Oblastnega odbora, ki ima številko 12.156; kar pa je za list »Vojni invalid«, pa na ček upravništva, ki ima številko 12.730. Pripetilo se je ravno pri nakazovanju za »Vojnega Invalida«, da je bil denar nakazan na ček Oblastnega odbora, mesto upravništva. Toraj pazite!
Krajevni odbor udruženja ratnih invalida u Čakovcu.
ovime poziva svoje članove i članice, da podmire zaostalu članarinu, pošto ovaj odbor nije u stanju da vrši svoju dužnost — zbog nemarnosti članova, pa će usljed te nemarnosti sami članovi trpiti.
Dakle drugovi plaćajte svoju članarinu!
Nadalje se pozivaju svi koji primaju »Vojni invalid«, da u roku od 1. mjesec dana podmire svoj dug za istog, jer će u protivnom slučaju ovaj odbor biti prisiljen da istu utjera zakonskim putem te će isti usljed toga imat nepotrebne troškove.
Drugovi! Stavljamo na vas par riječi. pa vas molimo, da ih dobro promislite:
Udruženje ratnih invalida itd. jedino
je zvano i sposobno da vas štiti i brani, vaše molbe prima i daje valjane savjete. Isto je zvano i ima dužnost da to čini, ali vaša je dužnost, da ga pođpoma-gate i članarinu plaćate jer je to jedini prihod, od kojeg se istu uzdržava.
Drugovi pokažite — plačajte tačno članarinu, pa ćete se uvjeriti, da udruženje može, i učiniti će svoje savjesno i biti će i vama lakše. Nije udruženje zvano, da samo pobira članarinu — ali vi dobro znate, da bez ničesa nije ni moguče stvoriti nešto, dakle udruženju je potrebno, da može samo sebe uzdržavati novčana pomoč, a ta pomoč jest onaj dinar, kojeg vi mjesečno plaćate, samo na žalost večina od vas to ne čini, več više godina članarina zaostaje i sti-me odboru zadajete brige i nepotrebni posao.
Drugovi, pokažite, pa ćete vidjeti, da je vaša korist i sami ćete sebe pomoći. Dobro znate, da vam niko neće iskreno vršiti vaše molbe osim udruženja. Ne dozvolite, da se istu rastepe.
Odbor.
Ptuj. Dragi tovariši in tovarišice! Oprostite, da smo se morali poslužiti opominov, katere )smo poslali vsem onim članom in članicam, ki imajo članske knjižice, a niso še za letos poravnali članarine in tudi ne naročnine za list »Vojni invalid«. Pripomnimo samo tole: Kdor ima člansko knjižico Udruženja vojnih invalidov, mora dotlej, dokler ne odstopi iz organizacije in ne vrne članske knjižice, plačevati redno članarino. Istotako so člani obojega spola dolžni plačati naročnino za stanovski list, ker je to sklep občnega zbora. — Pozivamo torej prav resno vse one člane in članice, ki bodo prejeli opomine s priloženimi čeki, da poravnajo članarino in naročnino za list »Vojni Invalid« do konca tega leta. Kdor pa tega ne bo storil, se ga bo kratkomalo črtalo iz evidence in ne bo več naš član. Na to bo sledilo izterjevanje dolga na članarini in na naročnini za list potom javne oblasti. Nič več ne bomo čakali in popuščali na naši pravici. Kdor hoče biti član, naj izpolnjuje svojo dolžnost. Ako pa noče, mora poravnati svoj dolg, na to pa lahko odstopi. Kaj nam pomagajo člani in članice na papirju. Mi, kot invalidska organizacija, ki stoji pod zakonito kontrolo, ne smemo imeti neredne člane in članice, temveč samo redne. Za nas je bolje, ako imamo le 10 rednih članov, kot pa 300 nerednih. — - Kdor torej noče biti redni član, naj odstopi. V momentu pa, ko odstopi, mora vrniti organizaciji svojo člansko knjižico in izgubi vse pravice do organizacije. ^ Toliko torej na znanje KOUVI v Ptuju,
Raznoterosti.
Ob Izbruhu bodoče vojne.
Novodobne vojne priprave se bodo od prejšnjih v marsikaterih točkah razlikovale: Pehota bo v bistvu ostala ista, konjenica pa se bo bistveno spremenila. Sestavljena bo iz konjenikov, kolesarjev, oklopnih avtomobilov in lažjih tankov, na trenskih vozovih pa bo vozila s seboj topništvo, pionirje in telegrafske čete. Italijani imenujejo tako urejeno in opremljeno konjenico »Hitra telesa«, Francozi pa »Lahke divizije«. Topništvo in tehnične čete bodo v glavnem izgledale tako kakor pred vojno, le s toliko razliko, da bodo daleč streljajoči topovi in räzstrelje-valne čete igrale večjo vlogo kakor v svetovni vojni. Mornarica je pridobila kot novo bojno sredstvo letalo, ki se dvigne z ladje in lahko prinese hitra poročila; dalje je pridobila tudi z matičnimi ladjami za letala, ki so velike po 20 ali več tisoč ton in ki lahko sprejmejo na krov precejšnje število letal.
Poleg tega pa bo, lahko rečemo, najvažnejšo vlogo igralo letalstvo. Nebojna letala bodo služila za pojasnitev raznih poročil, če treba tudi z vpadom v sovražno ozemlje. Lovska letala imajo nalogo, da ne puste sovražnika v domače ozemlje. Bombarderska letala pa tvorijo topništvo zraka: metala bodo bombe do 50 kg teže, dočim napovedujejo Američani bombe težke 1000 do 1500 kg. Končno so še bojna letala, ki podpirajo na zemlji boj s strojnimi puškami in topovi lažjega kalibra.
Med svetovno vojno so letala nastopala v večjem številu le na zapadni fronti, v manjšem številu pa na italijanski fronti. Po vojni pa so tudi Italijani znatno okrepili svoje letalstvo. Italijanski vojaški letalci so doslej napravili mnogo daljših poletov, ki so vsi uspeli in minuli brez večjih nezgod. Tako je letelo 64 letal iz Rima v Španijo in preko Marseillea v Rim nazaj. Ob priliki poročnih svečanosti italijanskega prestolonaslednika je italijanska zračna divizija, ki šteje 300 letal, izvajala nad Rimom izredno spretne in drzne vojaške manevre. Zračni napadi so postali v zadnjem času precej nevarni, zakaj novi metalni aparati za bombe omogočajo zelo natančen met bombe.
Novo bojno sredstvo bodo daleč stre-
ljajoči topovi. Francoski generalni topniški inspektor Herr zahteva topove, ki streljajo na daljavo 70 do 75 kilometrov, da bi se mogle obstreljevati tudi daleč za vojno črto stoječe sovražnikove rezerve. Vse večje vojaške države pa skušajo zgraditi topove, ki bi nesli 200 km daleč, katerih konstrukcija je popolnoma mogoča; saj so Nemci že med vojno imeli top, s katerim so iz daljave 120 kilometrov obstreljevali Pariz.
Strašno sredstvo bodoče vojne bo brez dvoma plin, še mnogo strašnejše, kakor je bilo v svetovni vojni. Najnovejše iznajdbe na polju strupenih plinov omogočajo uničiti v nekaj minutah cela mesta. In potem pa še tako zvani »smrtni žarki«, s pomočjo katerih se na gotovo razdaljo ubije lahko vsako živo bitje. Proti plinskemu napadu se je mogoče ubraniti le s plinskimi maskami. Pa tudi te so še pomanjkljive. Zanimivo je, da je Češkoslovaška leta 1928. napravila poskus, da bi vse civilno prebivalstvo opremila s plinskimi maskami.
V	svetovni vojni so v vseh poklicih na vojno odišle moške nadomestovale ženske.
V	bodoči vojni pa bodo šli v tem oziru še dalje: ženske se bodo morale udejstvovati tudi na bojnem polju, zlasti Rusija je v tem oziru zelo »napredna«.
Posebno poglavje zase tvorijo trdnjave, ki so, kakor tudi konjenica, dobile popolnoma drugo lice. Važne bodo dalje v bodoči svetovni vojni ceste, zlasti gorske.
Najstrašnejše orožje bodoče vojne bo pa letalo, ki ga bodo upravljali s pomočjo električnih valov, kakor so že pred kratkim delali poskuse. V letalu bo sedel mehanični človek, »robot«, ki bo vodil letalo kakor živ Pilot.
200 konjskih sil v kaplji vode.
Na Svetovni konferenci za izkoriščanje prirodnih sil, ki se vrši v Berlinu in ki smo v našem listu o njej že ponovno pisali, je imel znameniti angleški astronom Eddington s cambridgeskega vseučilišča nad vse zanimivo predavanje o čisto novih načinih pridobivanja energije. Eddington je dejal med drugim, da niso reči, ki jih zaznavamo ljudje kot gmotno v resnici nič drugega nego ng-kupički elektronskih tirov, na katerih brzijo najmanjši sestavni deli atomov, elektroni z neznansko brzino. Med najbolj gostimi snovmi je, kakor znano, platin.
V	kubičnem metru platina je komaj ža kubični centimeter nepredirijive snovi.
Kako ogromna je tedaj sila, ki žene te neznansko majhne delce, da lahko občutimo trdoto snovi! Einstein nam je pokazal, kako nam je izračunati to notranjo atomsko silo.
V	kapljici vode je na pr. toliko energije, da bi nam lahko dobavljala cek> leto 200 konjskih sil.
Eddington je dalje trdil, da bomo začeli lahko izkoriščati to notranjo atomsko energijo, ko bomo porabili vse druge trenotno
razpoložljive in izkoriščan energije v premogu, petroleju itd. Izračunal je, da bi v tem primeru zadostovalo 30 g vode za celoletno obratovanje 100.000 kilovatne električne centrale.
30 g vode — to bi je bilo toliko, kolikor jo obsega manjša skodelica za čaj!
Solnčna energija, kt nam vzdržuje življenje, nastaja po Eddingtonovem naziranju bržkone radi sprostitve notranjih atomskih energij v soincu in če je to res, potem se ne bomo več začudili njegovi trditvi, da morajo v notranjosti solnčne oble vladati temperature 40 milijonov stopinj Celzija.
Tudi na zemlji bomo lahko proizvajali takšne nepojmljivo visoke temperature, saj začetek tega proizvajanja je že storjen. Angleški fizik Capice je v Cambridgeu eksperimentiral s poljem magnetske sile, ki je ustrezalo osredotočeni energiji l milijona Celzijevih stopinj. Vprašanje je samo, kdaj bomo našli praktično uporaben način za sproščevanje in smotreno izkoriščanje takšnih energij.
Za kratek čas.
Ženska le vara nas. V gostilni sedita dva gospoda in se pogovarjata o ženskah.
A.	: »Statistično je dokazano, da so blondinke bolj muhaste in zlobneiše kakor ženske s črnimi lasmi.«
B.	: »Ali. veste to čisto za gotovo, gospod profesor?«
A.	: »Cisto za gotovo!«
B.	: »Potem si jih pa moja žena gotovo barva, ker je črna.«
LEVANTE
mednarodna špedlcljska družba z omejano zavezo
LJUBLJANA
kolodvorska ulica št. 30
se priporoča ceni. Invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivalo kako blaso Iz Inozemstvo, za posredova-nla, špedicijo, zacarlnlenje k t. d.
Izvršuje naročila hitro, točno In poceni.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.