Leto IV«, štev. 72 V Ljubljani, netfelfa dne 25. marca 1923 PeStelfla pav?a!!rana. Posamezna stav. stane 1 Din teh »I» ob 4 rjutral. Stane ainsttao 10-— Din B taozemUvo 20"— m Dg&ud po tarifo. Uredništvo: ilikiosičeva cesta št 16/1 Telefon «t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnistvo: L j ob I Jana. Prešernova Ki št M. Telet it Sfi. Podružnice: Maribor. Barvarska niiet št L TeL it 22. Celic. Alekundr. £a¿na prt pošta, čeito* savoda št«*. 1U842 LJubljana, 24. marca, pod zastavo jugoslovanskega naci> nslizma se zbira dane« in jutri v Ljubljani mladina, ki je odločena prelomiti s preteklostjo ter pripravljena. da, če treba, tudi z nadčloveškimi žrtvami — zgradi na razvalinah paSalikov stoletnih naših &ovragnv aogccno in slavno Jugoslavijo, v ■njej pa vzbudi in dvigne do najvišjega ponosa in do največje sreče edinstven narod Jugoslovanov. TudJ Francoska je razpadala v teajhne teritorije narodnosti Bréto-ïiôv; Burgundcev, Gaskonjcev, Flam-cev, Pikardov. Provensalov jn še drugih ..plemen. V Italiji imamo še danes irepke plemenske individualnosti visok okul turnih Benečanov, Rimljanov Pijemonteiov poleg Sicilijanov, Abru-cov in Kalabrežanov. Saksonec, Nor-raanec in Bretonec stoji zapisan na ¿•lavnih listih svetovne zgodovine. Danes so vsi trije združeni v enotnem tipu Angleža, kakor so s skupnimi ču-skupnimi nazori in s skupnimi interesi v vseh velikih nacionalnih vprašanjih združeni Italijani in Francozi v velikih, vsa nacionalna plemena vsebujočih edinstvenih in enotnih državah. Zavedamo se, da troimeni narod Jugoslovanov dan os še nima iste duše, ne enega nacionalnega tipa. Zgodovina nam pa potrjuje, da so plemenske razlike obstojale pri vseh narodih in da je bilo potrebno za dosego popolne duševne skupnosti ter enotnega naroda nele deset, marveč bio in sto let. Bolj kot dejanske plemenske razlike razdvaja nas Jugoslovane zgodovina, ko je netil naš skupni neprijatelj med nami sovraštvo in odtujevanje. Baš zato smatramo plemenske in separatistične boje v naši državi predvsem za umetno podaljševanje predvojne mentalite ter kot sekak atavističen izbruh avetro-ma-džarskih suženjskih duš. Verojemo v bodočnost Jugoslovan-Stvt, prepričanj smo, da mora zmagati ideal jugoslovanskih nacionalistov. Fanatiki smo v tej veri, v tem prepričanju, zato bomo zgodovino Jugoslavije ustvarjali nacionalisti, ne separatisti. Niti najmanj nas ne straši trenotna nsakcija. ki se pojavlja z rezultatom zadnjih skupščinskih volitev po sej>a-ratističnih orgijah Samosrbov, Samo-hrvatov in Samoslovencev. Leta 1911. ko so slovensKi klerikalci kot hlapci cesarskega Dunaja gnali Slovence v svetovno vojno proti lastnim bratom, nas ni bilo še 15.000 volilcev, kakor nas je v Sloveniii danes, ki prisegamo na Jugoslavijo. Takrat tudi še ni bilo na Balkanu več stotisoč volilcev, ki so zavestno manifestirali za «lino zveličavno jugoslovansko idejo, kakor >o to storili pri zadnjih skupščinskih volitvah na vseh voliščih naše države jugoslovanski demokratje. Mi ni-šmo nazadovali pač pa krepko napredujemo. Mi nismo nepošteni hinavci, kakor oni. ki so bili plačani od habsburških trinogov, da so varali naš rod pred in med svetovno vojno, mi ni-®3o konjunkturisti. kakor oni. ki so leta 1917. zlorabljali jugoslovansko deklaracijo, boječ se za svojo eksistenco. in mi nismo od onih varalic aaroda, ki ponovno ženejo neuko in preslepljeno ljudstvo v brezupen plemenski boj. Povojno vretje v širokih masah še ni končano in gorje onim, ki pTOti svojemu boljšemu prepričanju tž demagogije in radi trenotnih političnih ' uspehov umetno vzbuiajo instinkte ljudstva ter spravljajo v opasti ost najsvetejše državne in nacionalne interese Jugoslovanov! Država Jugoslovanov je tu In te si razdreti ne damo, pa naj Pašič. R&-iič in Korošec danes še tako manifestirajo. Enotnost in edinstvo jugoslovanskega naroda je evangelij, ki se ie bo nehal razlegati, dokler ne zrnata na celi črti. Nacionalistična mladi-ki se zbira danes v Ljubljani, nam dokaz in porok, da ie tu nov rod. ■'■} bo s svetim fanatizmom in brezob-nrohn radikalizmom prevrnil eepara-i-stién| jugoslovanski svet ter zgradil mogočno Jugoslavijo za Jugoslovane. Tudi novi iialifanski načri nesprefemlfiv ITALIJANI POPUSTILI LE V FORMALNOSTIH. — POSVETOVANJA ODGODENA. Sušak, 24. marca. r. Danes dopoldne se je vršila seja paritetne komisije, ki so !o pričakovali z velikim zanimanjem, ker je italijanska delegacija sporočila, da bo na njej sporočila svoj izpremenjeni načrt glede pristaniškega konzorcija. Naši delegati so bili radovedni, kakšne izpre-membe se bodo nahajale v tem načrtu. Seji Je predsedoval italijanski senator OuartierL Jugoslovanska delegacija Je ponovno obrnila pažnjo Italijanov na carinske zapreke in težkoče, radi katerih je italijanski načrt glede konzorcija za ba-roško luko neizvedljiv. Italijanska delegacija je obetala, da o tem obvesti svojo vlado. Ker sta obe delegaciji predložili pismene predloge o organizaciji pristanišča in železniške postaje in ker se je povodom diskusije ugotovilo definitivno sta lišče obeh delegacij, se je pokazala potreba, da obe delegaciji obvestita svoji vladi o poteku dosedanjih razgovorov in zahtevata novih navodil, brez katerih je nadaljnje delo nemogoče. Na novem, izpremenjenem načrtu, ki so ga predložili Italijani, se opaža, da so izpremenjeni le neznatni stilistični detajli, dočim so ostali italijanski predlogi bistveno isti Novi Italijanski načrt nima nikakih izprememb glede objektov, niti giede kompetence konzorcija, prav tako tudi ne glede prometa, trgovine in kreta-nja ladij. Naša delegacija je zahtevala, da se hkrati z vprašanjem organizacije luke razpravlja tudi vprašanje razmejitve in funkcij reške države, kar je omenjala naša delegacija že, ko se Je konferenca začela. Italijanska delegacija le pristala na to, a Izjavila, da ta vprašanja ne morejo biti rešena prej, dokler se ne doseže sporazum o pristaniškem konzorciju. Konferenca Je sklenila da odgo-di svoje zasedanje do po Veliki noči. Danes in jutri odpotujejo delegati in izvedenci obeh delegacij domov. V Opatiji ostane od italijanske delegacije samo delegat Ouartierl, od naše pa Dušan Ger-ževič. Danes opoldne sta odpotovala iz Opatije dr. Laginja In Šišid, zvečer pa se odpeljejo prof. Silovič, Derocco in Jo- Politični pomen sporazuma v Nišu BOLGARSKI DELEGATI V BEOGRADU. — ZNAČILNE IZJAVE NJIHOVEGA NAČELNIKA. Beograd, 24. marca. r. Danes dopoldne ob 11.30 sta dopoiovali iz Niša naša in bolgarska delegacija. Bolgarski delegati bodo bivali v Beogradu tri dni kot naši vanovič. Dr. Rybaf ostane še nekaj dni Načelnik bolgarske delegacije v Opatiji, da se razgovori s sušaškimi Majkov je izjavil našemu dopisniku-pridobitnimi krogi o interesih !n potrebah Sušaka. Zasedanje paritetne komisije v Opatiji šan.e na tih meja in prišli do sklepov, ki jih imata sprejeti vladi v Beogradu pred Veliko nočjo se Je torej zaključilo in boflii- Nočem nagiašati, da sta izvr-z negativnim rezultatom ter niso bila re- ®ui delegaciji težke in kočljive posle, šena vprašanja razmejitve, prometa in Obravnavah smo vsa vprašanja odkrito luškega konzorcija. Obe delegaciji sta vztrajali pri svojih dosedanjih stališčih, ki sta si protivni. Blizu rešitve Je došlo samo vprašanje kastavske cone; o tem se je sestavil poseben protokol, ki urejuje promet s Kastavščino, toda niti tu ni bilo sklenjenega nič definitivnega. Datum prihodnje seje paritetne komisije še ni znan. Italijansko poročilo o seji. Trst, 24. marca. 1. Večerni italijanski listi pišejo o današnji seji paritetne komisije: «Na današnji seji so delegati samo ugotovili, da je položaj še vedno popolnoma neizpremenjen in da se ne more izpremeniti prej, dokler ni premostena temeljna divergenca. Z ene kakor tudi druge strani sta bili podani obljubi, da se bosta obe delegaciji med počitnicami trudili najti pot, ki bi omogočila nadaljevanje dela komisije. Dan prihodnje seje se ni določil, vendar pa se bo komisija gotovo sestala takoj v prvih dneh po Veliki noči. Nasvetovalna komisija. Beograd, 24. marca. r. Danes dopoldne se je vršila seja nasvetovalne komisije pod predsedstvom pomočnika zunanjega ministra Ljuba Nešlča. Komisija je razpravljala o obeh projektih glede konzorcija. Komisija stoji na stališču, da ne moremo sprejeti nobenega načrta, ki ne bi priznaval naše suverenosti nad Baro-šem in Delta dolžnost, .da najdemo na obeh strani!: ljudi, ki bodo stremeli za tem, da izbrišejo težke posledice, ki jih je povzrofik, vojna. V tem zmislu so bili naši razgovori v Nišu prvi korak, ki je bil napravljen v tem pfavcu, da se rešijo vsi pro «Pretresali smo resno in stvarno vpra. blemi, ki to ostali kot posledic« in k~ 'nag razdvajajo, na načelu sporazuma ir pravičnosti». , Majkov je pristavil, da se bo po nj6-govem uverjenju to delo nadaljevalo is rodilo ia oba bratska naroda najbtSjfe sadove. Nocoj je iz Niša dosle bolgarske delegate sprejel zunanji minister dr. Ninčič Jutri bo v ministrskem svetu podpisana-konvencija, potem pa priredi naše ministrstvo zunanjih poslov ca čast ^-'iraTfV1' delegacij svečan banket. in nam je uspelo doseči popoln sporazum Ni dvoma, da bodo naši napori pokazali ugodne rezultate. Konferenca je imela tudi nalogo urediti in rešiti vsa vprašanja, ki jih je pustila kot svojo posledico vojna. Delegacij sta prišli na to, da je pot zbližanja najboljše jamstvo za varnost meja. iz tega razloga je naša Zavezniki odklanîafo valite turške zahieve DELO LONDONSKE IZVEDENIŠKE KONFERENCE. Šefa ministrskega sveta KAJ JE S POGAJANJI Z RADIČEM. Beograd, 24. marca. r. Nocoj je imel I ca» Smodej kot emisar dr. Korošca, ministrski svet sejo, na kateri je spre-1 Ministrski svet je sklenil, da se od-jel sklepe ekonomsko - finančnega i [»ošlje minister Omcrovid v posebni komiteja. Nato j9 minister zunanjih j akciji v Zagreb. London, 24. marca. L Včeraj je politič-no-pravna podkomisija londonske konference razpravljala o političnih in teritorialnih klavzulah turških protipredlogov ter o vprašanjih, ki se tičejo narodnih manjšin, dalje o konvencijah, ki naj ure- ridično-politična komisija se je pri proučevanju načrta mirovne pogodbe glejjs teritorialnih določb, preverila, da je nemogoče sprejeti tozadevne turSke zahteve. Otok Castellorieco ostane torej pri Italiji. V skrajnem slučaju se bodo do- de fiskalne in juridiene odnošaje zavez- \ volile manjše teritorialne koncesije, iz-nlških državljanov napram turški vladi, ključeno pa je. da bi ugodili glavnim tr-Nadalje je razpravljala ista podkomisija tudi o vprašanju narodnomanjšinskih šol cerkev in karitativnib ustanov v Turčiji in js o vseh teh točkah dosegla po-polen sporazum. Podkomisija za gospodarska vprašanja je včeraj in danes imela dolge seje, ki pa še niso dovedle do pomembnih rezultatov. Zdi se, da so eksperti odklonili 3. člen turških protipredlogov, ki govori o francosko-turški pogodbi iz leta 1921. Pariz, 24. marca. j. Iz Londona poročajo: Trgovinsko-politična komisija londonske konference je odklonila gospo-Idarsko-politične zahteve Turčije. Tudi ju 1 govinsko-političnim ali gospodarskim zahtevam Turčije. V6ni7elos je dan« dospel v Londor Na kolodvoru ga od vlade ni pričakova1 nihče. KJE SE SESTANE MIROVNA KONFERENCA. Pariz, 24. marca. s. Kakor doznsvs «Matin», je italijanska vlada izraail? svoje pomisleke proti temo. da bi se mirovna konferenca vršila na turškem ozem Iju. Tudi lord Curzon zastopa mnenje, da je Carigrad preveč oddaljen. Nameravajo zato sklicati konferenco v ka* italijanski kraj. poslov dr. Ninčič poročal o svojem potovanju in o konferenci z dr. Ry-barem in našimi izvedenci. Govoril je tudi o svoji avdijenci pri kralju. Po njegovem govoru se je razvila daljša diskusija o splošnem položaju. Iz dobro poučenih krogov doznava Vaš dopisnik, da se je Pašič preko neuradnih oseb kljub demantijem pogajal z Radičem. Po tej diskusiji je Ljuba Jovanovič obvestil vlado, da ga je danes posetil glavni urednik «Sloven- Minister prometa Velizar Jankovid je nato poročal o odredbah, ki jih [odvzame v svrho zboljšanja prometa. Minister za agrarno reformo je po-krenil vprašanje izseljencev iz Bara-nje. ki so optirali za naše državljanstvo in od katerih se del kolonizira na Ovčjem polju. Ministrski svet ni prišel do definitivnega sklepa, kdaj lahko sledi prihodnji transport naših ljudi iz Madžarske. Poincare razpusti parlament? NARAŠČAJOČA OPOZICIJA PROTI CUNU. Pariz, ¿4 marca. L «Humanité» piše, | tov, ker se boji opozicije nacionalistov, da namerava Poincare razpisati nove vo- , ki danes v Nemčiji terorizirajo vlado, litve v parlament začetkom septembra, Baje je šel Cuno samo zato v Monako-prvič zato, trdi glavni organ francoskih vo, da je pomiril tamošnje nacionalista komunistov, ker hoče dobiti nesocteli-stično zbornico, in drugič vsled popolnega poloma s svojo poruhrsko politiko. Poincare je imel te dni resne spopade s komunisti v francoski zbornici in se je pri neki priliki tako ujezil nad komuni' s izjavami, naperjenimi proti Franciji POLOŽAJ V PORUHRJU. Pariz, 24. marca. L V Poruhrju vladi mir. Zupan mesta Kupferdreb je včeraj posetil poveljnika zasedbenih čet in ga prosil, naj 6matra atentat na francoske- stičnim govornikom, da mu je vrgel v ga vojaka, ki se je izvršil v no® o<5 Sondiranfe sem in tfa ZASTOPNIK SLS V BEOGRADU. - PAŠIČEVI ODPOSLANCI V ZAGREBU. vati v Sarajevo, kjer bo sondiral teren za razgovore s Spahom. HRIBAR V NEMILOSTI. Beograd, 24. marca. p. «Tribuna» 0e: Pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Hriba- se je tekom včerajšnjega dne dvakrat oglasil pri predsedni-stvu vlade, a ga "g. Pašič na žalost 2i mogel sprejeti. ZAKLJUČEK DUNAJSKEGA SEJMA. Dunaj, 24 marca. s. Danes ob treh popoldne se je zaključil p/, mednarodr.; pomladanski sejem- Beograd, 24 marca. r. Izza konference dr. Ninčiča in Trifunoviča v Sarajevu se ni vršila nobena konferenca več z muslimani. Pašičeva vlada pripravlja korake, da stopi v stike z zastopniki drugih strank. Skupina dr. Spahe čaka na rezultate Radičevega zborovanja v Zagrebu. Glavni urednik «Slovenca» g. Smodej je dospel v Beograd, da stopi v imenu obraz grdo psovko, kar bo gotovo imelo za ministrskega predsednika neljube posledice. CUNO PRED PADCEM? London, 24. marca. L «Daily Telegraph» naznanja skorajšnji padec Cuno-ve vlade. Cuno sploh ne more več predlagati pogajanj ali staviti Franciji načr- NAKNADNE VOLITVE. Beograd, 24. marca. r. Jutri se bodo vršile naknadne volitve v pančevskem okrožju. Ne ve se še. ali pripade mandat demokratu ali radikalcu. Demokratskemu kandidatu manjka do količnika 250, a radikalnemu 1200 glasov. Kakor slovenskih klerikalcev po razgovorih, ki j torej izgleda, bo v pančevskem okrožju jih je ime! v Zagrebu z Radičem, v zve- : izvoljen tretji demokrat. Tudi se ima zo s predstavniki ostalih političnih sku- ¡izvršiti naknadna volitev v eni občini pin. G. Smodej je danes konferira! z Da- i beograjskega okrožja, ki pa ne bo vpli-vidovičem in Pribičeviiem. Jutri se baje | vala na bistveni rezultat volitev tega sestane tudi s Protičem. j okrožja. RAZGOVORI Z RADIČEM. MUSLIMANSKA MINISTRA KOT POSREDOVALCA. Beograd, 24. marca. r. Nocoj ob 19.45 je odpotoval minister za trgovino in obrt Omerovič v Zagreb, kamor je bil Beograd, 24. marca. p. Pašič je danes dal navodila ministru Omerovidn in ga poslal, da se razgovarja z Radičem. Omeroviču. ki je nocoj odpotoval v Za- pondeljka na torek, za akt eksaltiraneg? človeka; prebivalstvo mesta ne odobrava napada, ampak ga ostro obsoja. V Essnu so Francozi aretirali več oseb kot talce spričo preiskave zaradi nmora francoskega vojaka Schmidta. Ta akt n; izzval nobenih demonstracij v mestu, ki je v splošnem že prenehalo s sabotažo. poslan v posebni misiji Govori se, da je |greb, pošlje Pašič še posebna navodila, njegovo potovanje v zvezi z jutrišnjim ; Iz privatnega vira ap dozaava, da je zborovanjem Radičeve stranke. Drogi sinoči odpotoval v Zagreb tudi Janjič, ki muslimanski minister Serié ima odpoto- !je imel preje razgovore s Spahom. MAKEDONSTVUJUŠČI SE SELE V TURČIJO. Beograd, 24. marca r. Kakor se Jav-iia iz Carigrada, ie jel tamkaj izhajati bolgarski list «Bodočnost», ki bo zastopal interese bolgarskih makedonstvuju-ščih In deloval za sporazum s kemalisti. Ker je bolgarska vlada zadnji čas nasto- SKLICANJE FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 24 marca. p. Za 29. t m. je odrejena seja finančnega odbora. Otvori se ob desetih dopoldne in se bo bavila z vprašanjem odobrenja kreditov iz 7 odst. in dolarskega posojila, o iz-premembi zakona o draginjskih dokladah pila proti komitskim akcijam, se prenese , železničarjem in o vprašanju državnih središče komitskega delovanja grad. v Cari- ; dohodkov ter stroškov. IConvenciie z Hvstrijo Beograd, 24. marca. r. Povodom vesti, da je avstrijska vlada odbila ratifikacijo konvencij, doznavajo «Novosti» od avstrijskega poslaništva v Beogradu, da ne gre za odklonitev konvencij, nego da zahteva avstrijska vlada nekatere dopolnitve in izpremembe konvencij. «Preporod» poroča, da se namerava podpis odgoditi iz tehničnih razlogov, dočim piše «Tribuna», da je avstrijska vlada pred nekaj časa preko svojega opravnika diplomatskih poslov obvestila našo vlado, da je nemogoče za sedaj izvršiti ratifikacijo omenjenih konvencij, predvsem radi mesta, ki se nanaša na plačevanje dolgov v predvojnih kronah. Sekolsks siavnosti v SsogrscSu Beograd, 24. marca. n. Povodom posvetitve zastave beograjskega sokolske-ga društva in glavne skupščine Sokolske-ga saveza so dospeli v Beograd Sokoli iz vse države. Včeraj Je dospela delegacija sokolskega društva s Sušaka. Sušaški so-kolski deiegati so posetili ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča in ga prosili, d3 podpira akcija za zgraditev Sokolskega doma na Sušaku. Danes dopoldne je prišlo iz Ljubljane starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega saveza, ž njimi pa za-litepciki sokolskih društev vse Slovenije. Nocoj se vrši v Maneži velika sokolsk; akademija. Jutri dopoldne ob enajstih se po zborovanju Sokolov posveti zastava. Svečanosti bo prisostoval v Imenu kralji njegov prvi pobočnik. KONEC PASIVNE REZISTENCE V AVSTRIJI. Dunaj, 24. marca. j. Pasivna rez: stenca pottnih in brzojavnih nameščencev, ki je trajala skoraj osem dni. se je danes končala, ker so nameščenci omilili svoje zahteve in ker vlada izjavila svojo pripravljenost popustiti. Borsa doe 24. marca Zagreb. Borza je bila danes zaprta V prostem prometu so notirali: Dima 0.1365 — 0.1371, Berlin biago 0.4725, Pri ga blago 291 — 295, Budimpešta zaklju ček 2.10 — 2.15, Milan 475.50 — 477, ol 12. pa 477 — 479, Pariz 642JO, Londor 445.90. Newyork 9725, Cnrib 1810 — 1815, dolar 96. Curih: Berlin 0.0259. Newyork 541 London 25.39, Pariz 35.25, Milan 2&50. Praga 16.05, Budimpešta 0.11, Beograd 5.55, Sofija 3.80, Varšava 0.0140, Dima? 0.007550, avstr. krone 0.0076. Berlin: Dunaj 28.97, Budimpešta 443 Milan 101.246, Praga 61.894 Pari? 135.660, London 57.755, Newyork 20.SC. 7L Curih 385.334. Beograd 21.19* Oblastni zbor Orjune za Slovenijo Ljubljana, 24. marca. Danes in jutri se vrši v Ljubljani oblastna skupščina Organizacije Ju-neslovenskih Nacionalistov za Slovenijo. Na skupščino so prihiteli poleg zastopnikov slovenskih organizacij, ki iih je že danes — po komaj trimoseČ-?»em delu — nad 80. tudi zastopniki oblastnih organizacij Orjune iz Zagreba in Splita. Udeležba iz Slovenije je nad vse častna in je najboljša priča, kako hitro se je vkoreninila ideja jugoslovanskega nacionalizma v vseh slojih prebivalstva. Slovenci so prihajali z opoldanskimi in popoldanskimi vlaki in odhajali v Četah v Akademski dom (bivša arena Narodnega doma), kjer .je bilo zbirališče. Gostje r. juga so prišli z dolenjskim vlakom. Na kolodvoru sta jih sprejela oblasta ni odbor in akcijska četa ljubljanske Orjune, ki se jim je pridružilo mdi večje število drugih Orjunašev. Veseli vzkliki so zaorili ob prihodu vlaka v bratski pozdrav došlim gostom, ki jih je nagovoril predsednik oblastnega odbora inž. F. Kranjc. Zahvalil se jo predsednik zagrebškega oblastnega odbora Borislav Andjeli Tiovič, nakar so se podali zbrani Orju-naši v Akademski dom, kjer se je takoj otvorila skupščina. Poročali so delegati posameznih organizacij o delu v svojem kraju. Poročila so podala razveseljivo sliko o krepkem razmahu Orjune prav v vseh kotih Slovenije. To zdravo in sveže življenje je najboljša garancija, da Slovenija kliub navidezno tužni sliki zadnjih volitev ne bo vtonila v sepa-i-atističnem močvirju. Skupščina se bo jutri nadaljevala. Zvečer se je vršil v restavraciji «Zvezda» pozdravni komerz, ki je bil zelo lepo obiskan. Izrečeni sta bili na-pitnici kralju Aleksandru, kot predstavniku in prvemu borcu za naše narodno ujedinjenje in predsedniku di-rektorija Mirku Koroliji. Živi, kif>eči sili, ki se organ žira v Orjuni. želimo največjih uspehov v deiu za dobrobit ujedinjenega Jugo-dovanstva. ene O naših klerikalcih piše «Politika»: «Povodom volitev je dr. Korošec r Sloveniji agitiral izključno z rlavno parolo: avtonomija Slovenije. Temu in držanju dr. Zupanica se ima pripisati njegov velik uspeh.» Dalj skïmî kmeti s fem. da jim je kazal sliko Kemal paše in govoril, da stoji z njim v pismeni zvezi. To je seveda vplivalo, ker Kemal naša je med bosanskimi muslimani zelo popularen. In tako je zmagal pri volitvah na Slovenskem križ." na Hrvatskem kmet-ska republika brez davkov, vojaštva in uradništva, v Bosni pa sam Kemal paša. znan po svoji zmagi nad Grki v Mali Aziji! + Spominek na radikalsko agitacijo. V Sloveniji so se poleg klerikalcev, ki so vpregli v volilni jarem boga in hudiča, najogabnejših agita-cijskih sredstev posluževali radikali. Pozabi jen ju moramo oteti še «Kristusove letake», ki so jih radikalei raz-tresli po Prekmurju. Letaki nosijo Kristovo sliko, pod njo in na drugi strani pa stoji: «Kdor veruje v Kristusa in njegove svete nauke, ta veruje v boljšo bodočnost. Pomagaj ustvarjati boljšo bodočnost s tem, da vržeš kroglico v 10., to je v zadnjo skrinjico. — In reče Kristus iskajoči in begajoči množici: Resnično, resnično vam povem, vsi tisti, ki ste zadnji, boste prvi. Zato vrzite vašo volilno kroglico v zadnjo skrinjico, ker večen je Kristus in njegovi nauki, a najbolj poštena in najmočnejša stranka je narodno - radikalna stranka!» -4- V precepu. Radié daje inter-vjuve na vse strani. Posebno prijazno je ustregel uredniku zagrebških «Novosti», katerega je sprejel k dolgemu razgovoru. Med drugim je Radič izjavil: «Mi priznamo edinstveno državo. Ne maramo zunanje intervencije in ne revolucije. Počakali bomo do 15. aprila na predloge iz Beograda, ako pa dotlej ne pridejo, pošljemo mi prvi naše ljudi v Beograd ... Že sedaj nam radikali ponujajo štiri port-felje. toda mi jih odklanjamo, dokler se ne doseže sporazum . . .» Radič je precepu: 70 mandatov je preveč za demagoško jalovost, a premalo za republiko». Radideve najnovejše izjave so najboljši dokaz notranje življenjske sile naše države! -f Madžarske tajne vojaške priprave. Madžarska po trianonski mirovni pogodbi ne sme imeti močne armade, temveč samo toliko, kolikor je potrebuje za čuvanje notranjega miru. Madžarska vse te odredbe mirovne pogodbe naravnost mojstrsko izigrava, navzlic antantinim komisijam, ki se v Budimpešti lepo zabavajo in se dajo gostiti pri madžarskih aristokratih. Po celem Madžarskem so sedaj osn> vana nekaka telovadna društva, v katerih se prav malo telovadi, pač pa Prosvefa Ljubljanska drama. Nedelja, 25.: «Otheilo». Izv. Pondeljek, 26.: «Ugrabljene Sabinke». C. Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: «Otheilo». A. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja, 1.: «Otok in Struga». Izv. Pondeljek, 2.: ob treh popoldne: «Za pravdo in srce». Izv. Ob osmih zvečer «Otheilo». Izv. Torek, 3.: Zaprto. Ljubljanska opera. Nedelja, 25.: «Carostrelec». Izv. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: «Tosca». D. Sreda, 28.: «Jenufa». B. Četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 39.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja, 1.: «Gorenjski slavček». Izv, Pondeljek, 2.: «Carmen». Izv. Torek, 3.: Zaprto. Marijonetno gledališče v Nedelja, 25. ob 15. In 18. uri: «Presku- šnja» in «Zakleti kalif». (Zadnji dve i na. Odbor na) se med telovadnimi urami zglasl z dokazi o izredni telovadni zapreki pri pooblaščenem zastopniku oziroma zastopnici vaditeljskega zbora na galeriji telovadnice v Narodnem domu. O veljavnosti upravičitve bo sklepal vaditeljskl zbor in odbor. Proti vsem še ne 26 let starim članom in članicam, ki do 30. aprila 1923 ne začnejo redno telovaditi in se na zgoraj omenjeni način tudi zadostno ne opravičilo, bo društvo primo-rano postopati v smislu pravil in posebnega tozadevnega poslovnika ter Jih bo črtalo iz svoje srede. Telovadne ure članov so v pondeljek. sredo in petek od 19.30 do 20.30 oziroma od 20.30 do 21.30, članic pa v torek in soboto od 19.15 do 20.15. Zdravo! — Prednjaški zbor. Sokol I. v Ljubljani vabi svoje članstvo, da poravna članarino v društveni pisarni na Taboru. Uradne ure so vsak dan od 16. do 19. ure. — Društvena javna telovadba se vrši dne 17. Junija. — Zdravo! Sokol Moste naznanja, da se vrši njegov redni občni zbor v pondeljek, 26. j t m. ob pol 8. zvečer v društveni telo-Ljubijani. ' vadnici na Selu. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba za vse članstvo obvez- predstavl.) Mariborsko gledališče-. Nedelja. 25.: «Težke ribe». Izven. Torek, 27.: «Škrjančkov gaj». Izv. Premiera. Celjsko gledališče Torek. 27.: «Ono». Abonma. • Mestno gledališče v Celju. V torek dne 27. marca se uprizori SchSnherrjeva drama «Ono» v abonmanu. Gostujeta odlična člana mariborskega narodnega gle- i dolišča ga. BukSekova m g. Bratina. Za- , četek točno ob 20. uri. Odmor za občin- : stvo samo po tretjem dejanju. Mariborsko gledališče. V torek se vr. Sokolsko dnišvo v Polju ima svoj i letošnji javni nastop dne 15. julija, v slu Objave * Zveza kulturnih društev. Občni zbor Zveze kulturnih društev se vrši v sredo, dne 28. t. m. ob 4. url popoldne v Zvezi-nem tajništvu v Ljubljani (Narodni dom I. nad.) Poživljamo včlanjena društva, da pošljejo svoje delegate. — Zveza kuJ turnih društev. * Tombola društva Gosposvetski Zvon v Ljubljani v korist zatiranim Korošcem, se Je imela vršiti, kakor je bilo objavljeno že meseca februarja t. L v mesecu maju. Ker pa Sokol II priredi ob istem času svojo tombolo, je društvo «Gosposvetski Zvon» odložilo svojo prireditev na 3. junija t. I. v slučaju slabega vremena pa na 10. junija ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Prosi se — ta to v prid ubogim Korošcem — naj p. n. društva uvažujejo ta oglas pri svojih event. takratnih prireditvah. Gosposvetski Zvon. * Kino Matica v Ljubljani predvaja od 26. do 28. t. m. senzacijsko pustolovske dramo v 6. dejanjih: «Pariški pustolovec». Drama le posneta iz razkošnjega življenja pariške aristokracije ter nam pokazuje pokvarjenost in nemoralnost visokih krogov velikega mesta. 29., 30 in 31. t. m. Je Kino Matica zaprt * Redni občni zbor pevskega društva Slavec» v Ljubljani se vrši v torek dne «alu slabega vremena 22 iuliia- Bratska 27 t m ob 20 v društvenih prostorih v okoliška društva se prosijo, da se ozi- i Narodnem domu. rajo na to. Zdravo! Sokolsko društvo v Mostah vabi vse članstvo na redni občni zbor, ki se vrši v pondeljek dne 26. t m. ob pol 8. zvečer v društveni telovadnici na Selu. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba za članstvo obvezna. Odbor. Spori Gradjanski v Bilbau. 23. t m. se Je vršila med Gradjanskim in F. C. Bilbao ši premiera popularne operete «Škrjanč- i revanžna tekma, ki ie končala z zmago kov gaj» Leharja, ki je ena najpriljub- ! Gradjanskega 2 : 1. Ta tekma se je vrši-ljenejših operetnih del in je stalno na 'a, čeprav prvotno ni bila dogovorjena, repertoarju vseh gledališč, ki goje tudi na zahtevo Gradjanskega, ki ni mogel opereto. j mirne duše prenesti svojega zadnjega po- Velik ruski koncert v Ljubljani V j raza v pondeljek s 3 : 0, ki ga Je za-torek dne 27. marca priredi zbor ku- krivil le pristranski sodnik. Sedaj je fun-banskih kozakov «Kubanv» pod vod- ; giral drug sodnik, ki pa tudi ni bil po-stvom g. S. G. Sokolova velik umetni- polnoma na svojem mestu, ker bi bil si-ški koncert v dvorani hotela «Union». I cer poraz Spancev še večji. Zbor je izpolnjen z najboljšimi ruskimi solisti in pevci beograjske in zagrebške opore. To je zadnji koneort v Jugosla-viij, nakar zbor «Kubanv» odpotuje na turnejo po Italip. Španski, Franciji in * Butlet-paviljon na prostoru S. K. Ilirije se odda v najem za sezono 1923. Pismene ponudbe je nasloviti do 31. marca na naslov Fran Jerala. Ljubljanska kreditna banka. * «Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani» je na VI. rednem občnem zboru dne 21. marca t. L izvolilo sledeči odbor: predsednik Karlo Sketelj, cand ¡ur.; podpredsednik Viktor Zlokar-nik, cand. ¡ur.; tajnik Ciril Golouh, stud. i ¡ur.; blagajnik Božidar Ponebšek, cand. iur.; knjižničar I. Kari PIeiweiss, cand. iur.; knjižničar II. Srečko Grmovšek, cand. iur.; odbornik Uroš Zun, stud. iur. Revizorja: Ivan Razboršek, cand. Iur.; Miroslav Dev, cand. iur. * Jugoslovensko društvo za proučevanje angleškega jezika obvešča in vabi svoje člane na konverzacijske večere, ki so vsako sredo od 5. — 8. ure (bili so že celo ziino) v društvenih prostorih, Go-sposvetska cesta št. 5, pritličje desno. Dunajsko nogometno prvenstvo. Včeraj, v soboto, je Simmering proti priča- j Tam je tudi knjižnica, ki je vsem čla-kovanju premagal v prvenstveni tekmi ! nom na razpolago vsak dan in ki obsega WAF. s 3 : 1. Simmering, ki je bil dose- že lepo število knjig (okoli 600) Iz sta-daj na predzadnjem mestu, je s tem pre- rejše in tudi najmodernejše angleške li- meni «Politika»: «Kalco T bo S f** * P**** urijo »lata skupina, ki po svoji moči prihaja dl.no v vojaških nastopih v streljala četrto mesto, ni znano. V par d nt nJu: me,tar,jU bomb in podobno. In te __ „i____,-„ „ t :..i.i:„„.• .-____«telovadne vaje podobno. vih se zberejo v Ljubljani vsi izvolje-VUJCq °bvCzneL ni klerikalni poslanci in tam bodo i «tatistoSne urade» imajo na Madžar- -Jdepali o svojem postopanju Veruje ^ ?e da njihov sporazum z radikac,m , S^j™™^ so samo maska za izključen, ker bi radikala prav lahko ta^Tojaška dopolnnna poveljstva, ker vodijo jih sami bivši oficirji in podoficirji. Tako se Madžarska pripravlja na vojno, mesto da bj skrbela za svojo notranjo konsolidacijo, ki bi ji bila bolj potrebna, ker se gospodarsko nahaja že skoraj na robu propada in sledi njena krona počasi, a sigurno avstrijski kroni. Dramatični odsek Narodne čitalnice» v Kranju gostuje danes ob 8. zvečer s izpolnili njihovo zahtevo (po avtonomiji) na ta način, da bi se umaknil od en od velikih županov, ki bi ga aadomestoval drugi in s tem bi bila cela Slovenija pod enim samim velikim županom. Preostale klerikalne zahteve niso take — vsaj radikalei tako mislijo — da jih radikalei ne bi mogli sprejeti.» -r Izginili so . . . Pod tem naslovom piše zagrebška «Riječ»: Pri teh volitvah ni propadel samo Tomljenovič, propadel je tudi dr. Trum bič in dr. Josip Smodlaka. S temi in drugimi gospodi. ki so hoteli na lastno pest igrati vlogo političnih herojev, pa deli svojo usodo še nebroj drugih strank in strančic. V volilno borbo je poseglo 32 strank, a svoje življenje je ohranilo le 15 strank. Žrtev ljute borbe so postale: republikanska stranka, Maglajličeva muslimanska organizacija. komunisti, narodni socijalisti. hrvatska težačka stranka, složni Hrvati v Bosni, liberalni naprednjaki, Av-ramovičevi zemljoradniki, invalidi, zemljoradniki Diše Popadida, dobro-voljci. bojevniki, najemniki in raznovrstni desidenti. -f «Balkan» Se jezi rta Sušačane, ker niso glasovali za radikale«, navzlic temu, da so bili osvobojeni ravno za časa radikalske vlade. Tako-le piše «Balkan» o Sušačanih: Naj sami, i>o svoji vesti, odgovorijo na vprašanje. ki prihaja po tej njihovi sramoti samo po sebi: ali so zaslužili osvoboditev? Naj oni znajo, da smo mi, samo radi njih, izgubili za naš narod in za našo državo veliko važnejši Skader.» Tako torej, to je «Balkanova» logika: ker je Sušak prišel pod našo upravo pod radikalno vlado, morajo postati Sušačani radikalei in ostati to za vse večne čase. -f Maglajličeva skupina se odtegne političnemu življenju. Iz Dolnje Tuzle poročajo, da je bilo na konferenci Maglajlideve skupine sklenjeno, da se popolnoma umakne iz političnega življenja. Tudi žrtev neuspeha pri volitvah. -j- Novi mandati. Lasti poročajo, da nemška stranka v novosadskem okrožju izgubi en mandat na korist socijalista Vitomira K orača. ki je dosegel količnik, v tuzlanskem okrožju ■a zemljoradniki dobijo še en mandat aa Škodo Spahove grupe. + Kemal paša kot agitator v Bosni. «Srpska Riječ» javlja, da je Spa-hov kandidat Ismet beg Gavran Ka-petanovld, bivši načelnik oddelka za trgovino in obrt pri pokrajinski vladi s Sarajevu, asdtiral med musliman- Amerikl Pričetek koncerta ob pol 8. uri ; kosil v prvenstveni tabeli Florldsdorf in terature. zvečer. Predprodaja vstopnic v kavarni j \VAC. Oba kluba pa igrata danes in to-«Zvezda=_od 10. do 12. in od 17. do 21. i rej je ni gotovo, ali bo Simmering mogel „ ure"rT"1, , .. . držati svoje komaj pridobljeno lepo me- Sjevcrnijevo dramo v 3 dejanjih (v 4 sli Poljski akademski pevski zbor v sta Beogradu. V Beogradu se je konstituiral 1 " ' Oxford : Cambridge. Včeraj se je strstva za zunanje zadeve, prometnega vršila v Wortleyu vsakoletna svetovno- -jmra AO^UAnspsid zi oafoiws 'joqpo j2nana veslaška tekma med moštvoma m prosvetnega ministrstva ter predstav- ; vseuinišč Oxforda in Cambridgea. Zma- nikov beograjske obč.ne m gledališča, galo je z eno dolžino ox{f)rdsko moštvo, za sprejem poljskega akademskega pev- ; kar se je ;o namreč že ugodno zaključena. Za honorarnega konzula bo imenovan Slovenec - domačin. * «Jutranje Novosti» prenehajo. Glasilo narodno-radikalne stranke za Slovenijo «Jutranje Novosti» bodo, kakor poroča «Slovenski Narod» iz zanesljivega vira, s 1. aprilom prenehale izhajati. * «Zarja» ne Izhaja več. Socialistično glasilo «Zarja», ki je pod pa-fronanco župana drja. Ljudevita Perica izhajala v Ljubljani od meseca julija lanskega leta, je prenehala izhajati z včerajšnjo številko ter se spoji s komunističnimi «Delavskimi Novicami». * Ostavka beograjskega načelnika. Predsednik beograjske občine gosp. Dobra Mitrovič, ki je izvoljen za poslanca radikalne stranke v travniškem okrožju, bo podal ostavko na mesto predsednika občine, čim bo verificiran njegov mandat. * Češkoslovaško - jugoslovanska konferenca v Bratislavi. Te dni se pri-čno v Bratislavi pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško za reguliranje parobrodnega tranzitnega prometa. Naši delegati so že odpotovali iz Beograda v Bratislavo. * Naše posojilo v Franciji. Po poročilu iz Pariza, je bila naša vlada obveščena. da bo francoski finančni minister predložil zbornici zakonski načrt, po katerem se dovoli Jugoslaviji posojilo do 300 milijonov francoskih frankov. Za kake namene rabi naša vlada to posojilo, še ni znano. * Promet s Turčijo. Iz Beograda poročajo, da se med upravo orientalskih železnic in med našim prometnim ministrstvom vrše pogajanja za vpostavitev direktnega železniškega prometa med našo kraljevino in Turčijo. Pogajanja še niso dovedla do pozitivnega rezultata. * Nabava novih lokomotiv v Nemčiji. Finančno - ekonomski odbor je na svoji petkovi seji odobril kredit 300.000 zlatih mark za nabavo železniškega, brzojavnega in telefonskega materijala v Nemčiji. Sklenil je tudi, da se naroči v Nemčiji 100 novih lokomotiv za ozko- in normalnotirne proge. * Pošta v osvobojeni Dalmaciji. V zadnjih dneh je bil vzpostavljen poštni promet z evakuiranimi poštami v Petjem pasu Dalmacije. Promet je za-enkrat omejen na službene in zasebne Pisemske pošiljke ter siužbene pakete ju denarna pisma. Poštni uradi so za-poslovati v naslednjih krajih: Btograd, Filipjakov, Novj grad, Posedanja, Preko. Sali, Uprl jan. Zemunik, ¿drelar. Molah, Nin, Olib in Silba. * Stanovanjska mizerija v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da se je meseca marca vsled potresa porušilo in pitalo za stanovanja nesposobnih 18 hiš. Brez strehe je ostalo približno 150 ljudi. Stanovanjska beda je zelo velika. * Učitelji brez kvalifikacije. Število kvalificiranih učiteljev je bilo nekaj Saša neza losHo, tako da so se morale nameščati tudi nekvalificir me osebe za provizorne učiteljske moči. Število je sedaj popolnjeno iti je zato ministrstvo prosvete odredilo, da se odslej ne smejo več nameščati osebi, ki nimajo popolne usposobljenosti in niso dovršile študij na učiteljišču. * Označevanje cen v Izložbah. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo naredbo. da mora biti pri označevanju cen v izložbah brezpogojno jasno navedeno, ali pomenijo številke dinarje ali krone, ker le na ta način dosezajo cene v izložbah določeno jim s vrh o. ♦ Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani uslužbenec Narodnega gledališča g. Josip S 1 a b i n a. Pogreb bo dane« ob pol 16. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj je umrl v javni bolnici, star komaj 37 let, ruski polkovnik Vladimir Vasiljevič Ne-čajev. Rodom iz Petrograda je vstopil po končani vojni v Vranglovo armado in prišel po njenem razsulu v Jugoslavijo, kjer je bil zadnja leta nameščen pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani. Pokojnik, ki je storil, kar je mogel največ dobrega za svoje rojake in bil zato splošno priljubljen, si je nakopal bolezen v barakah, kjer je moral stanovati vsled naše stanovanjske bede in ji je podlegel sedaj po petmesečni bolezni v bolnici Cas pogreba še ni določen, bo pa bržčas v pondeljek popoldne. Zapušča soprogo Zofijo. — Blag jim spomini • Promocija. Na staroslavni češki univerzi v Pragi je bil te dni gospod Ante Deprato, rodom iz Marčane v Istri, pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva. 501etnlca zagrebškega «Merkurja». ZagTebško društvo «Merkur» praznuje danes 501etnico svojega obstanka. Počet-koma je bilo delovanje društva omejeno na podpiranje trgovskih pomočnikov v slučaju bolezni; pozneje je razširilo svoj delokrog tudi na privatne, industrijske in bančne uradnike v celi državi tudi za slučaj nezaposlenosti in v drugih socialnih smereh. Danes Ima «Merkur» nad 6000 članov. Svečana proslava tega pomembnega jubileja Be je odložila na poznejši čas. Celjski mestni šolski svet Po daljšem presledku se je vršila v petek dne 28. marca seja mestnega šolskega sveta, ki je obravnavala večinoma tekoče zadeve. Glede všolanja šoloobveznih otrok iz okoliške občine so se izjavili člani na-čelno zato, da obiskujejo otroci iz okolice okoliško šolo, oziroma deklice posebno samostansko šolo; šolska vodstva pa lahko dovoljujejo tudi še v naprej, da posečajo otroci istih staršev, ki stanujejo v okolici, a so zaposleni v mestu, mestne šole. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika Cerneja o nadzorovanju mestnih osnovnih Sol se vzame z zadovoljstvom na znanje. Pri tej priliki se ugotovi, da primanjkuje osnovni dekliški šoli najpotrebnejših učil. Telovadnica meščanske šole odslej raznim telovadnim društvom ni več na razpolago. Službeni red za sluge v meščanskih šolah se odobri. Mestni šolski svet se obrne do mestnega zastopa s prošnjo, da stavi v vsakoletni proračun primerno dotacijo za mestne šole, s katero razpolaga potem mestni šolski svet na predloge šolskih vodstev, katerim se nakaže primerna razpoložnina za tekoče šolske izdatke. * Zvišanje nekaterih telefonskih pri-stojbin. Ministrstvo pošte je zvijalo nekatere telefonske pristojbine glede instalacije in naročnine. Instalacija velja za vse naročnike po 1200 Din, samo za one, ki so navedeni pod točko 1. čl. 11 telef. pravilnika velja še nadalje 300 Din. Naročnina na telefone v privatnih stanovanjih itd. (točka g) čl. 11. telef. pravilnika, se zviša v Ljubljani in Mariboru od 500 na 720 Din na leto, v drugih krajih z več ko 10 naročniki pa od 400 na 500 Din. Poleg teh so se zvišale še nekatere druge pristojbine. Za stare naročnike velja povišek od 1. julija 1923 za sove pa od 1. marca 192S naprej. * Z Barja. Dandanes, ko se vsi tako pritožujejo nad slabim gospodarstvom, moramo mi Barjani gledat, kako po nepotrebnem se trosi denar iz mestne blagajne ljubljanske. Mestni denar se meče naravnost proč. Za posipanje mestnih cest na Barju (v Črni vasi) je zaposlenih 6 do 8 delavcev že skoraj četrt leta, ki pa se jim čisto nič ne mudi. Delajo namesto osem samo šest ur in še takrat skrajno malomarno. Kaj je vzrok temu ne vemo. Na vsak način pa je že skrajni čas, da bi magistrat nastavil poštenega cestarja in pa poštenega paznika, da bi nadzoroval dela, * Calumniare audacter... Meseca decembra se je v Murski Soboti vršil shod SKS, na katerem je dobil besedo tudi pristaš SLS, visokoSolec Janez Horvat, ki je med drugim izjavil: «Vsi poslanci Samostojne kmetijske stranke so si ku pili palače, od SLS nobeden. Puoelj ima svojo palačo na Pohorju. To je kupil med časom, ko je bil poslanec. Minister Pu-celj je dal svoji ženi dovoljenje, da je izvozila 10.000 prašičev. Nekaj tisoč mlečnih kant je prišlo v državo, Pucelj pa jih je dal svoji ženi. da jih razprodaja». Očital je torej ministru Puclju ko-ruptnoet v službenem poslu. Ker svojih trditev ni mogel dokazati, je okrožno sodišče v Mariboru Janeza Horvata obsodilo po § 104 srbskega kazenskega zakona na 1000 Din globe, oziroma na 14 dni zapora. * Prireditev šolske mladine v Pečarov-cih. Kakor nam poročajo iz Pečarovcev v Prekmurju, priredi tamkajšnja Šolska mladina pod vodstvom učiteljstva veselico v prid Jugoslovanski Matici in tamkajšnji šolski knjižnici Pele se bodo na- rodne pesmi, vrftla Saljlr» predavanja in deklamacije. Prireditev se vrši ▼ prostorih Štefana 2elka. Začetek ob štirih popoldne. * Prva Justiflkaclja v Sloveniji Prihod nje dni bo pri mariborskem okrožnem sodišču izvršena usmrtitev nekega od letošnje porote na vešala obsojenega morilca. Bo to prva Izvršitev smrtne obsodbe v Sloveniji * Protituberkulozna Hga v Mariboru je imela v petek zvečer svoj letni občni zbor, na katerem je podal predsednik okrajni glavar dr. Lajnšic lepo poročilo o dosedanjem plodonoenem delovanju. Po ostalih poročilih so bili Izvoljeni: v odbor za predsednika ponovno okrajni glavar dr. Lajnšic, za podpredsednika dr. Matko, tajnika učitelj Kramer; namestnik učitelj Ravter, blagajničarka gdč. Kobentarjeva. namestnica gdč. Genova; v odbor so izvoljeni Milica Grčar-jeva, ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Medved, zdravnik dr. Ipavic, učitelj Alt, gg. Pohar in Vidič. Pregledniki računov so gg. župan Grčar, državni pravd nik dr. Jančič. Po občnem zboru je predaval docent dr. Matko o višinskem soln-cu in njegovem pomenu za zdravilstvo. * Obrtna zadruga pekov v Celju, oprosti v pondeljek dne 9. aprila 1923 učence iz okrajev Celje, Konjice, Slovenjgra-dec in Brežice. Oni pekovski mojstri, ki doslej niso prijavili svojih vajencev k oprostitvi pri zadrugi, naj store to nemudoma. * A vstrljakant. Prejeli smo: V izjavi inž. Kranjca, predsednika Orjune («Jutro» 21. marca) sem čital, da je g. Brand-ner «nahrulil» inž. Kranjca z besedami: Kje ste bili vi avstrijakant med vojno, ko sem se jaz boril za Jugoslavijo? — Ker je bil Inž. Kranjc dobrovoljec v mojem odredu, sem dolžan v obrambo njegove časti izjaviti, da se nahajajo dokumenti o njegovem mišljenju in delovanju med vojno pri meni v Mariboru. Iz njih je razvidno, da je malokdo »topil tako brezobzirno iz na.jidealncjšega navdušenja v borbo zoper Avstrijo kakor inž. Kranjc. — Dr. Ljudevit Pivko, Maribor, Razlagova ul. 11. * Neprllike našega dljaštva v Inozemstvu. Naši visokošolci-štipendisti na Dunaju se zaradi brezbrižnosti naše vlade nahajajo v težkih neprilikah. Štipendije se izplačujejo dijakom telo kasno in neredno. Dočim so prej, ko je bil Se demokrat minister prosvete, dobivali štipendije vselej do 6. vsakega meseca, je se daj od meseca do meseca slabše. Zaradi brezbrižnosti vlade so dijaki zadolženi, lačni in raztrgani. Štipendije za marc pa do 20. t. m. še niso prejeli * Nabavljačka zadruga v Celja razdeljuje od sobote dne 24. marca naprej sladkor in sicer 1 in pol kg na osebo po znižani ceni. * Nalezljive bolezni v Beogradu. V teku preteklega tedna je zbolelo v Beogradu na nalezljivih boleznih 6 oseb, in sicer 5 od šarlaha in ena oseba od trebušnega legarja. Iz predpreteklega tedna je ostalo v bolnici 204 nalezljivo bolnih, v teku preteklega tedna jih je pa osem ozdravilo. Smrtnega slučaja od nalezljivih bolezni ni bilo. * Humor begunra. V Skopi ju je prišel na kolodvor nekdanji ruski general Vasilij Vre>č'nski v stanju popolne pijano sti. Zahteval je poseben vagon, da bi se odpeljal v Niš; ko mu niso hoteli ustreči je odšel na kolodvorski policijski komi-sariat in tam vnovič energično zahteval, da se mu da poseben vagon za Niš, ali pa naj se ga — zapre. Komisariat je udo-voljil drugi njegovi želji in ga je vtak-nil v zapor, najbrže samo za toliko časa- da se prespi in iztrezni. * Moderna reklama. Nekaj večerov sem imajo Ljubljančani novo, prav zanimivo senzacijo. Po obljudenih ulicah se pojavlja avtomobil, ki je spremenjen v mal kino in predvaja reklamne, a ne vsiljive filme iz industrijskega in drugega gospodarskega življenja. Lastnik zna nega fotografskega ateljeja g. V. Bešter je spremenil svoj avto v vozeči kino, ki ga uporablja za reklamo raznih tvrdk. Praktična ideja, s katero bo ustreženo občinstvu in podjetjem in ki se bo zato gotovo tudi pri nas kmalu udomačila. * Umor in samomor. V torek zvečer je na Grčvrhu št. 3 na Dolenjskem s štirimi streli Alojzij Zarabec umoril Marijo Vodnik, žf-no svojega polbrata Ignacija Vodnika. Ko je prišel n.ien mož ob desetih zvečer z dela domov, je na^el ženo na tleh v mlaki krvi. Mislil je, da se ji je vlila kri iz grla. Klical je sosede na pomoč, ki so spoznali, da je žena ustreljena: dobila je tri krogle v glavo, eno pa v prsa. Umorjenka zapušča tri nedoletne otroke. Sodna komisija je pri raztelesenju trupla ugotovila, da je bil vsak strel smrtnonosen. Morilec, ki je takoj izginil, je izvršil zločin iz sovraš-stva do Vodnikove žene. Morilec Alojzij Zarabec se je odtegnil roki pravice: ustre lil se je v sredo zjutraj na pokopališču v Radečah pri Zidanem mostu. * Železniška nesreča v Zalogu. Včeraj zjutraj sta na posta >i Zalog trčila tovorna vlaka, Stro;evodia je padel iz vlaka ter dobil pri tem precej težke poškodbe. Težko poškodovan pa je bil sprevodnik Matija Prelc, ki se je nahajal v službenem vozu. Poškodovan je po glavi in životu. Prvo pomoč mu je nudil neki železničar, ki ga je obvezal, potem pa so Prelca s prvim vlakom poslali v ljub-l;ansko bolnico. Materialna škoda nI veka in tudi promet ni bil oviran. Nezgodo so baje povzročile pokvarjene kretnice. * Razne nezgode. Ano Mišič. mestno ubogo v Ljubljani, je na Ižanski cesti ugriznil Keršičev pes v levo koljno. Za rano se ženska ni brigala ter jo zanemarjala. Nastale so kor—ni.-ac.ije in Mi-' Kraj opazovauja ob Zr&čui tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0 — 10 1'adaviue 1 mm ¡j . Ljubljana . 7. 76y 9 1-8 sev. zap. jasno _ Ij Ljubljana . 14. 767-2 15-5 jug. vzh. — Ljubljana , 21. 766-7 9-2 brezvetra — i /.a¿reí) , , 7. 7687 0-0 — j Beograd , 7. — — ~ 1 j . iuuaj , , 7. 767-2 4-0 jug. vzh. 1'raga . . 7. 767 0 2-0 jug ■ motnost. , 7. 767-8 30 sapap » " \ B&t* Je MI» koefeo prisiljena, da Je šla iskat pomoči v bolnico. — Štiriletna Marija Omahen, poeestnikova hči Iz Velike Loke, je padla raz peči In »i zlomila desno nogo. — Franc Gruben. posestnik iz Slap pri Dev. Mar. v Polju se je, ko je hotel zapeljati voz v šupo, sunil z ojnico v trebuh. Nejgovo stanje je o pašno, ker so poškodbe težke. • Goljufal je na debelo. Z Dunaja poročajo, da je bil tamkaj aretiran trgovec Samuel Ebenspanger Iz Zagroba. Izrabljajoč neki neveljaven patent, je izvabil trgovcem ln zasebnikom, ki bi se hoteli udeležiti «dobičkanosnega podjetja», velike denarne vsote — skupaj 472 milijonov avstrijskih kron. Ebenspangerja je zasledovalo tudi zagrebško državno prav dništvo zaradi sleparij, ki jih je Izvršil v Zatrrebu. * Krvava Jugoslovanska svatba vAme rikL Kakor poročajo ameriški listi, se je meseca januarja v Blanfordu v Zedinje-nih državah oženil jugoslovanski rojak Mile Trkulja in priredil svojim prijateljem slavnostno večerjo. Popilo se je tudi mnogo vina in žganja, četudi je to v Ameriki strogo prepovedano. Vesela svatba pa je imela žalosten konec. Sef policije Harv Nevrland in njegovi pomočniki ki «o zvedeli za prepovedano popivanje, so vdrli v TTkuljino hišo. Neki vinjen svat je obstrelil policijskega šefa. Začelo se je živahno streljanje, pri katerem je bilo pet gostom ustreljenih, več pa ranjenih. • Dva goljufa. Pred kakimi desetimi dnevi sta dva goljufa na zelo rafiniran način ogoljufala gospo Zorko Andjelko-vičevo v Beogradu. Eden je prišel v stanovanje gospe in ji je rekel da ga je poslal njen soprog po violino, vredno 8000 Din. Zunaj je goljufa pričakoval tovariš in prodala sta drago violino za 200 Din. Policija je iskala goljufa in posrečilo se ji je res dobiti oba. Prvi je dijak SiniSa Negedič, drugi pa Momčilo Jovanovič, bivši uslužbenec Narodne skupščine(l). Dejanje sta oba že priznala in sta bila izročena sodišču. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši In najceneišl. Zahtevajte Jih povsod. Olavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg št 20 In Aleksandrova cesta št 1. OFICIRSKA IMENOVANJA IN PREMEŠČENJA. «Vojni list» objavlja številna imenovanja v naši vojski. Imenovani so med drugimi: podpolkovnik Janez Dereani za pomočnika komandanta 45. pešpolka; pod-polkovnik Cedomlr Mestanovlč za pomočnika celjskega vojnega okrožja; major Marij Grizold za komandanta 3. bataljona 33. pešpolka in major Adoli Kilar za komandanta 2. bataljona 11. pešpolka. Premeščeni so: podpolkovnik Ivan 2i-vič k ljubljanskemu vojnemu okrožju, major Josip Smid k celjskemu vojnemu okrožju, kapitan 1. razreda GruJIČ Bog-danovič (doslej pri kruševaškem vojnem okrožju) v generalštab Dravske divizije, major Štefan Krčmar od Vardarske divl-zijske oblasti k 36. pešpolku, kapitan 1. razreda Karel Zaje od Vardarske dlvt-zijske oblasti k 30. pešpolku, kapitan 2. ■rttreda Mirko Vilfan od Vardarske dR vlzljske oblasti k 21. pešpolku. kapitan 2. razreda Erih Ltlleg od 40. k 23. pešpolku, ! kapitan 2. razreda Josip Stengl od 21. k 39. pešpolku, kapitan 2. razreda Kari Tauber od 46. k 40. pešpolku, kapitan 2, razreda Josip Sircelj od pirotskega vojnega okrožja k 40. pešpolku. kapitan 2, razreda Fedor Ravbar od Vrbaške dM-zliske oblasti k 45. pešpolku, poročnik Mirko Oregorič od 39. k 36. pešpolku, poročnik Janko Hameršak od 45. k 23, pešpolku, artiljerljski poročnik Maks Dre-nik od šumadijske dlvizijske oblasti v, artlllerijskl odsek IV . armijske oblasti, podporočnik Lavoslav 2agar od 7. k 30. pešpolku, podporočnik Dragotln Drobnjak od 47. k 37. pešpolku, sanitetni major dr. Matej Juštln od 40. pešpolka v Maribor za upravnika vojne bolnice, kapitan 1, razreda Intendantske stroke Ernest Pa-klž od stalne vojne bolnice v Ljubljani k stalni vojni bolnici v Sarajevu, administrativni kapitan 2. razredi Dragotln La-zinšek od stalne vojne bolnice v Sarajevu kot komisar k skladišču vojne bolnice v Mariboru, poročnik Intendantske stroke Lovro Vodušek od vojne bolnice v Mariboru k skladišču artiljerijskega polka IV. armijske oblasti, poročnik sodne stroke Štefan Koprivšek od 25. artiljerijskega polka k Dunavskemu vojnemu sodišču. Sprejet Je v našo vojsko v činu rezervnega artillerijskega poročnika prejšnji artiljerljski poročnik Albin CotIČ, v čin artiljerijskga podporočnika pa prejšnji artlllerijskl podporočnik avstroogrsb" vojske Ferdinand Sušteršlč. Na podlagi ČL 1. zakona o stavljanju častnikov-dobrovoljcev, ki so za časa vojne prestopili Iz avstroogrske v srbsko voisko, so Imenovani z rangom od 1. Julija 1922. v čin kapitana 2. razreda poročniki: Mirko Burja, Fedor Ravbar, Ju-rlj Heruc in Janko Kos, v čin konjeniškega kapitana 2. razreda poročnika Rado Avš'č in Zvonimir Kovačlč, v čin In-ženjerskega kapitana 2. razreda pa poročnika Vekoslav Cener in Branko 2a-kula. Za rezervne artiljerijske podporočnike so imenovani naslednji naredniki-dijakl: Vendelln Kovač, Josip Brinar, Anton Demšar, Mirko Burger, Branislav Brik-ler, Slavko Oblak, Fran Vldlc, Viktor Jakob, Zdenko Jug, dr. Branko Peleš in Radoslav Osterman. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJublJanL LISTNICA UREDNIŠTVA. Društvo nižjih državnih gozdnih nastavljencev v Gorjah. Vaš dopis prepozno dospel. Objava sedaj brezpredmet- na. Ljubljana, 24 marca 1923 Vremensko poročilo Ljubljana 3UH m nad mnrfem V Ljubljani barometer nižji temper, visoka. Solnce vzhaja ob 5 56 zabaja ob 18'IS ' severozapadna struja, ki je prinesla top- V preteklem tednu se nam je vreme po dolgem času vendarle temeljito izboljšalo. Ves teden traja brez presledka lepo vreme ln do sedaj še nI opaziti znakov, da se nam misli pokvariti. Vzrok tej prijetni spremembi je v dveh okolnostih. Prvič se je veliki zračni maksimum. ki se Je nahajal poldrugi mesec nad severno Rusijo, premaknil nad južno Skandinavijo — in to že v prejšnjem tednu. Odtod se Je razširil proti jugu in segel naposled do nas In preko nas nad Sredozemsko morje. Drugič pa je istočasno Izginila depresija z Adrije in Italije. Nahajali smo se tedaj ves teden v območju visokega zračnega tlaka; zjasnilo se je, v torek je nehala burja in namesto nje se je pojavila v ozračju rahla i lejši zrak. Temperatura se je dvignila od 8 na 12, 14 in naposled 16 stopinj C. Naš maksimum, ki nam bi povzročal pozimi hud mraz — povzročal ga je tudi v severni Rusiji še sedaj — nam je v pomladi vir toplote, ker ima sedaj solnce že tako veliko moč, da je ogrevanje čez dan močnejše nego ohlajenje preko noči. Ker pa Imamo ne le po planinah, ampak tudi po nižjih gorah in hribih še mnogo snega, so jutra tudi sedaj še ze- lo mrzla, skoro vsak dan še pod ničlo. Pretežno lepo, jasno, mirno, prijetno pomladansko vreme vlada skoro po vsej Evropi, nad katero leži na široko visok zračni tlak. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BStendorfer, Ciapfca, Ehrbar, Holzl, Eohwelgbofer. Orlglnai Stlngl Itd. J4P"* Tudi na obroke. "V? JERICA HUBAD, roj. DOLENC, ¡^SiSi Potrtim srcem naznanjam vsem prijateljem ln znancem tužno vest, da je moj srčno ljubljeni soprog Vladimir Vasiljevič Nsčajev, polkovnik, danes, dne 24. marca 1923 ob pol 8. uri po dolgotrajni in mučni bolezni v Gospodu zaspaL V Ljubljani, 24. marca 1923. Sofija Nečajeva. «•»•19 «s SO txasdl Dl». S*—, niklti «a 8 tasadl i Dl». — Trgov«kl asii.l, dopl.ovanle, «»• pr.ml&tin* da 80 bsa.di 5 Ol»., »iaklh oad«l|n|!l« 3 bated! 3 0!». — Ria it ■• ••pro). ILehlO tudi « ■1 ™ ' «Mntkak.1 Na vpraianla *• odso««r!« I«, «k. «praianjo priloter.a znamk* ca odgovor, «r r> mizarskega delovodja +n tri pomočnike va stavbena deia • sprejme Franc Bnžanc, strojno mizarstvo Pred dvorom 3ad Kranjem. Hrana id sta opran je v hiši, plača 25 do 30 kron na uro. 1025 Mesta gospodinja ili - k otrokom iiče boljša 38; let stara vdova z 7 letnim sinčkom, le proti hrani, tudi i3veo Ljubljane. Ponudbe pod «Hvaležnost 1016» na upravo «Jutra». lOlti Uradnik, fareibaa v korespondenci in ¡knjigovodstva, iSče službe za popoldanske ure. Ponii.lbe pod «Delo» na upravni štvo «Jutra». 1034 Otroška posteljloa, dobro ohranjena, je naprodaj Naslov pri upravi «Jutra». toto Pohlitvo: 982 Spalnice, jedilnice, kuhinje in rasno upognjeno pohištvo najceneje naprodaj. Erman & Arhar, mizarstvo, Št Vid št. 4 nad Ljubljano. Tovarna slamnikov Frane Erbežnik, Vir pri Domžalah, prodaja danske slamnike dunajske in pariške mode po najnižjih cenah. Sprejema tudi stare slamnike v popravilo. 838 gnjigovodja - bilanci st, imožen bančnega, trgovskega in industrijskega knjigovodstva, želi premeniti službo. Popolnoma samostojna moč z ▼pogle om v zadevajoče pravne posle, popolnim poznaujem semljižke knjige, dober ki res-pondent, kalkulator in organizator. Najrajše gre k kaki večji leaui tvrdki; prevzame rudi opravo večjega posestva, ponudbe pod «S- mostujen in agilen» na upravo «Jutra». Želi prazno stanovanje. 750 Važno za draitva! Tombola-karte, za društvene prireditve, razpošilja v celib serijah in b okih. Knjigama Sava, Kranj. 717 Sobro seno 972 proda mesar Julius, Ljubljana, Sv. Petra cesta 79. Orebo 958 Postrežnloa, sanesljiva, se sprejme takoj sa pospravljanje sob, zvečer od 6. do 8. ure. F. Eadovan. »obni atelije, Gosposvetska cesta 90. 1035 Kot učenka 1001 v,kako trgovino, kjer bi imela jsbrbo v hiši, želi vtopiti 16letna deklica z dežele, si-fota brez staršev. Cenjene ponudbe pod «Pridna in po-heaa štev. 2210» na upravo «Jut:ai. Sot druga kobarioa se sprejme taboj mlajša ¿pretna oseba v večjo restav racijo. Naslov v upravi «Juira». 1003 Prodajalka 950 cerfektna t prodaji in računanju, samostojna, prvovrstna moči se sprejme ¿a 15. april v trgovini z luksuznim blagom. Dobra plača. Kaslov se iave v upravnutvu «Jutra». Kino - operater <® išče za Ljubljano. Ponudbe ood- «Kiao» na apravuištvo ; hi «Jutra». 1018 KufUm ■ • t. • ... s» • Petrolejske vrče i ali breza zbojev in železne oarele kupujemo v vsaki muo ani, Hrovat & liomp., Liu-; bljana, Vegova ulica 6. 754 i K 25'— za kg prodaja delikatesna trgovina Marija Klobčič, Sv. Florjana ul. št. 24. Hovo, masivno spalnico iz trdega lesa, politirauega lesa z ogledalom in marmornatimi ploščami, proilam. — Ugled od 1. tlo 2. ure popoldne. Naslov v upravuištvu «Jutra». «93 Stara, dobro vpeljana gostilna 994 v Sloveniji, na krasnem pro štoru , z lepim vrtom, ob glavni cesti in pri postajališču se takoj odda v najem. Svoječaeno je bila poleg gostilne velika vinska trgovina, ki bi «e takoj lahko na uovo otvorila. Meti prvovrstne, večja količina pri-ma vioa in dobro ovinjenih sodov. Potreben kapitil po) miljona krou. — Ceniene ponudbe na uoravo «Jutra» pod šifro «Ugodno ČUDILI ie bosta tudi Vi nizkim cenam, po katerih se prodaja • okno, volno, platno, eefir, modrovioa, hlače-vina, robei ia sploh vsa mana-tik tarna rob» v veletrgovini B. Btermeoki, Osi j» katera dobiva stalno velikanske pošilj tre robe direktno ia prvih svetovnih tovarn. Zahtevajte cenik. 41 *ta wl „Goiser"-te«IJi, tevi{> za smilil ter lovski čevlji 'teh vrst se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici 125 Dovoljujem si p. n, občinstva vljudno naznaniti, da sem svoje delavnico za precizno mehaniko in pisarno preselil v Selenburgovo ulico it 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršijo točno m solidno. Priporoča se za nadaljnjo cenj. naklonjenost 495 Viljem Seqnardt. Kar lini instrnmontU Tehnične potrebščine! Prsolzna merila"! Majhno posestvo, dobro obran ieno, primerno za vsaki obrt, v bližini posta ie, se ngodno proda. Na-!ov: Andrej Mort-I, Eačje 115 pri Mariboru. 998 Obrtniki, pozor! Prodam majhno bišo z vrtom, v sredini velike nove rudniške niselbine. Cena: 30.00U Din. Na željo prodam tudi pohištvo. Naslov: Fr.Tomažič. Senovo 51 pri Rajbenbtirgu oh Savi. 991 Ribe za Veliko nod. ivaua Florjančič, Ljubljana, Vodmko» trg, ima na razpolago za praznike ščuke in karpe. Prodaja na drobno se prične v četrtek dne 29. t. m .Naročila izven Ljubljme se vedno promptno izvršujejo. Cena 25 Din kg. 1020 Hmeljskl drogi v večji množini naprodaj. Ponudbe na upravo «Juira> pod št. 54. 1022 Vreče, rabljene, dobro ohranjene, itjpi Jos. Babovee, Ljubljana, Sv. Jakoba trg V. 52 Divja kostanjeva drevesca 1011 te takoj prodajo v Ljubljani, Dunajska cesta 71. Ugodna prilika! ?roda se zaloga modnega blaga z -lepo opremo za oO.OGO Din, sicer vrednost 1.00.000 Din. Ponudbe pod «Prodaja» na upravo «Jutra». soba, kuhinja, na periferiji, zelo prijazno se zamenia z enakim ali večjim v sredini mesta. Ponudbe pod «Takoj 1011» na upravo «Jutra». Pritlična hlia 1024 s trgovskimi lokaii, pripravnimi tadi za drugi obrt, je □a prometni ulici Ljubljane naprodaj. Stanovanje esent. takoj prosto. Resni kupci naj stavijo ponudbe na upravo ,Jutra' pod ,Lepa priložnost'. J, Ljubljana, Torjstti trg (Brsg) l. Istotam ea izdelujejo tudi vse vrste dragih obuval, cd najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene solidne! Postrežba to?«»: Jabolka 2 vagona lepih mošančkov in rdeče vrste takoj naprodaj. Cena K 13 — kg v Mariboru. Ivan GSttlich s veletrgovina sadja v Maribora, Koroška ulica št. 128. Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani raz pisnje v smislu čl. 94 zakona o državnem računovodstvu ponovno ustno dražbo za prevoz mouopolskih predmetov od železniških postaj v tobačno tovarno v Ljubljani in obratno na dan 23. aprila 1923 ob 11. uri dopoldne. Dražba se vrši v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Dražite!jem je vložiti kavcijo v iznosu 10 °/0 od celotnega zneski do 10. ure dneva dražbe pri blagajni tobačne tovarn« v Ljubljani «« Direktor: Mandelj. 490 Travnik, 1001 v bližini Ljubljane se vzame v najem. Cenjene podnndbe na J. Jeleniča v Ljubljani, Stara pot 1. Heblirano stanovanj® iščem same za meseca Amerlkanoi, pozor ! Lepo posestvo z dobrim go spodarkim peslop em, obstoječe iz 30 jofcov krasnih gozdov, okrog 30 mernikov posetve ia 3 johe travnikov. Vse posestvo je okrog hiše. To vse se ceno proda. Poiave in proda se pri Ivana Bulcn, gostilničarju itd. v Mirni na Dolenjskem. 1023 za štiri odrasle osebe, po možnosti s kopalnico in vporabo vrta v Ljubljani ali v bližinL Prvovrstne reference na razpolago. — Ponudbe pod „Poletno stanovanje" na oglasni zavod J. Zorman, Gledališka ulica 2. prima, d?bela, po 32-50 Din franko Vrhnika. Dokler v zalogi, dobava v vsaki množini. Tvrdka „Globus", mesna industrija na Vrhniki, Gričar & Helas LJubljana V 491 samo Seienburgova ulica št. 3, iiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiinuiuiiininunuuiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiifniiiBitaniiH« Najnovejše obleke za gospode, dame In otroke. Boljša cradaloa 980 išče mesečno meblirano sobo v sredini mesta. Pouudbe na upravo «Jutra» pod «Soudna». V svrbo žcnltve! Inteligentno, zdravo, značajno, varčno, 30 do 40 let staro žensko išče mož, trezen, istih lastnosti in iste starosti, kot mater 5 otrokom. Posestnik z mesečno plačo is posebnim zaslužkom. Ponud be na upravo «Jutra» pod «Dobra gospodinja 977». Tajnost zajamčena. 977 Stara gospa, 1007 ki je ves dan odsotna, želi majhno sobo s sostanovalko, isaslov pove uprava «Jutra». Zakonski par išče sobo, 1012 proti dobrema plačila eveut t>raino z delno uporabo kuhinje. Naslov «Nada», poste restante Ljubljana L Bva nradnika, češke narodnosti, želita spo-znauja v svrbo nemške kon-veuacije s gospodičnami * starosti do 20 let. Cenjene dopise ca upravo « lutra» pod «Skupni izprehodi». josj Opremljena soba ali kabinet z dvema posteljama se o da v novi zgradbi z električno rasvetljavo dve ma gospodoma ali za^onskamu paru brez otrok z uporabo kubinje ouemu, ki bi posodil za dobo 10 mesecev 3000 Din proti odškodnini. Ponudbe pod «Stalno» na upravništvo «Jutra». 1013 Starejll privatni uradnik 1019 želi potom korespondence znanja s primerno damo; za kun ni izključen Dopisi na upravo «Jutra» pod «Jesen». Stanovanje 1014 Po ugodni o eni prodam 10 vagonov bnkovib irv, metrskih, za kurjavo, in sicer 5 vagonov polsuhih ia 5 vagonov svežih. Nadalje pro Jam še 3 vagone suhih Irv in jih takoj naložim. S. Miketič, Laz9 Urina sela. pošta Semič. 1026 Posestnikom ia vrtnarjem 56 nudi ugodna prilika za aafcnp 1017 drobne čute, tkzv. risi (3 vrste) za posipanje potov in dvorišč. Oddaja v vsaki ranožini Anton Kališek, Fužine 1 pri LjubljanL Meblirana soba, poseben vhod, električna luč, sredi mesta, se odda solidnemu gospodu. Pismene ponudbe pod «Soiiden» na upravniatvo «Jutra». 1021 Lepo stanovanje, 10-° zračno, dre sobi, kuhinja in pritikline, ca periferiji, se zamenja za enako sli večje. Kje, pove uprava «Jetra». Ka stanovanja In hrano sp ejmem takoj dva boljša obrtnika. Kaslov pove uprava «Jutra». 1036 Prodam žreba, 1006 7 mesecev staro, di bro cd- goieao, viso. o 140 cm, od žrsbca poikrv. «Furioza». -- Žrebe se lahko vidi vsak dan v Beaj. ¡pevčevi ulici št. 10 v. Celju. \ prašat: js pnlast Trika kapetanu H. ki. !ii!. Mi!t;tine-^da. Ceca rnroljna. Stanovanje kuhinja, ¡-oba, prostorno, lepo, na perifiriji, ss odstopi proti 10.000 Din nagrjde eveut j z vso opravo za~30 000 Din. Ponudbe pod «¡vsgrada 1015» na upravo «Jutra». Gostlaa 979 ca razpotm v kraju, kjer cvete lesna in iustrna, sa odda v najem ali proti točen m od litra. Pripravno ie tudi za trgovca z lesom ali cbrtuika. Saslov rc?e np'rara «Jutra», Bančni zavod sprejme z nekajletno bančno prakso, posebno izvežbanega v deviznih poslih. — Obširnejše ponudbe samostojnih moči na upravo „Jutra* pod »Devize*. 495 J n dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri ji. Šinfovic nssl. li Soss Ijutljaca, Jfcsfoi trg št. 19. Proizvaja in razpošilja Sneci|a,n& trgovina ročno izdelanih, osobito trpežnih fflroizvf .fa razPfji» se na drobno in debelo: 5evjjev za delavce, lovce in lnksus nudi po vsekakor se na frobno ^ debelo: Čsvlfz konkurenčnih cenah ČBVlJi gornja dela ^^Sa ^ dela v vseh modelih. zahtevajte ceniki v» v vseh modelin Gospodična 1027 z dežele, izobraieaa, stara 20 let, s polmilijonsko doto, želi resnega SDauja z urad- j Ginom ali trg ivcem v svrbo I takojšnje žeuitve. Tajnost j zajamčena. Ponudbe s sliko pod «Veseli dom», poštno ležeče Kranj. !6če se 102S pianiao ali kratki «Flflgel» tsl takoj. Bokaa, Maribor, Loška ulica 6. Hitro, točno, zanesljivo dostavljanje paketov in manjših naročil na deželo proti nizki uagradi. Naročila pod ^Zanesljiv» ca podružnico «Jutra», Maribor. E3 99 SEJMSKI VESTNIK" g Oficijelno glasilo „Ljubljanskega velesejma" Prva številka izide 15. aprila 1.1. ter se bo razpošiljala interesentom v tu- in inozemstvo brezplačno. „Sejmski Vestnik* bo broširan in tiskan na finem belem papirju z barvastim ovitkom, vsled česar bodo imeli Insepati velik uspeh. Naročajo se vsaj do 31. t. m. pri „ALOMA 43 Ljubljana Kongresni trg 3. anončna in reklamna d. s o. z. Beograd Bremek» oliea Za slabotne otroke. Emnbijo ribjega olja z gli cerofc3fati izdeluje lekarna Eiamor v Ljubljani pri glavnem kolo.lvoru. Učinkovitejše za slabotna otreke kot samo ribje olje. Vsak teden sveža - >-07 Edo posodi trgovca in posestniku za dobo 1 ali 2 leti 20 000 do 40.000 dinarjev proti zahtevanim obrestmi, — Naslov v npravi «Jntrs». tOOS Tpia L F Mmnh uüso 3D naznanja cenjenim odjemalcem, da vsled selitve trgovine prodala^^c^i^^dQ 1 waja vsakovrstne voile-delaine-, colon-delaine-, volnene (cadienez), pol svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah, brez konkurence. Priloga „Jutru" M. 72, dne HS. marca 1929. Politični odmevi Glasov! časopisja o volitvah Vladina «Samouprava» piše o raznih možnostih Radičeve politike in pravi končno: «Vsekakor je treba naglasiti iudi to, da ako bi od Radičeve stranke prišla kakTŠnasibodi druga akcija, bodisi »roti državi kot celoti, bodisi proti kamenin drugemu po zakonih zavarovanemu interesu države in naroda, bo to ak--ljo odbila in sicer s popolnim uspehom rn vso močjo državna oblast in sicer na «nak način, kakor se pobija vsak drugi zlo&. O tem naj ne bo niti sence dvo-aa, nikjer in tudi ne pri g. Radiču». «Demokratija» izjavlja ponovno, v in menda najpopularnejši nemški operni komponist. Opere «Precioza», «Eurianta» in «Obérons pa niti izdaleka ne doeezajo «Čarostrelca», Weber je bil eden prvih umetnikov dirigentov in ob- i enem režiserjev. Gotovo je, da leži tudi na «čarostrei-eu» že znatna patina. Po modernih, dram-matsko silnih, kinematografsko naglo tekočih libretih je to Kindovo besedilo včasih res otroško. Kakor bi gledali zelo staro, zelo ljubeznivo, zelo moralično in mestoma, ah, zelo dolgočasno pravljico. Dejanje se zatika, zaspava in se peha nekam nasilno z romantičnimi sredstvi naprej, dokler ea koncem ni. dejanja ne izpremeni naravnost v naivno pridigo: greh, kazen, pokora in odveza — vse kakor storije najstarejših «Vrtcev» za pouk in kratek čas. Vrhu tega. moti še obširna proza, zastarela tehnika dolgoveznih, zaključenih arij, kitičnlh pesmic, duetov itd. Ali vzllc vsemu: celotni dojem je simpatičen, genijalnost melodij bogatega skiadatelja je zmagovita, orkestracija vseskoz duhovita in samosvoja, karakte-rizacija oseb lepa in zanimiva. Webrov «Čarostrelec» bo zato tudi pod vedno debelejšo časovno patino še našim pra-vnukom čist užitek pristne umetnine. Naša predstava jo stala pod srečno zvezdo. Dirigent Matačič se jo zavzel za opero z vso vnemo, jo naštudlral vestno in dirigira! temperamentno. Po bravurno, originalno in finesarski odsvirani uverturi je zel enodušni aplavz, ki se je ponavlja! po vsakem dejanju. Lep je bil solo viole d'amour ob Ankini arijetL Testimouium parpertatis za našo opero je dramski režiser O. Šest Pasi ima opera tri ali štiri svoja režiserje, mora pomagati drama. Režiser Šest je opravil svojo nalogo vobče prav dobro in poživil dejanje prav hvalevredno z neštetimi domiselki. Vse giblje in igra ter imajo tudi posamezni člani zbora posebno dramsko akcijo. Pri premieri razumljivo pretiravanje na izvestnlh mestih se na reprizab pač Še umiri in agladi do večje graci.fe. Ugovarjamo le eksperimentiranju z lučnimi efekti, ki so celo v pravljično romantični operi nezmiselni. Čemu treba človeka Gašperja razsvetljevati z rdečo demoničnostjo in čemu predstavlja Agata v mesečini gipsast «klasičen kip», kakršne gledamo n. pr. na Silvestrovih večerih, ce umejemo. In v prekrasni mesečni noči, ko je «jasen, čist zvezdam žar», je zunaj po pokrajini debela tema; nasprotno pa sije mesec v sobi uprav pošastno s stropa. Čemu ne pade ustreljeni orel s sofit na oder, nego ga prinese kot deus es machina neki deček? Dekoracija v Volčjem brezdnu so vse prej nego dobre, in v viharni noči bodi vsaj nebo temno. Vtisk tega prizora ni M kar nič grozen, nego smo imeli občutek, da prisostvujemo ponoôni politični demonstraciji. Prav je, da so izpustili razno zveri in tiče. Srečno naključje je, da vsi solisti tako gladko govore prozo in v splošnem prav dobro naglašajo. V pevskem oziru zaslužijo vsi priznanje. Ga Lewandowska je po hudi bolezni še ocividno fizično slaba in zveni njen kultivirani glas še mestoma zastrto in zamolklo. Toda svojo vlogo je izvršila vobče prav zadovoljivo. Anki je ga Lovšetova sicer že pre-od rasla, a igrala je živo in pela s svojim bisernim glasom dovršeno, da je žela parkrat poseben aplavz. Maksova partija je g. Šimencu ponekod nizka, a negov sijajni materija! in simpatična igra sta bila vseskoz zmagovita V vsakem pogledu izvrsten je bil g. Zatbey kot Gašper; naporno veliko partijo je obvla- dal sijaja». PhS&vniE mi. &Z, as zaključku opere kratek, efekten nastop-G. Betetto ga je zapel in igraj v8liCa»tna GG. Cvejič, Pugelj, Debevee in Korenja-kova so bili povsem na mesta. Zbor m orkester so bili dobri. Tako jo «Čarostrelec» znova dosege? popoln uspeh, in ne dvomimo, da se je obogatil nai operni repertoar b privlačnim delom. Šentjakobski gledališki oder (K predstav) dvodejanke «Mati».) Preden pišem o šentjakobskem odrti, povem par splošnih opazk o predmestnem gledališču. Predmestno gledališče j6 matica gledališkega občinstva za mesto. Njegova naloga ni le zabavna, marveč tudi vzgojna, S svojo stalno publiko pridobiva gledališču v mostu novih obiskovalcev ter išče v svojem krogu tudi nadarjenih igralskih moči; s temi in onimi se pozneje lahko okoristi hram prave umetnosti V tem oziru je delo naleg» šentjakobskega odra velikega pomena. Skromen je Talijin hram delavnih Šentjakobčanov; prostore imajo v L nadstropje starinske hiše v Florijanski ulie? št. 27. Njihova publika se menda rekru-tira izključno iz tega okoliša. Šentjakob-ska dvorana je preprosta v njej je prostora za kakih sto sedežev in nekaj stojišč. Sodim, da prisostvuje šentjakobski» predstavam lahko 150 do 200 oseb. V tej dvorani so Šentjakobčani proSIo soboto in nedeljo uprizorili Marije Kmetove dramo v dveh dejanjih «Mati». Stvar je sama na sebi za oder lesena. Kdor jo prečita je v dvomu o njeneis uspehu na deskah. Iz te književne drame morejo nekaj napraviti samo taki igralci, ki se ji posvetijo s resničnim'' zmožnostmi, z vso dušo in srcem. Šentjakobčani so to v polni meri storili Najbolje se j9 postavil g. Švajg&r ki je v vlogi pisatelja Matjana prekosil-Matjana iz knjige. Svojo vlogo je živei, ne igral. Prijetna barva švajgarjeveg» glasu je dala figuri Matjana vsebino ir življenjsko obiležje. Mnogo nianse j« bile v tej igri. G. Švajgarju ob strani je stals gdčna» Hamova kot žena profesorja Travna Mimično seveda ni bila kos svoj; težki nalogi, pa to bi nelahko dosegli celo izvežbana poklicna igralka Zdravnik g. Blažiča je bil verjeten zdravnik. Nekoliko šibkeja je igra! g. Bučar, ki pe sicer zasluži za svojo režijo vso pohvalo in uvaževanje. Predstavljaika Vide Bro-novo je bila mestoma še neizdelana, kat pa bosta vaja in čas nedvomno popravila Kakor rečeno, sem se moral čuditi, ds so naši skromni šentjakobčani mogli dat: brezkrvnemu izdelku Kmetove tolik< življenjskega videza Da ni drama vsled tehničnih in drugih pomanjkljivosti popolnoma propadla za to gre hvala ir 7as!uga vrlim šentjakobskim igralcem. Mi temu domačemu odru od srca želimo, da se £e naprej marljivo razvija, di. vzgaja občinstvo in išče igralskih talentov. Njegovo delo bodo pač najlepše od-škodovali dobri uspehi. stk. Mariborsko gledališče: «Težke ribe»: dne 23. marca. Dobro de po mnogih nemških dramskih in glasbenih zopet slovanska stvar, četudi lahko delo epigona Mihaela Baluckija «Težke ribe-, ki ga dici milje iz onih zlatih, počasnih in. pokojnih' časov pred telegrafom in železnico-ki tako ostro kontrastira z našim navra-steničnun življenjem. Mnogo je zdravega humorja, ki pa žal ves ni bil izčrpan t« večer. Igra v celoti ni potekla gladko, kakor naj veseloigra poteče, situacijsks-komika je le poredkoma vnela Bratina, Jerman in Kosič so hihitali z nekim ta-ko 6!ičnim otroškim in otročjim visokim glasom, da se je zdelo, da poslušam cviljenje povhov, na pa smeh ljudi. Po-edinci so bili boljši; to velja zlasti za Savinovo, Tep&vca, Testenovo, Groma. Cvetna nedelja Na današnji dan je pred toliko in 'oliko sto leti, na bornem živinčeiu jahaje, Jezus Kristus ob vzklikanju množic slovesno Sel v Jeruzalem, ¿olnce je sijalo toplo — kakor te dni — in zelenje je bilo v tistih časih prav tako simbol upanja, kakor je še dac-onnašnji. Vsakemu, tudi najsamostojnejšemu posamezniku med nami se poznajo vplivi starodavne tradicije. Kdor je zadnji teden hodil po Ljubljani, je z lastnimi očmi videl, kako globoko tiče v njej vseh nas korenike. Na trgu so bile oljke in gole leskove palice, ovite s bršljanom in drugim takim zelenjem. v2ies pa so se vili pisani široki trakovi, na katere je preprost slovenski ?arod posebno ponosen. Upanje mora !>;ti prepleteno tudi s pisano barvo ?Tlienja. sicer je brez vrednosti. Na-kmetsko ljudstvo dobro pozna to resnico in ve. čemu eo naša srca najbolj dostopna. Cvetna nedelja je torej, teden dni pred Veliko nočjo. Nebo je čisto in •asno,J5ez morje se vračajo ptice, na-vava išče sokov za svoje pomlajen je. ti pomlajenje tudj prav gotovo pride, leden m6d cvetno in velikonočno nedeljo morda ne bo ves lep, mil >'n fclag. Veliki Četrtek in veliki petek sta v njegovem srcu, razpelo in božji grob. Toda na kraju bo vendar vse 'ako. da se bo vsakdo veselil življenja. Prišlo bo vstajenje, katerega pričakuje v&k sam in ki vo njem hrepenimo v ¿j fkursai Otroci tradicije smo, ter moramo vsako leto nanovo doživeti cvetno nedeljo. križanje in vstajenje od mrtvih. Življenje samo in naša nrav zahteva, da je tako. Amak baš to menjavanje vsega kar živi obnavlja v nas upanje, potrjuje vero in daje moč ljubezni. Narava se je pomladila in živi in daje rasti golim leskovim šibam prav tako, kakor zeleni oljki, ki nam bodi posebno na današnji dan simbol pravega miru in sprave. Mentor. Pismo Skopije. 20. marca. Gospod urednik! Rekli ste: «Piši mi!» In še ste rekli: «Napiši politični članek!» Gospod urednik! Dasi živimo te dni samo v politiki in od oolitike, vendar Vam pravim: Politična pesem, ogabna l>esem. Kakor je jved sto in več leti bilo rečeno in napisano. Ali ker ste želeli: Bodi Vam! Vendar samo odmev politične pesmi! Dovolj naj Vam bo! 18. marec je prošel. Volitve so končane. Rezultatov, končnih in definitiv-nih. nimamo! Kolikor in kar se pripoveduje v gostilnah in piše v lokalnih listih, vse verzija, samo verzija in ugibanje. Točen račun vemo samo za okrug skopljanski. Naši narodni očetje v bodoči skupščini: eden radikalec, eden demokrat in dvojica iz džemi-jeta. Žalostno, toda resnično. Staro-slavni car — Dušanovj prestolnici so Po csvobolenin draaaisteea- leta in oo proboju solnske fronte osemnajstega zopet zagospodarili — Turki. Skopije smo izgubili in na kamenito sivo grajsko trdnjavo srbstva in jugosloven-stva v Makedoniji se je poveznil rdeči turški fes! Zakaj? Zato, ker je bilo dandanašnjemu vladnemu režimu vse drugo bližje in dražje nego krvni brat! Da ste bili z nami, ko smo v nedeljo zvečer od šestih pa vse v pozne nočne ure čakali vesti s posameznih volišč. Prekrižali bi se bili in bi nam bili vsem skupaj pljunili v obraz! — Prvi glasnik ob sedmih: «Trinajsto glasačko mesto: Prosvetni dom: David Dimitri-jevič 3, radikali S9, delavska 5. demokrati 37. džemijet 401.» — Prokle-ta trinajstica! Baš ž njo je moralo pričeti! Prva je prišla, zlovražna in črna. in nas ni zapustila do samesa konca! — Malo pozneje. «Četrto volišče: Šola Jovana Skerliča: David 2. radikali 47. delavci 11, demokrati 113. muslimani 407» in čez četrt ure. ne vem od kod: «Demokrati 138, radikali 82, Turki 224!» Da ste culi klice in vzvike! Nihče ni zavpil «Doli z džemijetom!» Ne! Bog obvari! Culi so se samo: «Pogi-bel radikalom!» — Zakaj ne bi povedal resnice? V demokratskem klubu je bilo to! A pri radikalih v hotelu «Zrinj-ski»? Dospel sem na mesto, ko so do-nesli poročilo: «Radikali 95. demokrati 87, Turki 320!» Nikogar ni bilo. ki bi se bil zavzel in vprašal: «Kako to? Ali je mogoč-}? Muslimani da nas porazijo na naših tleli, tu — v Skoplju — na sveti in presveti srbski grudi, toliko in tolikrat napojeni z našo srčno krvjo? Ni res! Nemogoče!» Jok! Vsi: -oni «u-a. u-a klic:! Doli z niimi! V Tar- dar jih zmečemo!» so veljali samo in edinole demokratom, rodnim, krvnim bratom po očetu in materi, in ne onim, ki so mučili in trpinčili naš rod dolge, dolge veke, ne onim, ki so v tem trenutku ponovno naskakovalj našo trdnjavo in jo zavzemali rov za rovom, kamen za kamenom, zid za zidom!... In ko se je po objavljenem izidu volitev okrog desetih zvečer razvila «pobedonosna» radikalska povorka skozi mesto, si slišal samo en krik: «Fej. demokrati! Zmaga je naša! Zmagali in pobili smo demokrate s 146 glasovi! Pred njihov klub! Doli z njimi! Živel Pašič! Živela bela brada! V govno s Kujundjičem! Živel naš Bora!» In v svirki ciganskih klarinetov in razbijanju bobnov in vriščanju trobent, noseč svojega kandidata Borivoja Mi-lovanoviča na ramah pouličnih čistilcev čevljev, med besnim urlikanjem in vriščem so pred očmi svojega kandidata — Srba poskušali, da strgajo z zgradbe demokratskega kluba — srbsko narodno trobojko! Turki so stali ob strani, zadovoljno si mencali roke in se smejali prav po avstrijsko... V pondeljek zjutraj so se demokratski domovi prebudili z razbitimi šipami v oknih... No. z razbitimi okni so se iztreznile tudi vroče radikalske glave! Mrzlica je popustila! Iz Velesa je v nedeljo zvečer, okrog polnoči, toliko slavljsni radikalski kandidat dobil hladen curek vode za vrat — od lastne stranke. Raaikalki kandidat za sosedni veleški srez N. Aleksid je nadmodril Milova-noviča za dva glasa. Ker bo nosilec radikalne liste ~z nale okrožje Veli- zar Jankovič gotovo prodrl na kakem drugem mestu, ga bo v parlamentu zameni! Aleksič, Milovanovič pa br ostal lepo doma. Raznesla se je vest kakor ogenj skozi čaršijo in pred advokatsko pisarno doktorja Bore Milova novica šo se že v zgodnjih jutranjil-urali zbirali cigani in cigančiči iz. Ciganske Mahale in Topane in se drli n^ vsa grla: «Če nam plataš. gazda Boro, šo sj nama obečao. da nam plataš šo si glasasmo za tebe! Če platai, gazda Boro. če plataš! Mi si ostavismo kuglica n tvoja kn-tija. a ti če nam da vaš čBnari! Kuku — kuku — majke! Gazda Boro! N Onaj te gazda Aleksič ia Vele» utepa sa dve kuglica, on če si bidne poslanik, a ti jok! — Davaj si pare. gazda Eoro, na ciganska sirotinja, šo je glasala za tvoja firmat», a tebi posle če si vrati gazda Alek edč!» Vika in larma brez konca in kraja' Gazda Bora pa se ne pojavi od nikoder! On «spava» in «boli ga glava?'. Brez krvi volitve niso minile! Kako tudi? Greh bi bil! V takih razmerah' Saj se je obljubljalo še pred osemnajstim. Kujundjič. nosilec demokratske liste, Tihomir Mirkovič, občinski odbornik, Jovan Grubič, adv. in Totn:: Topalovič. knjigarnar, so §e proš!: teden prejeli anonimna pisma, V tel mirnih naslikano: Duška. ro?na grr- 'Janffota in Jermana, doSim menda vloga Tjaputkjeviča za Bratino ni najpri-kladnejša. Isto velja za Sturmovo, koje zadrega izdaja, da se še ne vživlja v predstavljeno osebo, d očim ji resne volje ne nedostaja. Tudi šminkati se še ne zna (oči!). Vanda je za Savinovo končno vloga, kjer se lahko njen temperament razigra. Testenova je Heleno prevzela oblild elegantno vezane knjige In pa t obliki luksuzne izdaje za ljubitelje lepe knjige. Ta izdaja je vezana ▼ imitiran pergament in predstavlja najdecentnejše, kar je še nudil naš književni trg na tetn polju. Za velikonočna darila je ta cenena izdaja kakor nalašč, zato ai jo usojamo kar najtopleje priporočiti občinstvu v nakup. Slovenska moderna umet- šele kratko pred predstavo, njen siguren nost je na prodaj v vseh ljubljanskih nastop in njena simpatična igra nam obe- j knjigarnah in stane ▼ obliki mape 85 tata brezdvomno nadarjeno novo moč. ' Din. v obliki knjige 43 Din in luksuzni Odlikoval se je Janko. — Čudna roka, i izvod 65 Din. ki izbira repertoar! Vedno le vidimo dva- ■ Uspeh Hrvatice v Pragi Pianistka me, kjer vodita odličnejše vloge ali Bra- : Jelena Paunovičeva je te dni priredila v tina, ali Bukšekova, ali pa oba. Lepo bi i Pragi klavirski koncert, ki je vzbidil bilo, da se tudi mlajše moči udejstvijo v večjem, da nam pokažejo, kaj nam bo dala bodočnost. Jerman je že pokazal precej; zakaj Janko, ki dela z vnemo pri glasbenih in dramskih predstavah in ki [Beogradu klavirske koncerte, ne kaže le mnogo talenta, temveč tudi ! Državne nagrade češkoslovaškim dra-dokaj lepega znanja, ne bi dosegel več- [ mati!; o m. Kot najboljše dramske novosti jih nastopov? Če bi bila praksa taka. da leta 1922. so bile odlikovane z držav, na-bi se uprizarjale stvari brez ozira na gradami po 5000 čK drame: J. Hilberta navdušenje vseh praških kritikov. Paunovičeva je absolventinja praške umetniške šole in namerava prirediti v kratkem tudi doma v Zagrebu, Ljubljani in mogočo glavno zasedbo po določenih vedno istih osebah, bi se lahko repertoar gradil bolj enotno; iskanje iger, prikladnih le par osebam, pa ustvarja pele-me-le, in to vtis, da naš teater nima enotnega cilja v drami. — Dr. M. S. Naša umetnost. Narodna Galerija je «Jesen dr. Marka», bratov Čapkov «Iz življenja žuželk» in Stan. Loma «Prevrat». Izredna nagrada se podeli še Ar-nošta Dvoraka in L. Khime satirični komediji «Matej Poštenjak», ki je evoječas-no ogorčila neke vrste novinarjev. Za bodoče leto se razpiše šest nagrad: štiri Gospodarska vprašanja Imetnikom predvojnih društvo konstituiralo. V ravnateljstvo 80 „U.____• 1 izbrani sledeči gospodje: Josip Mlknllčič. negaziramh obveznic Lelepose8tnik in industrijalec iz Lime Delegacija ministrstva financ objavlja ■ Peru), sedaj t Zagrebu. Vladimir Arko, uradno: j veleindustrijalec, Zagreb, Pero Banaz, _______________________Gospod finančni minister je na poziv ! veletržec, Dubrovnik. Ivan Antlčevič, reško eporoče, pri katerih jedilih ;ma- reparacijske komisije v Parizu z odlo- ¡predsednik Jugoslavenske Industrijske skoro vsi zafomd posebno veselje na I tem, ako je miza obložena bogato in' z nenavadnimi jedili. Moški, ki se ne brigajo dosti za jedila, so zakonski polovici posebno hvaležni, ako so oj>o-zorjeni na čudeže njihove kuharske umetnosti «Mi lajiki, ki nimamo pojma o kuhanju.» je rekel nekdo, «smo svojim ženam zlasti hvaležni, ako nam jo največje napore in kaj naj posebno občudujemo.» Neki drug je imel zopet največje zadoščenje v tem. ako mu je njegova žena nudila priliko, da je mogel pohvaliti njeno kuharsko umetnost. Nekemu bančnemu uradniku se kom z dne 9. marca 1928. D. br. 4417 od- | banke. Split, Jakov Alkalajr, veletrtec redil, da naj se vse obveznice predvojnih Beograd, Gustav VVesten, veleindurtrija- negažiranib dolgov bivše Avstro-ogrske lec, Celje, Jovan Zagorac, veletrtec, Sa- monarhije, ki so na ozemlju kraljevine rajevo, Avgust Praprotnik, generalni rav- Srbov, Hrvatov in Slovencev, in jih mo- natelj Slaveneke banke, Zagreb in dok- ________ __________ra naša država prevzeti v plačilo, vza- tor JuraJ Tomlčlč, namestnik generalne- je posebno dopadlo, kadar mu je ku-imei° lz obteka In zbero pri generalni di- ga ravnatelja Slavenske banke, Zagreb, barica prinesla na mizo jedila, o ka- rekciji državnih dolgov. — Zastopniki delničarjev iz Južne Ame-terih ni imel niti pojma. Nski odvet-! podlagi tega odloka poživljam vse rike se bodo kooptirali, ko dospe poroti _ i^jj vrana _ pa je imel nad imetnike navedenih obveznic, da naj jih čilo o tamkajšnji supskripciji, ki je med svojo ženo največje dopadenje, ker najdalje do 13. aprila 1923. izroče finančni znala kuhati. Sovražil je namreč n™ ustanovam, ki so določene, da iz-vse ženske s kuharsko pametjo in je iVT?e ta P°se'- bil prepričan, da kuhinja škoduje ženskemu značaju. Obveznice, ki se ne bi odvedle — ne glede na to ali so žigosane ali ne — se Kakor vidimo, gre ljubezen, ki voli:ne ^o upoštevale pri razdelitvi pred ^ . , . ! _— * ■. t t. j^imm«« *m ma ma krt.! a 1« anvvav^tva skozi želodec, zelo različna pota, in; vsemi naftimi kolonisti naletela na naj-živahnejši odziv. Konstituirajoča glavna skupščina je izbrala za tem enoglasno in z živahnim odobravanjem za našo narodno stvar toliko zaslužnega Miho Mihano-viča, veleposestnika v Buenos Airesu do- začela te dni razpečavati priljubljeni al- ; za drame, ena za najboljšo kreacijo bum reprodukcij «Slovenska moderna j igralca in ena za najboljšo dramsko upri-umetnost» v treh oblikah: v obliki 115- ; zoritev (režijo). Tako dobi drama na leto ne mape s 27 krasnimi slikami na po- ! 30.000 Kč nagrade. Ostala literatura pa sameznih listih najfinejšega papirja, v ¡20.000 čK. Iz živlienla a» Roman ruskega begunca Pred dvema letoma ie dospel preko Carigrada na begu pred boljševiki tudi Sergej Jegorovič Ceblokov v Beograd. Pobegnil je iz Moskve, kjer je bil bogat veletržec in veleugleden mož. Z njim sta pribežali žena in hčerka. Nastanili so se v kočici v Smiljanlčevi ulici. Denar, kolikor so ga rešili, so kmalu potrošili. Nato se je začela beda, polna poniževanj, skrbi in tuge. A Ceblokov je bil človek in pol, cel mož, junak. Najprej je prodajal vse, kar jim ni bilo neobhodno potrebno. Cesto sta jokali žena in hči, ko sta se morali ločiti od kožuhov i. dr. Nato je iskal Ceblokov zaslužka, poskušal to m ono ter se lotil celo težkega telesnega tela. Nekdanji bogati in vele-ugledni veletržec je postal težak. Sprejemal Je nizka dela, ker vse Je hotel prestati za svojo obitelj, samo da bi ne bilo treba beračiti. A končno je omagal. Pred dvema mesecema je zbolel in obležal. 2enski sta obupavali. V hipu najstrašnejše bede Je dobila gospa Lidija povabilo naj se zglasi pri ministrstvu notranjih del. Teško Je šla, saj je je bilo sram siromašne obleke. A tam so li izročili velik zavoj. V zavoju Je bilo denarja in dragih kamenov, v vrednosti nad 1,500.000 dinarjev. Prijatelj je v Moskvi na dvorišču nekdanje veletrgovine Ceblokove izkopa! ondi zakopano imetje. Vse skupaj je za- Inteligenca živali Slavni francoski filozof Descartes je v svoji teoriji o živalih nekoč rekel, da so živali navadni stroji, ki se premikajo s pomočjo peruti, popolnoma brez vsake inteligence in občutljivosti. Ta Descartova teorija je morda veljala takrat, toda sedaj je nedvomno zastarela in naravnost netočna. Po naših nazorih so namreč živali, kakor ljudje, obdarjene s sposobnostjo za učenje in imajo ravnotako gotovo inteligenco, sicer zelo primitivno, vsekakor pa zadostno, da se izpopolnjujejo. Ai! niso morda izvežbane in dobro dresirane živali, ki jih vidimo često po cirkusih, najboljši dokaz njihove obstoječe inteligence? Ali ni konj. ena izmed najbolj inteligentnih živali, isto-tako dokaz živalske inteligence? In izvežbane mačke, goske akrobatinje, kenguruji boksarji, ki se nahajajo po pariških cirkusih. Kolikrat je bilo že videti v cirkusih večjega psa v fraku igrati valček skupno s kakim malim psom v haljici, ali pa. kako so kakega malega kodra, znanega nevarnega iz-mikavca. aretirali in privedli pred dve opici, oblečeni v orožnike. Pred nekoliko leti so imeli Francozi priliko, da so v nekem večjem varije-teju ploskali «slavnemu igralcu» na mandolini — morskemu psu. Te dni se zopet zabavajo na Dunaju z neko da je položaj, kakor povsod, tudi tu močno zapleten. Slava božanskega Gabriela Kakor meteor se je hipoma zasvetil na italijanskem literarnem nebesu Oabrlele | vojnih dolgov in se ne bodo konvertira- [smrtnim častnim predsednikom društva, le v papirje naše države. Nove obveznice f o čemur je bil po kablu takoj obveščen. bodo dobili samo oni. ki so izročili državi svoje stare obveznice. Obveznice bodo sprejemali: 1.) Generalna direkcija državnih dolgov; Delniška stavbinska družba «Union» v Ljubljani izplačuje dividendo za leto 1922 a Din 12.50 na delnico počen« « dnem 1. julija 1923. Prodaja lesa. Kr. šumska uprava n3 2.) Okružne in sreske financijske upra- j Bledu proda v versko zakladnem in dr- d-Annuzio. A obenem se je posvetilo ime ve na teritoriju Srbije in Črne gore; i žavnem gozdu približno 2150 prm« meh- 3.) oblastna financijska direkcija v No- keira porabnega lesa, 600 prm» trdih m vem Sadu in njene področne okružne in mehkih drv in 280 prm' smrekovega lub- velike umetnice Eleonore Duše. Ta žena je posadila dotlej neznanega in neprizna-. vanega poeta iz temena najžarkeišesoln-1 ce. Duše je dvigala njegove papirnate, a ! ja. S kolkom 3 Din. takso 20 Din in 10 4.) finančna delegacija v Sarajevu, Za- odst. vadijem opremljene ponudbe je po- UU« J C « ; grebu, Ljubljani in Splitu ter vsi davčni i slati do 27. aprila 1923 enajste ure ium- lez.kovno ln stilistično krasne drame do - ' J Bosne, Hrvatske, Dal- iski upravi na Bledu, ki daie tudi potreb- največjega uspeha. Hvaležen Ji pesnik ni .. . -.J.. noiasnil* " bil. Ko se je začela starat!. Jo Je ostavil, oplenjeno in literarično osramočeno. 1 doVočilir pravlinTa" D."^ 4019 z dne se se je umaknila v samoto. dAnnunzio g flvgugta 1920 (Urai na 1^44 v letu 1*922. Delniška nega komponista. Takoj se je sestavil ?iavn¡ra ¡n rezerve izkazale so 252 mi- j častni sod, ki je spor rešil tako, da ima i¡jon0v kron in tuje sredstva s katerimi ¡ Mocchi prositi Mascagnija za odpuščanje, banka posluje, zvišala so se od 1157 mi- I ker Je storil svoje dejanje v razburje- ! i¡j0nov na 1562 milijonov kron. Vložki i nosti. Spor je sedaj častno poravnan, so narastli od 455 milijonov na 591 mi- : Dvonadstropna v sredini Ljubljane se proda radi preselitve za ceno Din 2,000.000-—. V hiši trgovski lokali, skladišča, kleti in stanovanje z več sobami takoj na razpolago. Pismene ponudbe pod ^Trgovina in stanovanje , na anončno družbo „ Aloma Com-panv".Ljubliana, Kongresni trg S 436 vzbudil pa je v vsem časopisju senzacl jo, ker gre za dve vplivni umetniški osebnosti. X Dekle z rogmL Možje z rogmi so v življenju običajna prikazen, a da Jim rogje poženejo, so ponavadi krive slabe zakonske ženi. V Franciji pa se Je ne- lijonov kron. Stanje blagajne in menic j od 251 milijonov kron na 303 milijone kakor tudi vse ostale panoge bančnega poslovanja pokazuje napredek, kateri se odraža v iznosu celokupnega prometa 152 milijard kron proti 115 milijard v letu 1921. Pripominjamo, da ima ta zavod davno pripetila tale nevsakdanja zanlmi- svojo menjalnico v Ljubljani v Kolo- vost: Nekemu dvajsetletnemu dekletu Je zače! nenadoma poganjati rog, ki je kmalu naraste! na 20 cm dolžine. Rog Je bil torej približno tako dolg kakor pri ovnu. Dekleta so operirali na ta način, da so izrasllno odžagali, t čemur Je dobila dekletova glava zopet normalno obliko. Kako se dekle nofnt! sedal, listi ne poročal o» dvorski ulici št. 26. = Slavensko - amerikansko trgovačko d. d. Dne 18. marca se je vršila pod pred:edstvom veleindustrijalca g. Vladi-mirja Arka konstituirajoča glavna skupščina tega društva. Po ugotovitvi, da je na supskripcijo dana delniška glavnica v znesku 5,000.000 Din v celoti vplačana in po odobritvi predloženih nravil se je 1 Pozor! Ve^a zalega pohištva « Ernesi Zelenka m tapeinlk In dekerater || j Marčitor, SeSsHa ul. S. s ;! Priporoča svojo bogato !> i» zalogo vsakovrstnega po- J |j bistva, klubskih garnitur JI j' in tapetniških izdelkov po |( jj najnižji ceni. Zaročenci (j it in novoporočenci imajo n B posebno ugodnost! g E Zevacoi „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «Pravim vam. da je velika pivnica Se prosta in zrak čist in da ee Saint-Priac več ne vrne!» «Zakaj ne?» «Zato ne. ker sedaj ima. kar je fekal.» Verdier! . . • Da, bil je to Verdier sam toda le kost in koža njegova. Bil je skrajno bled. Morda ga je bil preveč poluckal v svojem razgovoru 3 Saint-Priacom, ali pa je izgubil vso svojo kri. Toda njegova majhna o&ss-so kar sijala vesele škodoželjnosti m blede ustnice so mu omehljaje po-drhtevale. «Razjasnite se, gospod Verdier!» pravi Mauluys. «In najpreje povejte, odkod prihajate!» «Z onega sveta!» odgovori Verdier turobno, vzame iz Montariolovih rok veliko čašo vina in jo izprazni, rekoč: «Na vaše zdravje, vaditelj! . . . Prihajam z onega sveta, da, ... ali vsaj od ondot bi se moral vračati . . .» «Pri vseh hudičih!» ga nahruli Mon-tariol. «Pijan si, kakor opica!» «Pustite ga!» prekine Mauluys mirno «Kje ste bili prožlo noč, Verdier?» «V oštariji!» pravj on in mla-skne z Jezikom, kakor v spominu na mnoga okusna vina, ki jih je potočil po suhem grlu. «Pri hudičevem trebuhu!» renči Montariol. «Tudi jaz bi bil rad tam!» «Ne, bili bi mi v napotje, vaditelj!» mu mirno pojasni Verdier. «Res, pri dobrem vinu in lepem dekletu je najbolje, če si sam!» «Eh. nisem bil sam!» nadaljuje Ver-fler in tresne z glavo, «bil je še nekdo z menoj, ki me je napajal in mi ponujal najbolje steklenice in najl>oljšo pijačo. 0, kako ljubezniv gostitelj je moj prijatelj, go6[)od baron de Saint-Priac.» Trencavel in Montariol se presenečeno zavzameta. Mauluys ostane ravnodušen in čaka nadaljnjih pojasnil. Ver- dier M nato« drugo veliko čaSo vina in jo izprazni, zopet na dušek. «Na vaše zdravje, gospod de Saintr Priac!» . , . . «Ali smo izdani?» vpraša Montariol in Skrtne. Potem vstane, stopi k vratom, pogleda skozi nje, zapre vrata za seboj z zapahom, potegne meč, se obrne k družbi in pravi: «Zdi se mi, Verdier, da ee vam nudi možnost, vrniti se zopet na oni svet, s katerega ste baje prišli!» Verdier s« mu »pači in pokaže jezik ter de Mauluysu: «Zjutraj me je ubil Saint-Priac, sedaj me hioče ubiti ta-le. Vraga, radodarni so ti gospodje!» «Gospod Verdier . . .», pravi Mau-luys mirno, «. . . . ftae je, da pojasnite. kar veste.» Glas Mauluysev je bil takšen, — Verdier ga je že poznal — da se je takoj razumelo, vkljub ledeni mirnosti njegovi, da je res čas za pojasnila in točno poročilo. Zato ponovi Verdier: «Tudi jaz mislim, da je čas. Evo, v tistem hipu, ko smo se mi tukaj naselili. se je zdolaj v veliki pivnici naselil tudi naš gospod baron. Prvi dan sem ga pozorno opazoval in sem se tako prepričal, da neišče vas, gospodje moji! Drugi dan sem se primemo preoblekel in se pomešal med strežaje te pivnice, ter se smukal okrog njega in se tako prepričal, da išče prav za prav mene. Slišal sem to h besed, ki jih je od časa do časa mrmral za sebe v svoji nestrpnosti. In hotel je nekaj, namreč ono pismo!» Mauluy8 ostane nepremičen, Trencavel |>a poskoči in zamrmra: «Pismo!» «Da. To je ono pismo, o katerem sem vam govoril za slučaj, če bi jaz podel na bojišču!» «Pismo, ki je last njegove eminence kardinala de Richelieu!» pojasnjuje Verdier. «Aha!» zamrmra Montariol. «Izvedeli bomo torej . . .» «Pismo, katerega Vi itak ne bi bili nikdar čilati, gospod grof!» pravi Verdier. «Pismo, ki vam je postalo pravcato breme! Pismo, katero je njegov legitimni lastnik mrzlično iskal in mi poslal zaradi njega na vrat gospoda de Saint-Priaca kot svojega izvanred-nega ministra in poslanika! . . s Na vaše zdravje, gospodje!» «Pri Madoni! In kaj si storil s tem pismom?» vpraša TrencaveL «Potrpljenja!... Včeraj torej, okrog ure, ko treba pogasniti ognje v hiši, me je gospod de Saint-Priac slučajno zapazil, v moji navadni obleki in zunanjosti seveda, in ee mi takoj sladko prislinil ter me povabil in zapeljal v resnično prav ljubeznivo beznico, kjer me je napajal z najboljšimi vini, ali prav za prav je napajal tlak pod menoj, kajti jaz, ki sem v njem našel svojega starega tovariša lz prejšnjih let, sem bil tako zelo ganjen, da nisem mogel z vinom gasiti svoje radosti, pak sem je raje zlival po tleh. Na vaše zdravje, gospod Trencavel!» Mauluys je pozorno sledil krivuljem tega ne posebno jasnega pripovedovanja Verdierovega. Sedaj namigne Trencavela, naj spravi goli meč zopet v nožnico. Trencavel takoj uboga» Verdier se nasmehne. «Ko sem bil že tako pijan, da se nisem mogel več držati na svojih nogah niti sedeti pri mizi . . .» «Kako za vraga, vino ei polival in si bil vendar tako pijan . , .?» vpraša Montariol. «Točno tako. prijatelj moj,» se mu nasmeklja Verdier. «Tla so bila tako pijana, da so se kar vrtela okrog mene, jaz pa sem bil kakor slaboten čolnič na odprtem morju, sredi viharja. Niha! m»tn som in tja in miza z monoj in omarica . . . razumete, dragi moj vaditelj . . . Dovolj! Takrat mi je namreč gospod de Saint - Priac obljubil dvajset zlatnikov, če mu vrnem ono pismo, katero sem nekoč na Trgu Royale, ali vsaj blizu njega, ukradel fra-tru Corignanu iz žepa njegove kuto.» Mauluys poskoči. Verdierova očesca zopet zašije jo. «Ukradel,» ponavlja, «e pomočjo nekega pajdaša, ki si je po mojem vzgledu nadel tuje ime. On se je imenoval na primer za Trencavela, zato, da ga ne bodo spoznali in zato, da bi se mislilo, da ste vzeli pisano vi, gospod mojster!» «Hnetrer» akolne Montariol in dvigne bodalo. «Verdier. zares ste sijajni!» ga pohvali Mauluys. Montariol ostane ves začuden, tem bolj, ker je sedaj tudi Trencavel prijel Verdiera za roko in mu rekel: «Hvala, Verdier . . , nadaljuj, prijatelj moj!» «Dobro torej!» pravi Verdier zadovoljno. «Sprejel sem teh ponudenih dvajset zlatnikov.» «In pismo?» vpraša Trencavel z napetim zanimanjem. «Imel sem je seboj v žepu . . ,» Verdier pogleda Mauluysu v obraz in dostavi: «Od trenutka, ko ste se itak odločili. da ga nikdar ne boste pogledali, od trenutka, ko ga niste smatrali za svoje, sem ga vrgel na mizo Saint-Priacovo in on 3e je vrgel nanj, kakor na dober plen . . .» Sledil je napet molk. Trencavel je bil v skrbeh, Mauluys zamešljen . . . V bitki proti strašnemu sovražniku se jim je sedaj zazdelo, da so zmagali eno tistih zmag, ki prinašajo zmagalcu poraz in mu jemljejo življenje . . . «Dobro ste storili!» odloči končno Mauluys na svoj redkobesedni način. «In onih dvajset zlatnikov?» vpraša Montariol. «Baron de Saint-Priac je zelo radodaren. Dvajset zlatnikov mu je bilo še premalo . . .» «Oj. oj!» se čudi Montariol. «Da! Plačal mi je tako. da me je ubil s sunkom svojega bodala, zelo dobro merjenim, kakor vidite po luknji. ki mi jo je zvrtal v to mojo obleko. Padel sem, mrtev, na tla, v morje krvi ... ali vina . . . nisem mogel več dobro razločevati . . ., plemeniti baron pa jo je odmahal, tako da vem gotovo, da ima njegova eminenca pismo sedaj-le že v rokah in je tudi prepričan, da živa duša na svetu tega pi«ma ni prečitala in ne pozna njega vsebine ... Ta namreč, ki je pismo ukradeJ fratru Corignanu, je mrtev, drugi pa pisma ni nikdo dobil v svoje roke ... Na vaše zdravje, gospodje moji!» «In kako si potem od mrtvih vstal?» «Eh. kako? Vstal eem, kakor ni« vadno. dragi moj vaditelj. Poprejšnjo noč pa sem še potreboval dve uri, da sem ai primerno oblekel pod suknjič oklopno kožo bivolovo, ki zadrži sin nek tudi najboljšega bodalca ... Imam namreč takšno slabo razvado, da rad nosim ta bivolov oklep . . .» «Mauluys!» pravi Trencavel sedaj. «Ne vem sicer, kakšna je vsebina tega tolikokrat omenjenega pisma, katerega je tudi že marsikdo drugi zahteval od mene in o katerem ste mi vi pripove* dovali že trikrat ali štirikrat. Toda ker pravite, da je Verdier prav storil, ko je to pismo izročil . . .» «Pismo je izročeno, tega ne izpr*-meni sedaj nič več!» pravi Verdier. Toda glas njegov je ironičen, kakor da hoče Verdier povedati nekaj baŠ nasprotnega, nego značijo njegove be> sede. Pri tem njegovem glasu Trencavel vstane nemiren in se obrne k grofu, Potem pogleda zopet Verdiera in po. zorno posmatra njegovo lice. Ali vsaj ta namen ima, kajti Mauluvsev 6luga skrije baš svoje lice že sedmič v čašo vina in njegov obraz je nekako si>a-čen. kakor da se silno raduje nad ne« čuvenim dogodkom . . . «Dragi grof,» nadaljuje TrencaveL «vem, da je dobro povedano, kar go« vorite. Ne govorimo več o tem. Toda, . . . pot nam je sedaj prosta, tisti p