\ pnrfaTe — Poltaha plača— t Leto XXIII., št. leg Upsivnifevoi Ljubliana. Poccuuieva alica S. Telefoo fc. 51-22. 31-23. 51-24 Vnseratru oddelek: LJubljana. Pnccmijeva afi> a $ - Telefoo fc. 51-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajine oo pofcno-Cekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Semzio Cono. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Kt. Italije to inozemstva Clnione PnbblicitS Italiana SL A MILANO Ljubljana, petek 14. maja 1943-XXI Cena cent. 80 uno poo«del|k« tiecoo La izhaja vsak dao Naročnina o________ ca možem Mvo rkljočnc > »PooedeHskmi oornc Lit 36.90. Uredoi It voi f jnhljana. Pnccmijera alia ke*. 9. _kwr. 31-22. >1-23. 31-24. R o k o p »■> »e oe tnži) CONCESSlONARM ESCLUSIVA pes la p^ bliciti di provemenza Ittluns id onen s Unione Pubblieita Italiana S. A. MILANO Po 35 mesecih junaške borbe v Afriki Itafijanska L amsija fe po porabi streliva, ko je ostala brez oskrbe In se do zadnjega trenutka hrabro prenehala na Bucejev ukaz bojevanje Glavni stsm italijanskih Oboroženih sil je objavii 14. nxaja naslednje 1083. vojno poroč'k>: 1. Italijanska armija, ki ji je bila dodeljena čast zadnjega odpora Osi na afriških tleh, je davi na ukaz Duceja prenehaJa bojevanje. Podvržena osredotočenemu in neprestanemu pritisku vseh angleško-ameriških kopninskih in letalskih sil se je izčrpavši strelivo in. brez vsake oskrbe še včeraj vrlo upirala sovražnemu pritisku samo s hrabrostjo svoje pehote. Tako je končana bitka za Afriko, ki je trajala z menjajočo se srečo 35 mesecev. V zadnjih bojih, v katerih so se vsi naši oddelki ramo oh rami z nemškimi bili v odličnem duhu tovariškega tekmovanja, so se topništvo vseh vrst, izvidniški oddelki, okiopniki in lahka konjiča »Lodi«, kakor vedno, sijajno izkazali. Junaško zadrž anje naših vojakov, kj so pod vodstvom maršala Italije Giovannija Messeja v dolg, bitki izvedli vse naložene .jim naloge ter pridobili novo sTavo svojim zastavam, je zepet s krvjo in žrtvami posvetilo gotovost bodočnosti Naroda v Afriki. Plemenit iihrgp vojvodlnje iV&mta, vdove JUm. 12. maja. Nj. Vis. vojvodinja D'Ao-sta vdova je namenila donos pokojnine Savojskega vojaškega reda za podpore potrebne družine letalcev z letališča v Merni (Goriz a). Odlikovai?je Messlne 3Mess;na. 14. maja. s. Danes je bil tu obred predaje častnega znaka »Vojne pohabi jenke mestu Messina«. Slovesnosti so prisostvovale mestne oblasti ter fašistične in bojevniške organizacije. Državni svetnik prof. Felician Lepore, veliki pohabljenec in večkratni odlikovanec za hrabrost, ki je zastopal predsednika Zveze pohabljencev-, je izroči! mestu pozdrav italijanskih vojnih pohabljencev. Obred je bil izvršen v pritlični dvorani mestne hiše med sovražnim obstreljevanjem, ki je vrglo s tečajev nekoliko vrat Zadržanje udeležencev slavnosti je bilo veličastno ter je omogočilo tovarišu Leporeju po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je odredil Zvezni tajnik med navdušenim odobravanjem, proslaviti duha požrtvovalnosti si čilskega prebivalstva, k- pod ustrahovalnimi akcijami sovražnika brez bojazni brusi orožje in duše za odpor. Besede velikega pohabljenca, ki je prišel iz mučeniškega mesta Napolija. so izzvale visoke dokaze vere. Po predaji listine je komisar prefek-ture državni svetnik Catalani v imenu mesta obnovil prisego vere in odpora po zgledu žrtev pohabljencev Italije. švedsko občudovanje odpornosti italijanskega naroda Stockhoim, 14. maja. s. Rimski dopisnik »Svenske Dagebladet« naglaša danes ganljivo občudovanje vsega italijanskega naroda za vrli in junaški odpor italijanskih čet v Tuniziji, dasi so boji potekali v tako neugodnem številčnem razmerju in v nesorazmerju oborožitve, da so se morali končati z uspehom za sovražnika. Dopisnik pripominja, da se v srcih Italijanov vzbude čustva in skoraj mistični in verski Ideali, ki se ne dajo meriti z običajnim merilom, kadarkoli gre za Afriko. »Afriška bolezen«, o kateri je pred dnevi govoril Duce, je še silneje narasla, namestu da bi se zmanjšala, ko je italijanski narod zvedel, da ja afriška predmostje začasno izgubljeno. Italijanski narod, zaključuje list, ima moralno pravico do afriške zemlje, naj se vojna zaključi kakorkoli. Zavest te pravice se ojačuje v duši Italijanov s krvjo njihovih sinov, ki je bila prelita na afriški celini. Počastitev 1. armade po radiu Rim, 13. maja. s. Drevi ob 21. bodo postaje BI AR; a oddajale poseben junašk' prvi armadi posvečen program. Iz ,90dredbenega lista" PNF Slavist* padli hlesra^hl — Imenovanje zveznih tajnikov — Mfovf predf^finlk Dopolavora — Obred pri izmenjavi straže Rim, 12. maja. s. »Odredbeni list« PNF objaivlja: V izvrševanju svoje dolžnosti Italijanov in fašistov so junaško padli v borbi Giusep-pe Avenanti, prefekt Kraljevine, ranjeni skvjidrist, bivši zvezni tajnik; Gino Fanutti, šef glavnega stana zveznega poveljništva GILa v Aosti; Giuseppe Florani, zvezni inšpektor j2 Trenta; Alfiero Mattoccia, član eKrefctorija fašija v Roccamassimi; Giovanni Locatelli, šef skupine fašija v Grassubiju (Bergamo). Stranka, kateri so zvesto in pošteno slu-ŽSM, dviga prapore v ponosni poklon na njih spomin. Izmenjava straže se ne bo več vršila v gledališčih in zveznih dvoranah ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Izmenjava straže ae to izvršila prel svetiščem padlih. Na-vzočni bodo: prefekt, zvezni direktorij, direktorij fašija, en zastopnik družin padlih fašistov, en zastopnik družin padlih v vojni, pohabljenci in ranjenci ter oddelek oobnar-jev GILa. Pred to postrojitvijo in sredi nje bo odhajejoči zvezni tajnik, ki bo pozdravni Duceja, izročil novemu zveznemu tajniku svoje posle. Novi zvezni tajnik bo sprejet posle ter bo ponovno pozdravil Duceja Oba zvezna tajnika bosta položila lovorjev venec pred svetišče. Poklonitev bo spremljalo bofonanje. Izrečen ne bo noben govor. Imenovanje zveznih tajnikov Imenovani so za zvezne tajnike v Milanu Ant©nio Agbemo iz Visceglia, rojen 1903, vpisan v PNF od 30. 3. 1919, skvadrist, član direktorija fašija v Milanu, podtajnik fašističnih sindikatov v Milanu, generalni tajnik zveze poljedelskih devalcev v Milanu, poročnik bersa.ljerov. prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki m v sedanji vojni Odlikovan aa vojaško hrabrost in član narodnega direktorija. Za zveznega pod tajnika v Milanu Gulia-no Magnoni, rojen v Milanu leta 1915, vpisan v PNF od leta 1937, prihajajoč iz'mladinskih organizacij, vojni prostovoljec v Severni Afriki, ranjen pohabljenec in vojni invalid, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, doktor političnih ved m bivši narodni inšpektor GUFa. V Benetkah Alessandro Bonamici, rojen v Albaredo d'Adige leta 1903, vpisin v Stranko od 1. 1920, skvadrst. major bersa-ljerov. prostovoljec v italijanski Vzhodni Afriki, bivši zvezni tajnik v Veroni in bivši generalni podpoveljnik GILa, insoektor PNF V Goruaji Antonio De»te, rojen v Trstu 1909, vpisan v PNF od 23. 3. 1928. prihajajoč iz mladinskih organizacij, vojni prostovoljec v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor gospodarskih in trgovinskih ved. bivši podtajnik GUFa. V Siracusi GiangiacOm« FOgaccia, rojen v Milanu leta 1899 vpisan v PNF od 23. 8. 1922, skvadrist konzul Milice bojevnik ▼ vojni 1915—1918 in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik v Misurati in Novari ter komisar fašija na Krfu. V Beneventu Enrico Marinaro, rojen v Beneventu leta 1896. vpsan v PNF od 11. 10. 1922, višji oficir Kr. vojske in Milice, bojevnik v vojni 1915—1918 in v sedanji Spojni, odS&ovan. z dvema bronastima ko- lajnama in zdvema vojnima križema za vojaško hrabrost, doktor prava in gospodarskih ved, bivši zvezni podtajnik. V Vercelliju Ch«arlssimo Quaglio, rojon v San Urbano d'Este leta 1908, prostovoljno v španski vojni, kjer je bil ranjen^ prostovoljec v sedanji vojna, odlikovan z dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost, bivši zveznj tajnik v Ragusi, doktor prava in gospodarskih ter sindikalnih" ved. V Rimu Alessandro Ratti, rojen v Neaplju 1. 1905., vpisan v stranko od leta 1920., skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno za vojaške hrabrost, sedanji zvezi inšpektor v Rimu. doktor medicine. V Breseiji Vittore Tattara, rojen v Bas-sano Grappa leta 1897. Vpisan v PNF od leta 1920., ranjen fašist, bojevnik v vojni 1915-18, prostovoljec v sedanji ^ojni, nd. vetnik. V Reggio Calabria Alberte Zaccherim. rojen ■» Casola Valsenio leta 1896., vpisan v PNF od 4. 12. 1920, skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in tremi bronastimi kolajnami za vojaško hrabrost, bivši podšef štaba GILa. Premeščeni so zvezni tajniki Diroareia-no Ermanno Iz Agrigenta v Rieti, C8«, drini Mario iz Catanzara v Agrigento. Saltamacchia Giuseppe lz Matere v Ennc. Paseotto Avduino iz Reggio Calabrije v Brindisi, Rotolj Ubaldo iz Cosenze v VI-terLo, Ercolani Alcco iz Rietija v Cosen, zo, B®raccu Francesco Maria lz Corfuja v Catanzaro. BenagH Nicola iz Pole v Corfu, Romano Attilio iz Brin isija v Alessandrijo, Pfva Gustavo iz Benetk v Polo Albruno Marto lz Vlterbe v Sleno, Gazzano Luigi Italo lz Pise v Impeno Filipp* DOmenico iz Imperie v Piso, Cola Martino Mario iz Enne v Matero. Imenovan je za predsednika OND Mario Collesanti, sedanji zvezni tajnik v Rimu, namesto Dina Gusattija Bonsembian-teja, ki je imenovan za podpredsednika korporacije za gostinstvo. Za predsednika ustanove za matere in otroke je imenovan Sergio Nannini namesto Alessandra Frontonija. Anglosaške sovražne operacije proti Martiniquu Lizbona, 14. maja. s. Prispela so poročila o prvih vojaških kretanjih, ki kažejo obko-litev otoka Martindqua, čigar gubernator admiral Robert je odklonil, da bi se vdal an-glesko-acmeriSkim zahtevam. Obenem se je zvedelo, da so se čete, ki tvorijo del oboroženih posadk v južnem delu Karibskega morja, že vkrcale na otoku Barisados, odkoder bodo odpeljane na otok Domingo, ki leži le 50 km od Martiniqua. Izgredi v Siriji Carigrad, 14. maja. s. V Gebel Druzu v francoski Siriji so izbruhnili novi nemiri zaradi prestrogih rekvizicij živeža, ki jih izvajajo degolovci. Načelniki nekaterih pismen so se sklicevali na svojo notranjo avtonomijo, toda brez uspeha. Degolovci so vsak upor zatrli brezobzirno z orgijam. Minister Acer bo na obisku v Berlinu Berlin, 12. maja. s. Te dni se je mudil v Berlinu minister Giacomo Acerbo ter se udeležil v svojstvu predsednka mednarodnega poljedelskega zavoda 7. zasedanja mednarodnega sredžča za gozdarstvo. Zasedanja so se udeležile delegacije «rtevilnin drugih evropskih držav. Med svojim bivanjem v nemškem glavnem mestu se je minister razgovarjaJ 6 finančni mministrom Schwerin von Crossi-ghoni, z nemškim gospodarskim ministrom Funkom, z državnim podtajnikom zunanjega ministrstva von Steengrachtom in s podtajnikom poljedelskega ministrstva Backe-jem. Dvajset let železniške Milice Rim, 12. maja. s. železniška Milica je davi proslavila 201etnico svoje ustanovitve, kj je 20-letnica neprekinjenega discipliniranega in tihega žrtvovanja polnega dela. Ob tej priliki so se zbrali v Rimu prapori železniških legij, ki so bili sprejeti s predpisanimi častmi. Minister za promet in šef glavnega stana Milice sta pregledala na trgu Adolfa Hitlerja legijo in kohorto fašističnih želzničariev in izpričala popolno vzajemnost med delavci in borci Italije v tem zgodovinskem trenutku. Vojaški Kaplan je opravil mašo zadušnico za padle pod zastavami. Po izročilu odlikovanj za vojaško in civilno hrabrost in zaslužnih izpričeval z nagradami ustanove »Luigi Razza« so oficirji odšli k poveljniku Milice ter se poklonili v svetišču padl;h legionarjev. General Galbiati je nato sklical k raportu poveljnika legije in službene šefe železnice, katerim je izrazil svoje popolno zadovoljstvo spričo mogočnega dela, kj je bilo opravljeno v preteklem dvanajstletju. Dal je navodila za bodoče delovanje in izjavil, da je prepričan, da bo vera legionarjev v vsaki okoliščini odločilen čimtelj. Raport se je zaključil s pozdravom Duceja. Ob 13.55 je poveljnik specialne Milice general Raf-faldi po radiu pozdravil vse železniške črne srajce. Visoko odlikovanje maršala Antonessa Bukarešta, 12. maja. s. Komentirajoč velik politični in vojaški pomen odlikovanja maršala Antonesca z velikim križem Savojskega vojaškega reda prikazuje »Cuventul« zgodovino reda, ki ga je ustanovil Vittorio Emanuele I., in piše, da se Čutijo vsi Rumuni. Ki se borijo za dobro svoje države počaščeni s častjo, ki jo je Kralj in Cesar Vittorio Emanuele III. podelil maršalu Antonescu. Generalni direktor DNB v Rimu Rim, 12. maja s. V Rim je prispel generalni direktor nemške poluradne agencije dr. Albrecht Davi je obiskal agencijo Štefani jn navezal stike s predsednikom in direktorjem, s katerima se je razgovarjal c vprašanjih, dčočih se sodelovanja med o-bena ustanovama. V prihodnjih dneh bo imel številne razgovore z voditelji novi narstva Zatiranje terorističnih elementov v Sofiji S&fijam 12. maja s. Sofijska policija je danes dosegla nov uspeh v akciji pri odkrivanju za« rotniških elementov, ki terorizirajo že nekaj časa glavno mesto. Dva agenta, ki sta bila v 6lužbi na periferiji Sofije, sta opazila popoldne tri sumljive 06ebe. dva moška in žensko, ki 9o stopile v neko hišo. Policijska agenta sta potrkala na vrata toda sprejeta sta bila z revol-verekimi streli. Oddelek vojakov, ki je šel tedaj mimo po cesti, je pritekel na pomoč in popolnoma blokiral hišo. Obleganje je trajalo nad eno uro z izmenjavo strelov med vojaki in teroristi. Končno so bila vrata vdrta in v hiši so našli enega izmed teroristov mrtvega. žen= sko pa nepoškodovano. Ubiti je bil spoznan kot komunist, ki je bil že obsojen v odsotnosti na smrt. Tudi ženska je bila komunistka Oba sta imela ponarejene osebne izkaznice. Tretjemu teroristu je na skrivnosten način uspelo pobegniti. Ves okraj je blokiran in policija preiskuje vse hiše Po prvih obvestilih se zdi da ti trije teroristi pripadajo obširni teroristični organizaciji, ki že nekaj mesecev oprav1 ja umore političnih osebnosti. Policija nadaljuje svojo Odbiti sovjetski napadi ob Kubanu in Lisičansku Na tuniškem obalnem gorovju se odpor osnih čet nadalfuie Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na tuiUškeim mostišču so se nemško-italijanske čete borile tudi včeraj z največjo silovitostjo proti sovražniku, ki je z nadmočnirui silami napadal čelno in v hr. bet. Po izčrpanju zadnje municije in uai-čenju vsega vojnega orožja je bil v glavnih odsekih južne fronte odpor ustavljen, nasprotno pa na tuniškem obalnem gorovju posamezne bojne skupine, v kolikor še razpolagajo z municijo, nadaljujejo odpor v vzornem izpolnjevanju vojaške dolžnosti. Na vzhodni fronti so bili sovražni napadi na kubanskem mostišču in severno od Lisičanska odbiti. Letalstvo je pred fronto in v sovražnem zaledju napadlo številna zbirališča čet in važne železniške naprave. Na Severnem morju so nemški lovci potopili tovorno ladjo s 3000 br. reg. tonami in zažgali sovražni brzi čoln. Britanska bojna letala so v noči na 13. maja hudo napadla zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. V nekaj krajih, predvsem na mestnem ozemlju Duisburga, so rušilne in zažigalne bombe povzročile znatno škodo. Po dosedanjih podatkih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 33 napadajočih letal, predvsem štirimotornih bombnikov. Močni oddelki nemških brzih bojnih letal so prodrli včeraj podnevi dvakrat do vzhodne angleške obale in so bombardirali naprave mesta Lowestoft in stražne čolne pred obalo. Vsa letala so se vri»ila na svoja oporišča. Hude sovjetske izgube ob Kubanu Berlin, 12. maja. s. V odseku kubanskega mostišča so bile včeraj borbe krajevna važnosti, ki se jih lahko smatra za posledico ofenzive, katero ao Sovjeti prejšnji dan sprožili proti vzhodnemu krilu tega odseka. Začasen vdor sovražnika v področje Krimske je imel za posledico skrajna hude izgube za boljše vike. Izgubili so T zadnjih 12 dneh okrog 30.000 mož, ki s» padli ali biti ujeti, kakor tudi 200 tankom ki so bili uničeni ali hudo poškodovani. — Ni mogoče še preceniti število ujetnikov in količino zajetega orožja, ki pa moča bi tj ogromno. Nenaden napad na vzhodno obalo Anglije Berlin, 12. maja. s. Nemška brza letata so nenadoma včeraj zjutraj preletela nad obalo vzhodne Anglije in iz nižine napadla sovražne stražne ladje. Dve edinici sta MS. zadeti v polno, vsaka z eno bombo, ostale bombe so padle, kakor je bilo mogoče opazovati, v bližini mnogih drugih edinic. Medtem ko je bila večina nemških letal zaposlena v borbi s stražnimi ladjami, so ae ostala letala vrgla proti vojaškim objektom v Lovvesteftu. Uspelo jim je med drugim zadeti učinkovito z letalskim orožjem tovorni vlak v bližini mesta. Vsa nemška letala so se zopet vrnila na oporišča. Na področja Rokavskega preliva ni bilo nobenega nejšega sovražnega napada. Slavna smrt kapitana pilota Colomba Pierina Rim, 12. maja s. Pri preizkušanju novega vojaškega letala se je ponesrečil in našel slavno smrt na svojem borbenem mestu kapitan-pilot Pierino Colombo. Kapitan-pilot Pierino Colombo je bil rojen v Vedanu 8. julija 1902. Pod orožje je bil poklican v septembru 1921 ter dodeljen na svojo prošnjo pilotski šoli. kjer si je pridobil diplomo vojaškega pilota na letališču Ponte Sanpietro v septembru 1923. Zaradi svojih izrednih sposobnosti je bil dodeljen prvi jati lovcev, ko so se k veteranom iz vojne 1914/18 že pridružile nove vrste mladih. Ko je spopolnil svoj oddelek, je služil v kolonialnem letalstvu in se udeležil vojaških operacij za zopetno osvojitev libijskega zaledja Ko se je zopet vrnil v Italijo, je bil zaradi svojih odličnih pilotskih sposobnosti dodeljen brzemu oddelku Desenzana ob Gardi, ki je osvojil Italiji velike uspehe v brzini. Leta 1930 in 1932, se je udeležil mednarodnih letalskih prireditev v Ameriki in Švici, kjer se je izkazal s svojimi pilotskimi sposobnostmi za ugled kril Italije. Dne 5. 11. 1937 je napredoval zaradi rednih zaslug v podporočnika in bil dodeljen 50. napadalni jati Kmalu nato je prosil, naj ga pošljejo v vojno v Španijo, kjer je znova potrdil svoje izredne sposobnosti ne samo kot pilot, temveč tudi kot vnet borec. Po vojni zaslugi je napredoval v poročnika in se udeležil tudi sedanje vojne na grško-jugoslovanski fronti ter * pridobil dve odlikovanji za vojaško hrabrost. Kot izredno izkušen pilot je ▼ letalskih krogih zasluženo slovel. Bil je izredno vežban inštruktor v aikrobacijah ter je mnoga leta skrbel za vežban je mladih pilotov. katerim je vlil svojo hrabrost in svoje neizčrpno navdušenje. Od 20. septembra 1941 je bil pilot-kolavdator ter je postavil v službo Domovine do najvi&je žrtve svojo strast in neprimerljivo spretnost Bil je odlikovan z dvema srebrnatuEt kolajnama in z dvema vojnima knženm za vojaško hrabrost. Anglosaški teroristični napadi le še krepijo duha italijanskega prebivalstva prei kma iskavo in je možno, da bodo vsi krivci alu odkriti. Preiskave so tudi na deželi. Berlin, 12. maja. s. V članku z naslovom »Disciplina« opisuje rimski dopisnik »Deutsche Allgemeine Zeitung« obisk v nekem Italijan* skem mestu, ki je bilo posebno prizadeto ob bombardiranju sovražnih letal. Po opisu opustošenja v cerkvah, bolnicah šolah in miroljubnih civilnih okrajih, poudarja nemški pisec visokega duha, ki preveva prebivalstvo, katerega zadeva sovražni terorizem. Dopisnik piše doslovno: Italijani že dolgo vedo, kaj angleški m ameriški letalci razumejo z izrazom »vojaški objekt«. Prav tako je znano da ae sovražnik zdaj zaveda, da je dosegel prav nasprotni uči* nek, kakor je upal Hotenje po porušenju morale italijanskega naroda 9 takimi napadi je kakoT ugriz v granit. Če navzlic tem sovražnik vztraja pri tem načinu »vojne® ki ni vojna, temveč moritev žena otrok in neoboroženih državljanov se mora pač s tem sprijazniti, da velja ne samo za sovražnika temveč za »gang-sterja«. Mora sc sprijazniti, da to njegovo vojskovanje označujemo s pravim imenom zločina. ki seje sovraštvo in ojačuje odpor in duha prizadetih in oboroženih. Pripomininjoč. s kakšno veličino civilno pr©- Nova albanska vlada Proglas Kr. namestnika albanskemu narodu Tirana, 12. maja. s. Namestnik Kralja je po odobritvi Kralja in Cesarja poveril Eksc. Ekremu Libohovi sestavo nove vlade, Id se je takole sestavila: Predsednik ministrskega sveta in začasni tajnik PDFa Ekrem Libohova. Začasni minister za pravosodje in prosve-to Anton Cosmac. Notranji minister Kol Bib Mirakaj. Finančni minisetr Anton Beca. Minister za javna dela in podpredsednik ministrskega sveta Ilija Agushi. Začasni minister za industrijo, trgovino ln gozdove Nexhib Basha. Minister za ljudsko kulturo Hilmi Luca. Danes popoldne so Eksc. Libohova in novi ministri prisegli Kraljevemu namestniku. Eksc. Patriani je izdal naslednjo poslanico: Albanski narod! Nj. Vel. Kralj ln Cesar je imenoval novo vlado, ki bo morala rešiti vprašania vašp nuje šolski komisar pri Visckem komisariatu. Člen 3. Za gimnazijski sprejemni 'zpit se dovoljujeta dva roka eden ob pnčetku: drugi pa cb kcncu poletnih počitmc. po kandidatovi izbiri. Skušnje se opravljajo pri teh izpitih po učnem načrtu, določenem za četrti razred ljudskih šol. Natančnejše določbe za ta izpit *zda Visoki komisar ?. odlokom Člen 4. Pr: ustni skušnji izpita iz italijan-šč ne ni uporabljati sistema listkov in žreba Člen V Kandidati ki bi zbog ugotovljenih vzrokov višje sile ne mogli izpita pričeti ali dokončat: v prvem roku, ga smejo opravljati J v jesenskem roku. ■ Člen 6. V šolskem letu 1942/43 je prehodno uporabljati predpise naslednjih členov. Člen 7. Pismena izkušnja pri izpitu ix italijanščine sestoji iz svobodne obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraševatelj. Člen 8. Vpisani učenci, ki iz vzrokov do kazane višje sile niso megli začeti obiskovati šole ali ki jih zaradi odsotnosti iz takega vzn> ka ni mogoče oceniti, smejo opravljati izpite določene za njih razred v poletnem roku, na g;mnazijah pa se štejejo povsem za privatiste Glede teh kandidatov veljajo šolnina in izpitne takse, ki veljajo za redne učence. Člen 9. Kandidati, ki so se udeležili izpitov v izrednih rokih iz člena 5. naredbe št 161 * dne 20. avgusta 1942-XX in iz člena 2. naredbe št. 9 z dne 16. januarja 1943-XXI pa jim is bil dovoljen popravni izpit, lahko opravljajo izpit v poletnem roku šolskega leta 1942/43. Člen 10. V razredih, ki se končujejo z za ki,učnim izpitom kakršne koli vrste, se konča pouk 12. junija. Določba prednjega odstavka ne velja za l žensko realno gimnazijo v Ljubljani in za realno gimnazijo v Kočevju. Člen 11. Glede ljudskih šol določi Visoki komisar konte pouka za vsak primer posebei z odlokom. Člen 12. Ta naredba, s katero se razveljav« Ijajo vse druge njej nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina Ljubljana, dne 8 maja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubliansko pokrajino: Emili o Grazioli Predavanje prof. Calvfja o Danteju Kakor smo že javili, bo imel v soboto 15. t m. ob 19. uri v mali dvorani Glasbene Matice Jernej Calvi, profesor naše univerze, predsednik Zavoda za italijansko kulturd, predavanje o Dantejevem spevu, tičočem se »Asiškega Siromačka«. p ©d^irsinp Um Churchillov obisk v Wasfiingtona PcJtntrraiška nevarnost glavni predmet razgovorov v Beli hiši Berlin. 12. maja. Churchill je podvzel še eno potovanje preko Atlantika. Njegova pot ni bila samo potrebna, marveč nujna. Zaradi zma--gc anglosaškega orožja, piše »Times«, se je strateški položaj v osnovi izpremenil. Zato je treba načrte, sprejete pred štirimi meseci v Casablanci, čimprej prilagoditi novim okoliščinam. To je namen poseta britanskega ministrskega predsednika v Ameriki in njegovih razgovorov s predsednikom Zedinjenih držav. Ta vest londonskega lista se zdi preprosta in otročja, toda v resnici ima globoko vsebino. Hoče namreč povedati, da se v Casablanci niso nadejali tako naglega uspeha in tako hitre-Ca dosega zastavljenih si ciljev. Nedvomno niso pričakovali, da bodo postavljeni v tako kratkem času pred nujnost vdora na evropsko cevno. Tukajšnji politični krogi pa naglašajo, da se je zadnje tedne v angleškem tisku razločno po» kazalo vznemirjenje zaradi osnega odpora v Afriki. Zdelo se je, da je žilavi odpor zmešal načrte zaveznikov, ki so bili osnovani na bliskoviti likvidaciji italijansko-nemških sil v Tri-politaniji in Tuniziji. V ostalem pa je bil prav »Times« tisti list, ki je razširjal vest, da se je maršal Rommel zavezal držati afriške postojanke do konca septembra. Resnica je najbrže to, kar je pisala »Chicago Tribune«, ki se gotovo ne more dolžiti, da bi bila prijazna Italiji in Nemčiji. Ta list je še včeraj zapisal: »Afrika je v naših rokah, od Casabiance do Kaira je obala črne celine postala izhodiščna črta neprimerno daljša, kakor je bila pred dvema letoma izhodiščna črta ob vzhn.Ini in južni obali britanskega otoka. Res je. da evropska trdnjava na jugu nima branika, ki bi bil siičen atlantskemu, zato pa ima pri-rndni branik. Sredozemsko morje m za tem branikom stoje milijoni do zob oboroženih vo= jakcv.a V Berlinu pravijo, da je zavlačevalna vojna taktika Osi, ki se je izvajala od prvih dni bitke pri El Alameinu do danes, postavila Churchilla in Roosevelta v neprijeten položaj. Strateško bi bila likvidacija italijansko-nemške vojske v Afriki važna takrat, ako bi bile osne čete še zaposlene s silo v.to obrambno bitko med Do-nu-m in Volgo ter v obrobnih odsekih evropske- trdnjave^ V teh štirih mesecih se je ugotovila osnovna izprememba položaja, seveda v korist Osi. Odveč bi bilo spominjati se st>lošne mobilizacije vseh razpoložljivih sil evropske celine za totalno \ojno osnih sil. To je namreč oni razlog, zaradi katerega sta se morala se stati Churchill in Roosevelt. da ponovno pro« učita casablanški načrt ter rešita izredno zamotana in obsežna vprašanja, med katera spada tudi podmorniška vojna V luči dejstev se kaže jasno, da je letalsko orožje za Anglosaše edino orožje, na katero se zanašajo v svojih utvarah. Značilna je v zvezi s tem ironična opazka moskovske »Pravde«, da bi se Velika Britanija in Zedinjene države odpovedale vdoru na evropsko celino, ako bi se orjaška letalska ofenziva zavlekla za tedne in mesece ter bi prinesla enak uspeh namreč predajo evropske trdnjave, toda Anglo-sasi si ne delajo utvar, ker dobro vedo, da so izpadi podmornic iz oblegane in obstreljevane evropske trdnjave zelo usodni in nevarni Zato je vsekakor verjetno, da bodo Anglo-sasi proučevali vprašanje vdora na ta način, da si bodo poiskali točko najmanjšega odpora. To prizadevanje pa je prazno, kajti take točke ni. V ostalem bi se morale izkrcane zavezniške sile v svojo škodo kmalu prepričati, da bi jih zadela usoda onih 10.000 angleških vojakov, ki so bili izkrcani lani v Dieppu. Udeleženci onega podjetja lahko služijo kot resno svarilo. Propaganda seveda samo podčrtava važnost vo= jaške konference, ki je bila te dni v Kairu, kjer so se zbrali poveljniki britanskih sil Bližnjega vzhoda, ne more pa iz razumljivih razlogov dati n;kakršnih podrobnosti, kako se bo rešilo pereče vprašanje vdora. Anglosaški tisk se bavi z očitno vznemirjenostjo tudi z vprašanjem podmorniške vojne in mnogi listi omenjajo, da se bosta Churchill in Roosevelt razgovarjala tudi o tej važni zadevi. V zvezi s sestankom obeh vodilnih anglosaških državnikov pravi »Volkischer Beo< bachter«: »Često se postavlja vprašanje, zakaj so Zedinjene države hotele vojno in zakaj so se vrgle v to pustolovščino. Amerika ima tako obsežno ozemlje, kakoi je vsa Evropa. Dočim morajo Italijani živeti na svojih tleh stisnjeni tako, da jih pride na vsak površinski kilometer po 137 odnosno 139. živi v Zedinjenih državah na isti ploščini komaj 16 ljudi. Kaj neki hočejo Američani od nas, piše list. ko se vendar vedno hvalijo, da ima njihova dežela neomejene in neizčrpne zaklade. Ti zakladi so zadostni, da obilno krijejo vso potrebo 130 milijonov Američanov, in so tako ogromni, da zagotavljajo obstoj še nadaljnjim desetkam milijonov. Razen tega so neizmerna bogastva zemlje in njene notranjosti izkoriščana samo delno. Z nekoliko dobre volje bi zemlja lahko podvojila svoj donos. Evropa pridela 15 stotov žita na ha, dočim doseže ameriško kmetijstvo komaj 7 stotov na isti površini. Zedinjene države niso nikoli imele potrebe po razširjenju svojega prostora in je nimajo niti danes. Ne potrebujejo ničesar in vendar so izzvale ta drugi svetovni spopad. Povsod so pošiljale in še pošiljajo svoje ekspedicijske zbore, le v Evropo ne, ker je to močno branjena trdnjava osnih sil. Kdo je neki hotel vse to? Morda narod, gotovo ne. Vojno so hoteli Zidje, ki hočejo z dveh oporišč, iz Washingtona in iz Mo» skve. ustvariti vesoljno židovsko gospostvo nad svetom. Tudi ameriški narod bo nekoč spregledal in bo prepozno spoznal grozotno resnico.« (II Piccolo). Tellk japonski uspeh v Birmi Eass^&a važnega strateškega oporišča — Hud angleški poraz R»ngun, 12. maja. s. Po prvih vesteh s fronte o uspehih japonskih sil v pohodu pr:ti angloindijskim silam, ki je dovedal 8. maja do zasedbe važnega sovražnega strateškega oporišča Budhivanga ob oba1 i Arakana v Bengalskem zalivu, so našteli na bojišču nad 1.600 padlih sovražnikov, 100 pa jih je bilo ujetih. V vojnem plenu, ki so ga Japonci zajeli, je 10 tankov, katerih je nekaj v odličnem stanju, 42 topov, 182 avtomobilov in 49 strojnic. Protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo, ena topmčarka je bila potopljena, druga pa hudo poškodovana. Sanghaj, 12. maja. s. List »šanghaj Daily« poudarja zasedbo Budhivanga, zadnjega angleškega utrjenega oporišča ob gornjem toku reke Maju ln izjavo tajske vlade, da Taj ni več vojno področje, kar oboje kaže, da je varnost v vzhodni Aziji narasla spričo razpadanja anglosaškega imperijalizma. List tudi poudarja, da so japonski vojaški uspehi odvrnili od Taja vojno nevarnost že davno, da pa je vlada vendarle obdržala vojaško upravo v državi. Danes ni več možnosti, da bi vojr.a prišla do mej Taja in postalo je odveč, da bi se obdržalo vojno stanje. Navzlic grožnjam iz Londcna in Washlng-tona postaja položaj Japonske vedno jačji in toliko razbobnana angleška ofenziva proti Birmi se je popolnoma razblinila Uspešne japonske operacije na Kitajskem Tokio, 12. maja. s. Po vesteh iz glavnega stana -Japonskih sil so med operacijami v zapadnem Hopeju proti 10.000 ki-taiskim komunistom, zbranim na meji ob šansiju in Kaharlju, našteli na bojišču 1 532 padlih sovražnikov1, 132 kitajskih komunistov pa je bilo ujetih. Operacije v zapadnem Hopeju so se pričele 20. aprila proti 3. in 4. vojnemu pasu, kjer so bile zbrane velike kitajske komunistične sile. Iz Cingataoa se nadalje doznava, da so japonske sile izvedle očiščevalne operacije v šantungu ter pobile 367 sovražnikov, 128 pa ujele. Tokio, 12. maja. s. Velika skupina japonskih letal je popoldne bombardirala Tehsam, 12 km južnovzhodno od Kankte-ha v srednjem delu pokrajine Honan. Japonski letalci so zadeli štab kitajske 29. armadne skupine, radijsko postajo in druge vojaške naprave. Skupina je tudi bombardirala Kangpeh ter zadela arzena! ln skladišče mumcije. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. TeSkoče v prehrani Bližnjega vzhoda Ankara, 12. maja. s. Gospodarska konferenca za Srednji vzhod, ki jo je Casey sklical v Kairu, da bi se rešila težka vprašanja oskrbovanca, doslej ni dala nobenega pozitivnega rezultata. Angleški eksponenti in vlade v posameznih državah neutrudno prikazujejo v rožnatih barvah letošnjo žetev, na konferenci pa ni bilo tolikega optimizma, kajti na mnogih področjih je prekomerno deževje spomladi povzročilo veliko škodo. Angleški in ameriški delegati so izjavili, da se mora Srednji vzhod letos sprijazniti z mislijo, da ne bo sprejel nobene pomoči od anglosaških držav, kajti vse dobave se morajo prihraniti za naraščajoče potrebe vojaštva. Anglosasj bodo samo lahko prispevali s svojimi strokovnjaki m tehniki, katerim bo poverjena boljša organizacija proizvajalne sposobnosti posameznih držav. Iz Hrvatsk Izmenjava straže na Hrvatskem. Gra-ška »Tagespost« poroča iz Zagreba: Vsi uradni načelniki, adjutanti in komisarji ustaškega gibanja so bili s Poglavnikovo odredbo razrešeni svojih dolžnosti. Do ponedeljka zvečer še ni bilo novih imenovanj z izjemo novega upravnega poveljnika, na katero mesto je bil postavljen dosedanji stežernik za Zagreb Božidar f£avran. O vzrokih tega ukrepa je bilo ■» ponedeljek zvečer sporočeno ustaškeniu glavnemu stanu, da Poglavnikovi odredbi ni treba pripisovati nobenega senzacionalnega pomena. Gre za podoben primer, kakor je bil nedavno v Italiji. Med usta. škimi funkcionarji jih je bilo mnogo, ki so imeli samo naslov, niso se pa aktivno udeleževali dela v organizaciji. Poglavni-kova želja je, da bo v bodoče manj funkcionarjev, ki bodo uspešneje opravljali svoje delo. — Za ministra novoustanovljenega ministrstva za pomoč, prizadetim krajem je bil imenovan dr. Mohamed Alajbegovič, dosedanji hrvatski konzul v Monakovem. Himmler je bil odlikovan z najvišjim hrvatskim vojnim odlikovanjem VellKim križem krone kralja Zvonimira s hrastovim listom. Finsko-hrvatsko društvo v Helsinkih. V okviru proslave obletnice NDH je bilo v Helsinkih ustanovljeno finsko-hrvatsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen Risto Orko, ravnatelj filmske tvrdke »Suomi filmi«, ki bo v kratkem obiskal Zagreb. Po ustanovni skupščini je bil na hrvatskem poslaništvu velik sprejem. Hrvatski letalci na vzhodnem bojišču se še vedno udejstvujejo. V »Hrvatskem Narodu« čitamo, da je v borbah za Krim-skajo poročnik Galič dosegel svojo 33. in 34. zmago. ___. Dober pridelek češenj t Mostarn. »Noto Hrvatska« poroča, da so v Mostam in okolici letos češnje prav dobro obrodile. Ker je bilo spomladi lepo vreme, so bile prve češnje na trgu že konec aprila. Mo-star je Izredno dobro založen s tem prvim zgodnjim sadjem. Cena češnjam se giblje od 70 do 100 kun. Zagreb dobi tretjo bolnišnico. Poročali smo že, da bo najbrže prihodnji mesee odprta nova bolnišnica hrvatskega Rdečega križa. Zdaj pa čitamo v hrvatskih listih, da se v vsej naglici gradi železni-čarska bolnišnica na Rebru, ki bo tudi kmalu odprta. Po pisanju listov bo želez-ničarska bolnišnica ena najlepših in najsodobnejših bolnišnic v tem delu Evrooe. Licitacija za bolnišnico je bila razpisana leta 1938., delo pa je bilo oddano naslednje leto. Najprej je bilo proračunanih za. gradnjo i** opremo 16 milijonov kun izdatkov, zdaj pa so se nekoliko povečali. Stavba je trinadstropna. V bolniških sobah bo prostora za 200 postelj, lahko pa se bo namestilo še nadaljnjih 50. Osiješko gledališče v V»raždinu. 2e 15 let prihaja na gostovanje v Varaždin osiješko gledališče. Tudi letos bi se imelo začeti gostovanje 15. t. m., uprava osije-škega gledališča pa še ni dokončno določila začetka gostovanja. Varaždinsko mestno načelstvo je že odebrilo v ta namen 100.000 kun. Po prvotnem dogovoru bo gostovanje trajalo 6 tednov. Gradnja igrišča in plavališoa v Varaždi-nu. Iz »Nove Hrvatske« povzemamo, da se je varaždinski mestni občini posrečilo v središču mesta ugodno odkupiti 14 ju trav zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo sodobnega igrišča in plavališča. Podzemska jama Vetrnica bo največja izletniška privlačnost južne Hrvatske. Ob železniški progi Mostar—Dubrovnik, na Popovem polju, se razprostira ta največja podzemska jama. Dolga je 15 do 20 km in po pisanju hrvatskih listov s svojo veličino in veličastnostjo nadkriljuje jamo v Postumii. Doslej je raziskano okoli 7500 metrov jame. Delavska knjižnica v Zagrebu ima po poročilih hrvatskih listov 17.295 zvezkov. Lani je bilo vsega skupaj izposojenih nad 47.000 knjig. Na novo je pristopilo v letu 1942. 970 članov, izstopilo pa 241. Delavska knjižnica v Zagrebu je imela ob koncu lanskega leta 4313 članov. Hišne pisemske nabiralnike Je treba namestiti do 80. septembra. Prometni minister je izdal nova navodila glede postavljanja hišnih pisemskih nabiralnikov. Po spremenjenih predpisih morajo biti nabiralniki postavljeni najkasneje do 30. septembra, da bo olajšana služba pismonošem. Letos bo zasajenih 322 milijonov strokov tobaka. Na hrvatskem državnem področju je bilo letos dovoljenih 322 mliijonov strokov tobaka za sadnjo. Lani so pridelali na Hrvatskem 220 vagonov tobaka. Država ga je kmetom plačala po 92 kun kg. Poleg tega pa je še vsak pridelovalec dobil kilogram koruze za kg tobaka Zagrebšlia mestna plinarna je najstarejše podjetje zagrebške občine, ki je bilo ustanovljeno leta 1862. Plinarna je tudi eno najstarejših industrijskih podjetij v Zagrebu sploh. Zgradil jo je augsburški industri-jec Rudinger. Leta 1870 je bilo podjetje reorganizirano, dvajset let pozneje pa je plinarno prevzela mestna občina Leta 1911. je mestna občina zgradila novo plinarno, ki je bila teiaj eno najsodobnejših podjetij v Evropi. Do danes ss je Zagreb toliko razširil, da plinarna komaj še zmaguje najnujnejša naročila. Potrošnja plina na osebo letno je v Zagrebu v primeri z drugimi srednjeevropskimi mesti zelo majhna ter znsša komaj 45 do 50 kub. m plina. Prijava podatkov o kmetijah Smatrajoč za potrebno, da se ugotovijo sestav, oprema in obdelovalne vrste kmetij v Ljubljanski pokrajini, je Visoki komisar izdal naredbo z določbami o ugotovitvi sestave in opreme kmetij v pokrajini, ki je objavljena v »Službenem listu« 12. maja tega leta. Člen 1. Lastniki in zakupniki zemljišč v pokrajini so dolžni prijaviti vse podatke o sestavu, opremi in obdelavi svojih kmetij na posebnih obrazcih katere si morajo priskrbeti pri svo® jem občinskem uradu in jih temu uradu povsem izpolnjene vrniti do vštetega 15. junija 1943-XXI. Člen 2. Občine morajo poslati zbrane prijave ravnateljstvu kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata do vštetega 30. junija 1943-XXI. Člen 3. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, fci vlože neresnične ali nepopolne priiave. se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. j januarja 1942-XX, št. 8, v denarju do 5000 lir. v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Iz Srbije Lepi uspehi slovenskih otrok na meščanski šoli v Valjevu. Ko je bilo nedavno zaključeno prvo polletje 1942-43 na meščanski šoli v Valjevu, je učiteljski zbor ugotovil, da je najboljša učenka na vsej šoli Slovenka Marjeta Ahačičeva, hčerka tov. mojstra, po rodu iz Tržiča. Obiskuje IV. razred meščanske šole. Poleg nje je odlična učenka TTT, razreda Vidmarjeva Ivka, hčerka trgovca, po rodu prav tako iz Tržiča Ostali slovenski učenci in učenke so dokončali prvo polletje s samimi prav dobrimi in dobrimi uspehi, zadosten ali celo nezadosten nI bil niti eden Veseli nas, da slovenski šolarji tudi Izven ožje doonovine žanjejo uspehe. Ustroj hrvatske novčanične banke Hrvatski listi prinašajo celotno besedilo zakonske cdredbe o Hrvatski državni banki. Nekaj važn h določb te zakonske odredbe. s katero se spremeni ustroj Hrvatske državne banke, je omenil že zakladni minister dr. Košak v svojem nedavnem govoru. Najvažnejše določbe zakonske odredbe so naslednje: Hrvatska državna banka je v poslih svojega delokroga samostojna in neodvisna od vsake državne oblasti. Njena glavna naloga je skrbeti za stalno vrednost domačega denarja, za ureditev denarnega in plačilnega prometa doma in z inozemstvom, ter dajatj kredite narodnemu gospodarstvu Banka sodeluje z merodajnimi oblastmi pri reševanju vseh vprašanj splošne in načelne važnosti, ki posegajo v njene naloge, zlasti pri reševanju vprašanj cen in mezd, pri nadzorstvu nad zunanjo trgovino, nad denarnimi zavodi in pri sklepanju trgovinskih sporazumov. V zvezi z nalogami za ureditev kreditnega trga nadzira banka razdelitev in uporabo kred"tov in lahko od upn^ov in dolžnikov zahteva poročila in vpogled v njih. Hrvatska državna banka je organizirana kot posebna ustanova javnega prava v obliki delniške družbe. Glavnica znaša 300 milijonov kun in smejo biti delničarji samo državljani Hrvatske po poreklu in domače pravne osebe. Za prenos delnic je potreben pristanek banke. Nadaljnje določbe zakonske odredbe navajajo posle, s katerimi se sme banka baviti. Za eskont in reeskont menic velja načelo, da sme bitj rok zapadlosti menic največ 3 mesece, le za menloe, izdane v kmetijske in obrtne svrhe, sme biti rok dospelost; največ 9 mesecev. Banka sme kupovati in prodajati menice glavne državne blagajne z rokom do 3 mesecev, višino zneska, do katerega sme banka kupovati take zakladne menice pa odredi Poglavnik po zaslišanju predsednika banke. Za kritje tekočih blagajniških potreb sme banka odobravati državi kredite v tekočem računu do 500 milijonov kun. Lombardne kredite lahko banka daje na podlagi zia-ta, menic (z navedenimi pogoji), varantov, izvoznih listin ter na podlagi državnih vrednostnih papirjev, kakor tudi ostalih vrednostnih papirjev, sposobnih za borzni promet, ki uživajo pupilarno sigurnost, in ki jih banka posebej označi. Banka se nadalj9 lahko bavi z nakupom in prodajo omenjenih vrednostnih papirjev, zlata in deviz, s sprejemanjem brezobrestnih nalog na ži-rovni račun, izjemno tudi s sprejemanjem obrestnih vlog, s shranjevanjem vrednostnih papirjev ter sprejemanjem vplačil in izplačil po klirinških računih z inozemstvom. Banka je vrh tega zavezana vršiti za državo bančne posle svojega delokroga in sme zaračunati državi za vršenje plačilnega prometa samo dejanske stroške. Od proglasitve te zakonske odredbe se smatrajo novčanice od 100 kun navzgor kot novčanice Hrvatske državne banke, medtem ko se novčanice in kovanci v vrednosti 50 kun in manj smatrajo kot državni denar. Izdajanje državnega denarja se vrši v sporazumu z banko. Poleg zlata in deviz, menic, čekov in lombardnih posojil, vrednostnih papirjev in ostalih terjatev služijo za kritje novčanic državne zadolžni-ce, izdane kot protivrednost za zamenjane dinarske novčanice tn za prevzete dinarske obveznosti bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Te zadolžnice se izreče Hrvatski državni banki z dnem proglasitve zakonske odredbe in mora biti njihovo stanje vedno posebej izkazano. Kot devize se smatrajo tudi vse terjatve v tuji valuti, plačljive pri kakšnem sigurnem inozemskem denarnem ali obračunskem zavodu. Za uničene, izgubljene, ali iz prometa vzete novčanice banka ni dolžna dajati odškodnine, za pokvarjene pa je dolžna dati odškodnino, če se predloži vsaj polovica novačnice in če se dokaže, da je o-stali del novčanice uničen. Banka odloča brez pravice na pravni lek o tem, ali uspe ta dokaz ali ne. O stanju aktiv in pasiv objavlja banka izkaze vsakega 15. in poslednjega dne v mesecu. Od doseženega čistega dobička se izloči najprej 10% za zakonito rezervo, ki ima služiti za kritje poslovnih izgub; od ostanka dobe delničarji največ 6°/'o dividendo, presežek pa pripada državi kod odškodnina za izključno pravico izdajanja novčanic. Ta presežek se uporablja v prvi vrsti za izplačilo državnega blaga pri banki. Predsednika ln podpredsednika banke imenuje na 3 leta in odstavlja Poglavnik. Iz važnih razlogov pa se lahko razreši pred potekom tega roka. Predsednik se lahko pozove na sejo vlade, kjer ima posvetovalni glas. Upravni odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in ravnatelj banke skupaj z dvema članoma, ki ju izvoli glavna skupščina. Ravnatelja imenuje in razreši predsednik. O predčasni razrešitvi članov upravnega odbora izvoljenih od skupščine, odloča glavna skupščina. V posvetovalnem odboru desetih članov morajo biti po en predstavnik denarništva. kmetijstva, šumarstva, rudarstva, obrti, industrije, trgovine in zadružništva. Člane posvetovalnega odbora imenuje na 3 leta predsednik v sporazumu z ministrom narodnega gospodarstva in zaklad-nim ministrom. Iz važnih razlogov se lahko člani posvetovalnega odbora pred po- tekom roka razrešijo. Nadzorstveni odbor tvorijo trije člani, ki jih izvoli skupščina na eno leto. Glavna skupščina odobrava letno poročilo in poročiio nadzorstvenega odbora, izvoli dva člana upravnega odbora in člane nadzorstvenega odbora ter odloča na predlog predsednika o spremembi osnovne glavnice. Predsednik imenuje ulužbence, ki se smatrajo kot javni uslužbenci. Pri banki se ustanovi pokojninski sklad in bolniški sklad, ki sta sestavni del bančne imovine. Člani upravnega, nadzorstvenega in posvetovalnega odbora morajo najstrožje čuvati poslovne tajnosti tudi po prenehanju službenih odnoša.iev z banko. Brez pristanka predsednika ne smejo o predmetih in razmerah o banki dajati izjav nit; pred sodiščem. Tudi izdajanje strokovnih mneni mora odobriti predsednik. Imovina in dohodki banke so prosti vseh davkov in taks. Isto velja za knjige, zapisnike, uradne vloge in za knjižne listne. Pošiljke denarja in vrednost iz lastnega delokroga, pošiljke z železnico med centralno in podružnicami ter med podružnicami samimi, ter pošiljke državnim ustanovam so oproščene poštnine odnosno voznine. Če bančni dolžnik ne izpolni svojih obveznosti ima banka ob dospelosti pravico, dati na dražbo vsako sprejeto jamstvo, in to brez pooblastila aH izreka sodišča, kar velja tudi nasproti konkurzni masi. V šestih mesecih se mora izvršiti vpis in vplačilo delnic ter mora biti sklicana prva giavna skupščina. Gss£~3arske vesti = Ustanovitev in povečanje industrijskih podjetij. Medm i n i strski odbor za avtarkijo. ki je te dni zajedal v Rimu pod predsedstvom Duceja je od 114 prošenj za ustanovitev ali za povečanje industrijskih podjetij odobril 80 prošenj. Odbor je vrhu tega izdal smernice za razvoj industrijske proizvodnje in za najbolj primemo izkoriščanje industrijske kapacitete — i7 italijanske petrolejske Industrije. Družba za umetni bencin ANIC (Azienda Nazionale Idrogenaz:one Combustibili) v Rimu, pri katerih sta poleg italijanskih državnih železnic udeleženi petrolejska družba AGIP in koncemska družba Mon-tecatini, poudaria v svojem letnem poročilu da je v preteklem letu nadalje povečala proizvodnjo in je poleg normalnega bencina izdelovala tudi visokovredni letalski bencin ter številne drage derivate mineralnega olja. Celotna proir.-od.nja se ;e povečala spričo nadaljnje izpopolnitve tehničnega postopka. Ugodni finančni uspeli ;.e družbi omogočil nove investicije za proizvodnjo visoke/rednih bencinov, na drugi strani pa je odpadla potreba nadaljnjih subvencij od strani države. Iz doseženega čistega dobička v višini 63.5 milijona lir bo družba plačala 7% dividendo na glavneo 750 milijonov lir. = Bilanca Združenih papirnic, Vevče, Go-ričane in Medvede. V »Službenem listu« je objavljena bilanca Združenih, papirnic, Vevče" Medvode in Goričane d. d. v LjufcljanL Prt glavnici 11.4 milijona lir in rezervnih skla.iih v skupnem znesku 10.5 milijona lir izkazuje bilanca za preteklo leto čisti dobiček 1.77 milijona lir (s prenosom iz prejšnjega leta 1.87 milijona Ur). Upniki znašajo 7.85 milijona lir. Posebej je izkazan pokojninski sklad dr. Tiiiicrja za uradni-štvo in mojstre v višini 4.56 milijona lir, delavski pokojninski in preskrbovalni sklad v višini 0.30 milijona lir in podporni sklad za urariništvo in mojstre v višini 78.000 lir. Med aktivami so izkazane tvomice z zneskom 8.51 milijona lir in posestva z zneskom 2 32 milijona lir, surovine in obratne potrebščine z zneskom 11.11 milijona lir in zaloge papirja z zneskom 2.42 milijona lir Dolžniki za dobavljeno blago so znašali ob koncu leta 5.80 milijona Dr, ostali dolžniki skupaj z bančnimi dobroimetji 5.56 milijona, lir, vrednostni papirji 0.86 in blagsina 0.11 milijona lir. Kosmati dobiček od proizvodnje je dosegel v preteklem letu 7.6 milijona lir, celotni kosmati dobiček pa 7.86 milijona lir. Družba bo za preteklo leto plačala 8% dividendo. = Omejitev izdelovanja klobukov v Nemčiji. Nemški državni ur. d za oblačila in sorodne predmete je te dni sporočil, da so bili v seznam blaga, ki ni važno za oskrbo prebivalstva vneseni tudi klobuki. S tem je omejena proizvodnja klobukov in smejo proizvajalci izdelovati klobuke le iz surovn. ki jim bodo dodeljene. — jz hrvatskega gospodarstva. Tvrdka Georg Schicht v Zagrebu je lani pri glavnici 50 milijonov kun in pri rezervah v višini 33 milijonov kun zabeležila čisti dobiček 8.16 mlijona kun. — Brodska tvornica vagonov. strojev in lokomotiv, ki je zaključila leto 1941 z izgubo 13 milijonov kun, je lani pri glavnici 55 milijonov kun dosegla čisti dobiček 9.6 milijona kun. — Zagrebško združenje gostinskih podjetij je opezo:ilo člane, da smejo pivo prodajati le po maksimalnih cenah, in sicer vrček piva giede na kategorijo podjetja po 14, 13 czir. 17 kun. Maksimalni cenik Maksimalni cenili štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila, t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko nasleonje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšeniena moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4?0 vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanei (žarnanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda rszžagnna drva 40 lir za stot; enotno mil0, ki vsebuje 23_27CS> kisline, 4.10 lire za kg. KULTURNI PREGLED Koncert Egressy - Aaiersperg V sredo sta v frančiškanski dvorani priredila koncert opernih arij raznih italijanskih. francoskih in nemških avtorjev tenorist Tibor E g r e s s y m sopranistka Ada Auerspergova. Številno občinstvo je privabilo predvsem zanimanje za pevko -domačinko, med tem ko smo Egressyja deloma poznali že od gostovanja v našem gledališču v vlogi Pinkertona. Tenorist ima primeroma majhen, toda prijeten glasovni material, kj ga zna dobro oblikovat:. V najvišjih legah je nastavek preglobok, kar se precej pozna na slabšem blesku tona, toda tja do višje srednje lege je zvok jasen, Lahkoten in zlesti intonačno neoporečen. Mnogo bolj kakor z glasovno zmožnostjo in njeno tehnično izdelanostjo pa učinkuje pevec z znatno kulturo frazira-nia in muzikalnega podajanja sploh. Čuti se sicer, da je dosti tega vidno posnetega PD vzorih, ki jih je pevec v Italiji, odkoder pr haja, mnogo slišal a občinstvo je le zelo ogrel s svojim podajanjem. Posebnih izraznih globin nismo pričakovali, ker koncertni oder ni nikdar primerno okolje za operne arije, saj tudi prekomerno gesti-kuliranje učinkuje prej neprijetno kakor pa prepričevalno. Sopranistka Auerspergova je pokazala znaten glasovni material, ki je vreden obdelave, a ker je tehnično šele na nižji stopnji in je g as še premalo prožen, mislim, da je bil njen nastop prezgoden. Upoštevamo vse težave javnega nastopa, vendar mora ravno zaradi teh težkoč. ki Jih vsi nastopajoči dobro poznamo, biti priprava kar najbolj vestna, t. j. š primemo dolgim študijem podvzeta. Tu in tam pa je pevka dala slutiti, da bo kdaj kasneje ob večji vsestranski umetniški zrelosti, glasbeni izraz dobro pogodila. Dobra spremljevalka pri klavirju je bila Marta Bizjakova. Marijan Lipovšek. Štiriilesetleiftica k Jurijeve hceare" D'Annunzio je spisal ta poem o duši abruškega gorskega ljudstva 1. 1903. v Net-tunu. Med zasnovami dveh tragedij o rodbini Malatesta »Parisina« in »Sgismonda« mu je vedno bolj rasla vizija Jorijeve hčere in z njo vsi prizori, ki označujejo to delo. Spisal ga je v nekaj več ko v enem mesecu. Krstna predstava je bila 2. marca 1904 v Teatro Urico v Milanu in je pomenila gledališki dogodek. Naslovno vlogo je igrala Irma Gramatica. Aligi pa ;e b:l Ruggero Rnggeri. Vlogo nesrečne Mile d i Codra je pesnik namenil Eleonori Duše M Dve kisflgi o Hrvatih Založba »Velebit« v Zagrebu je izdala skupno s Clemenson Dieclerichom (Berlin) zbornik »Die Kreaten«. 260 strani velike 8" obsegajoča, izredno obilno ilustrirana in lepo natisnjena knjiga ima namen prikazati tujemu svetu bitje in žitje hrvatskega n j. roda in njegove sedanje države. Knjiga ima reprezentativni značaj. V Zborniku ie natisnjena vrsta člankov, ki prehajajo preko zgolj informativnega k sintetični strokovni obravnavi snovi. Članki in razprave so iz peresa zagrebških vseučiliščnih profesorjev, publicistov in umetnikov. Stjepa-n Ratkovič je prispeval članek »Nekaj o naravi, ljudstvu in gospodarstvu v Nezavisni Državi Hrvatskih. Filip Lukas razpravlja »O geopolitičnem položaju NDII«, Milovan Gavazzi obravnava hrvatsko kmečko kulturo. Josip Horvath piše o postanku in razvoju Hrvatske in podaja razvojno sliko gospodarskega življenja Hrvatov, Pavao Tijan prikazuje tujskoprometne možnosti z vid.ka NDH. V nadaljnjem članku opisuje J. Hro-vath hrvatska mesta, M. Br. se bavi z začetki hrvatske knjige. Ljubcmir Marako-vič je p sec pregleda hrvatskega slovstva, čemur pridružuje znani slikar Ljubo Babic obilno ilustrirani pregled upodabljajoče umetnosti. Iz peresa skladatelja Bož darja Širole poteka sestavek »Glasba na Hrvatskem«. E. T. je avtor članka 0 gledališki umetnosti, medtem ko je Ivo Bogdan obdelaj zgodovino in sedanje stanje hrvatskega novinstva. Manjšega obsega je informativni zbornik »Krcaticn«, ki je izšel v Zagrebu kot prva knjiga zbirke »Kroatien in Wort und Bild«. Knj ga je namenjena tujcu za hitro informacijo in je temu primerno spisana in urejena. Dr. Zvonimir Dugački označuje zemljepisni položai Hrvatske, prof Lukas njeno geopolitik?, anonimen pisec temelje njenega gospodarstva. J. Horvat njena mesta, dr. Milovan Gavazzi kmečko kulturo, Lovre Katic pa zgodovinski razvoj Hrvatov. Ob koncu je članek dr. Mladena Lor-kovica o hrvatskem ustaškem gibanju. Nekaj aktualnih ilustracij na posebnih prilogah zaključuje knjigo. ZAPISKI Umrl j« pisatelj Tumuati. Iz Ventlmi-glie poročajo, da je v Borsrgheri. kjer je imel lastno vilo, umrl pisatelj in komedio-graf Domemko Tumiati, rojen v Ferrari leta 1874. Študiral je v Firenz:. ter je v svojem 20. letu izdal prvo zbirko liričnih pesrnri. Njegove naslednje pesniške zbirke se zaradi vrtanjih okolnosti in cinig;i-. momentov n; sporazumela z igralsko združbo, kateri je bil d'Annunzio zaupal krst svoje »pastirske žaloigre«, ker je bila ta združba na glasu kot najboljša v tedanji Italiji. Ob tej prilik; je pisal kri-t;k »Corriera della Sera«: »Bila je to velika zmaga, pravi triurni Nihče bi si ne drznil pričakovati toliko, niti ne najbolj goreči pesnikovi občudovalci, nemara tudi ne sam pesnik.« v delu je videl kritik -•privid umetnosti, ki daje sleherni obliki resničnosti videz in luč lepote«. Se tisto jesen so jo igrali v sicilijanskem narečju. L. 1906 je »Jorijevo hčer« vprizorila Scala v glasbeni obdelavi Alberta Franchettija, vendar je v tej obliki dosegla bolj skromen uspeh. Največji uspeh je doživela ta d'Annunzieva stvaritev v septembru 1. 1927 in v aprilu 1. 1928, ko so jo igrali skupaj z nekaterimi drugimi d'Annunzi-jevimi dramami pod pokroviteljstvom »Istituto Nazionale per la rappresentazi-one de; drammi di Gabriele d'Annunzio« najprej v pesnikovem prelepem dvorcu Vittoriale ob Gardskem jezeru, nato pa po vseh večjih italijanskih mestih. Sedaj bomo videli to tragedijo prvič v slovenščini — v prevodu pe?nika dr. Alojza Gradnika, ki je zastavil za nje prepesnitev vse svoje znanje in bogato eps-n ško izkušenost. » Smrt nemških novinarjev na fronti. Poročnik Oton Filip Haffneriz zbora urednikov znanega nemškega tednika J>Das Reich« je padel na. vzhodni fronti v starosti 33 let. Pri ponovnem zavzetju Harkova je padel poročnik Gotthard M e y e r, nadomestni glavni urednik velikega dnevnika »Berliner Lokalanzeiger«. V Tunisu je par del Pavel W o 1 f , kulturni urednik znanega lista »Berliner Borsenzeitung«. Star komaj 21 let je padel 20. marca na vzholni fronti Erik Wclfgang D e m a r , najmlajši član uredniškega zbora »Volkischer Beobachter«, ki se je boril kot prostovoljec pri padalcih. * Novi vojaški poveljnik pariške trdnjave. Namesto generala Schauanbu t ga, dosedanjega poveljnika pariške trdnjave, je bil imenovan general baron von Boine-burg Lengsfeld. * Inšpekcija farjev na Carsu. Zvezm tajnik iz Triesta je nadzoroval te dni krajevne fašije v Postumii, Studenu in San Pietru del Carso. * Nov Kvestor na F1!«!!. V Fiume je prispel te dni novi Kvestor comm. Coa-stantino De Nicclais. V svetovni vojni je bil dvakrat ranjen in dvakrat odlikovan. Novi kvestor je doma iz San Martina Da Como, kjer je pred svojo sedanjo službo štiri leta izvrševal kvestorske posle * Fapež bo blagoslovil temeljni kamen nove cerkve. Na dan 13. maja ob zaključku svojega škofovskega jubilejnega leta bo sv. oče papež v kapelici sv. Matilde blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev sv. Ev-gena. * Obnovitev oboka milanske cerkve. Med milanskimi cerkvami, ki so utrpele škodo zaradi sovražnih letalskih napadov, je bila tudi cerkev sv. Marije pri volnjaku, katere streho so sovražne bombe preluknjale. Na ta barbarski napad so cerkvene in državne oblasti takoj reagirale z odredbo, da se ima porušeni lok takoj obnoviti Delo, ki ni bilo lahko, je bilo te dni zaključeno in zdaj je cerkev popolnoma obnovljena ter zopet izročena svojemu namenu. * Sestanek vitezov dela v Bolognl. V okviru belognske zveze mdustrijcev se je te dni vršil sestanek vitezov dela, ki so razpravljali o vojni produkciji ter raznin izboljšavah. Vitezi dela so na koncu sestanka prispevali 300.000 l:r za poseben fond Vikto.ja Emanuela III., iz katerega se bodo podeljevale štipendije sirotam žrtev dela. * Prepovedana prodaja avtomobilskih karoserij in motorjev. Uradni list rimske vlade objavlja v sveji številki z dne 5. maja zakonsko odredbo, ki pravi, da je odslej naprej prepovedano prodajati avtomobilske karoserije in motorje za avtomobile. * Tragična avtomobilska nesreča. Iz Man- tove poročajo o avtomobilski nesreči, pri kateri so bile tri osebe ubite. V Guvernolu pri Markovi je bila napove lana poroka, h kateri so se pripeljali svatje iz bližnjih krajev. Med njimi so bili tudi starši ženina, ki so se poslužili vozila Tertuliana Nosarija. V avtomobilu se je poleg vozača vozilo pet oseb. Med njimi je bila tudi 401etna Carla Bonomi s 31etno hčerko Albino in 41etnim nečakom Danilom Cagliarijem. Na poti čez Mincoi je počila na kolesu pnevmatika, vozilo je odskočilo in padlo z nabrežja v reko. Avtomobilski vozač se je rešil na ta način, da je hitro odprl vrata ter izplaval na prosto. Bonomijeva z otrokoma pa ni bila vešča plavanja ter je utonila. Avtomobil so pozneje potegnili iz vode. * Sestanek piemontskih pastirjev. V Tor-toni je običaj, da se prve dni meseca maja sestanejo pastirji piemontskih krajev, ki podpišejo pogodbe s svojimi gospodarji za tisto leto. Tudi letos so se sestali po starem običaju pastirji iz dolin Aosta, Suse, Sesia in Valtellina. Vsi so prišli v svojih slikovitih oblačilih. V Tortoni so se jim pridružili še pastirji iz okolice Turina, Ver-cella, Cunea, Aoste. Sonaria in Varese. V dopoldanskih urah je bil v kraju velik semenj, na katerem so se prodajali mlekarski izdelki, pa tudi volna. Meščani so pastirje zvedavo ogledovali, kupili od njih vse, kar so jim ponudili naprodaj, opoldan pa so pastirji imeli sestanek v tortonskih gostilnah, kjer je bilo živahno do mraka. * Oče povratnika iz AfriKe deli slaščice ranjenim vojakom. Slaščičar Rornolo Gior-gini iz Rima je o priliki poroke svojega sina, ki je služil domovini na afriškem bojišču ter se je nedavno vrnil domov in sedaj stopil prel oltar, v spremstvu svoje žene obiskal ranjence v neki rimski bolnišnici ter jih obdaroval z bonboni in drugimi slaščicami. ronika IZ LJUBLJANE so bile posvečene Tripolisu, Grški itd. Tumuati je napisal poleg tega sedem dram, ki so jih igrali z uspehom v italijanskih gledal ščih. Ob 400-Ietnici smrti Nikolaja Kopernika. V Ferrari se je te dni sestal kongres za Kopernikov študij. Zborovanju je predsedoval minister Carlo Alberto B zzini. navzočih pa je bilo mnogo akademikov, predstavnikov oblasti ter italijanskih in nemških dijakov. Govorilo je več predavateljev Astronom Kopernik je bil diplomiran na univerzi v Ferrari, zato je bilo tudi to mesto izbrano za središče Kopernikovih študij. Eugena 0'Neilla delo »Strano interludio« je izšlo v prevodu in z uvodom Eugenia Montale pri rimskih Edizioni Italiane S. A. Jase Ortega y Gasset. Ob nedavni 60-letnici se je v raznih listih omenilo ime tega mednarodno znanega španskega filozofa, sociologa in literarnega teoretika. Njegovi spisi so prevedeni v mnoge jezike. Posebno znana je knjiga »La rebelion de las masas« (Upor množic), v kateri je obdelal nekatere pereče probleme sodobne civilizacije. Ortega y Gasset obsoja množičnega človeka in poudarja pomen tistih, ki so Po odlikah svojega duha večji in močnejši od svojega okolja in morajo prevzet; nase tem večjo odgovornost pred skupnostjo. Ta španski filozof je mnogo razmišljal o odnosu med duhom in živ-lienjem in ga formuliral nekako takole: Življenje mora prežeti duh, a duh bodi prežet z življenjem. V tem smislu predstavlja Ortega y Gasset v španskem mišljenju sodobni vitalizem in njegov možato pozitivni in dejavni odnos do življenja. O perspektivizmu v filozofiji Ortege y Gas-seta je pred kakimi desetimi leti pisal v »Ljubij. Zvonu« B. Borko. Giotto v evropski umetnosti. Theodor Hetzer, pisec študij in monografij o Tizia-nu in Diirerju, je izdal v Klostermannovi založbi v Frankfurtu študijo: »Giotto. Sei-ne Stellung in der europaischen Kunst.« u— Nov grob. Za vedno je zapustil grajo gostilničar g. Ferdinand Balija. Za njim žalujejo soproga Marija in drugo K večnemu počitku bodo rantfkega, v soboto Ob 15. iz kapele m. Andreja žaiah na pokopališče k Sv. Križu. Naj bo lahko žemljica! Svojcem izrekamo nafle iskreno sožalje. u— Umrl je v starosti 84 let nai dragi ljubljeni oče gospod Wetae Leopold, drtanA upokojenec. Pogreb bo v petek ob pol 4. popoldne z žal, kapelice sv. Cirila in Metoli Mars ne bosta prišla v poštev, da bi povzročala bek-zelenim kake neprijetnosti. Ta okoliščina pa ima spet svojo dobro stran, saj se je prav zaradi tega močno poostrila konkurenca za naslelnje najlepše mesto med če-trvorico elite ljubljanskih nogometašev. V tej tihi, toda nič manj zagrizeni borbi je pred nedeljskim dvobojem med obema situacija precej ugodnejša za Marsovce. Ne glede na .to, da so že nadvse častno prestali najhujšo prvenstveno preskušnjo s samo Ljubljano, so tudi v drugi tekmi z Dopo-lavorom t. t dosegli neoporeeno zmago, ki jim je pomagala na drugo mesto v tabeli. Hermežani so v srečanju z isto Ljubljano pustili mnogo perja na igrišču, drugo srečanje — tudi z istim nasprotnikom - pa jim je bilo pripisano v dobro za zeleno mizo. To pomeni, da so imeli mnogo sreče, da so nabrali do zdaj svoji dve piki, mi pa vemo o njih še to, da so zadnji čas imeli precej sitnosti s sestavami svojega najboljšega moštva, kar je pri Marsu bolj ali manj v redu. če bi hoteli napovedovati izide vnaprej, bi skoraj mirno lahko prisodili uspeh Marsu, čeprav še ni tega tako dolgo, ko se je zgodilo prav narobe, in eelo visoko v Korist Hermesa. Počakajmo torej, kako bo v nedeljo, ko pojde zares! Brez dvoma bodo ti stari ljubljanski nogometni borci znali ob tej še posebej važni priložnosti zaigrati tako, da jih bo vesalje gledati. Tudi med udeleženci n. divizije se obeta to nedeljo prava poslastica za ljubitelje odločilnih in napetih tekem za žogo. Na igrišče morata to pot drugi in prvi ali z drugimi besedami MLADIKA — KOROTAN oba najmočnejša kandidata za prestop v višjo divizijo. Medtem ko je Mladika 'etos že nastopila v celi vrsti tekem in si v n.'ih po pravici pridobila sloves simpatične in tudi tehnično precej podkovane enajstorice, ao Korotanci ostali bolj za odrom, pri t<=m pa samo dvakrat prišli po točke in si nabrali na kupe zgoditkov, ki so jim trenutno z boljšo razliko golov pomagali na prvo mesto. Tola res pa je, da sta oba nedeljska nasprotnika dozdaj imela opraviti le s Šibkejšimi, toda to pot bo treba ugrizniti v kislo. Kdor bo uspel to pot, ta bo že z mnogimi nadami gledal v nadaljnji potek. Seveda pa tudi v nedeljo še ne bo vseh dni konec in žoga bo obdržala svojo poglavitno lastnost — v veselje in zadovoljstvo onih, ki jih njene muhe ne zadenejo neposrelno. Tekme bodo na Hermescvem stadionu v šiški; kdaj in kako, to bomo Se otojaviti. SLUŽBENE OBJAVE Iz nra^s C©NI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 12. Ljubljane, 12. maja 1. Koledar prihodnje nedelje: Vič*: Žab-jek in Ljubljana—Dopolavoro Tabacchi. Službujoči odbornik g. Strah Ivan. 2. Pozivajo se na ss-slišanje v sfvvBni pisarni v petek 14. t. m. ob 17.30V zančop-nlk Kerotana. žibelcik Jež s (SK Vič), Kisel Franc in Roth Frp.ae (oba Dopolavoro Tabaechi). Slednjim« s« izreka su spenz do nadaljnjega. 3. Izreka »s, ukor igralcu Kocjanu Dragu (SK Mars) na podlagi sodnikovega poročila. 4. Izreka se ukor igralcu M?rnu Francu (Dopolavoro Tabacchi) na podlagi sodnikovega poročila. 5. Kaznuje se z osemdnevno zahrano igranja Nagode Slavko fDopolavoro Tabacchi). Pravico nastopa ima dne 20. maja t. 1. 6. Pozivajo se vei klubi, da nemudoma dostavijo Zvezi za vse doslej verificirano igralce točne rojstne podatke — najkasneje do sobote 15. t. m. T Pričetek prvenstvenega tekmovanja rezerv in mladinskih moštev se določa na nedeljo 23. maja. Klubi se opozarjajo, da nemudoma izvrše verifikacije mladine s točnimi rojstnimi podatki, kajti nastop ne bo dovoljen nobenemu igralcu, ki ne bo imel na izkaznici pečata Zveze z roi£tri,~ letom. KOLEDAR NOGOMETNIH TEKTOI DNE 16. MAJA: ob 14.: Herme« : Mars, rezerve; ob 15.: MladiKa : Korot»n, prvenstvo H. divizije; ob 17.: Herme« : Man, icvenstvo I. divizij«. Vse na igrišču Hermesa v Sišld. * — S. K. Mladika vabi vse igralce I. in rezervnega moštva na sestanek, ki se bo vršil v petek 14. t. m. po šmarnicah v prostorih Mladinskega doma. Udeležba strogo obvezna! IZŠEL JE drugi del slovitega romana »Deževje je prišlo" Oni naročniki »Dobre knjige«, ki knjif-.. sami dvigajo v upravi naših listov, lahko takoj pridejo ali pošljejo tudi po no. o knjigo. Ostalim se te dni dostavlja ni dom. V podrobni prodaji se dobi knjiga \ vseh knjigarnah ali v naši upravi Narodni tiskarni. Broširan izvod veij 13 lir, vezan in na boljšem papirju tiska.' • pa 28 lir. Oba dela romana »Deževje je prišlo lahko dobite po znižani ceni, s tem, da se naročite na zbirko »Dobro knjigo* Naročniki za nazaj pa se seveda spre je- ( majo le tako dolgo, dokler je na -azpo-lago še kaj izvodov prvega dela romana Mati oglasi Kdor lUe iiuftx) plača m ali tUro L 3/—. Najmanjši tsnoa aa te besedo L L—» aa dajanja iimIii r« ali Hfm L t T, te prav. takae —uBB, aa dajanja tu — Za hultu In dopisovanja Ja pl sa di8. te tvor. tiho 1» Ja L 10.— H i mi posli dobijo službo Voznik priden, pošten, samski, se sprejme z boljšo plačo. Poizve se Ljubljana. Zaloška 21 7826 1» Iz Novega mesta Obračun cestnega odbora. Obračun dohodkov in izdatkov novomeškega okrajnega cestnega odbora za proračunsko leto 1943 je sestavljen ter javno razgrnjen na pregled. Obračun izkazuje 2,270.856.64 lir. od tega 1,217.401.50 proračunskih in 1 milijon 053.455.14 lir prehodnih dohodkov. Izdatkov pa izkazuje 2,2?0.984 lir, od tega 1,141.608.48 lire proračunskih in 1 milijon 119.376.47 lire prehoJnih izdatkov, tako da znaša saldo 9.871.69 lire. nr— življenje in smrt. V mesecu aprilu je bilo v kapiteljski in šmihelski župniji rojenih 25 otrok, od tega 11 deklet in 1 mrtvo-rojenček. Poročila sta se Ulepič Anton in Podgornik Marija; umrli pa so: Kastelic Albertina iz Novega mesta, Peček Frančiška iz št. Ruperta, Staniša Gabrijel iz Vav-to vasi, Obrč Franc Je Stopič, Fabjančič Marija iz št. Jerneja, Ponebšek Alojzij iz Novega mesta, Jurkovič Olga iz Gotne vasi, Kovačič Marija iz Novega mesta, Buk Ivana iz Gotne vasi, Vidic Janez iz Novega mesta, Bele Alojzij iz Žabje vasi, Knafeljc Frančiška iz Vel. škrjanč, Cvelibar Ana iz Novega mesta, Ude Ivana iz šmihela, Brulc Marija iz Smolenje vasi, Sitar Jernej iz šmihela in Strajnar Ana iz Novega mesta. Z Gorenjskega Nemški finančni minister grof Crosigk-Schwerin je v nedeljo obiskal Gorenjsko. Pripeljal se je s svojim spremstvom v družbi dr. Rarinerja čez Ljubelj. Vrh Ljubelja so se dolgo razgledovali, nakar je slelil posvet o važnih vprašanjih, še prej so obiskali Hornburg, kjer je bila dobrodošlica na grajskem dvorišču. Pel je pevski zbor iz Borove;j. Z gnaijske terase je bivši major Maier-Kaibitsch razložil ministru razvoj bejev v letu 1919. Po slovesu od grajske gospode se je vsa družba odpeljala na gorenjsko atran. Imenovanja in odlikovanja. Postajenačel-nrk v Kranjski gori Robert Koch je bil imenovan za železniškega sekretarja, Jožef Eder na Sari pa za progovnega mojstra. Vodja taborišča za šolanje obramega urada na Jesenicah inšpektor Jožef Lachmann je prejel za enoletno vodstvo .taborišča od ravnatelja v Beljaku pohvalo in nagrado. Predstojnik na Jesenicah-Savi inž. Dultinger je izročil uslužbencem listine o imenovanju ter jIm čestital. — Na zboru na Jesenicah, ki se ga je udeležilo 500 železniških uslužbencev, je obširno govoril dr. Ernest Klein o splošnem vojnem položaju in posebej še o stanju na Gorenjskem. Zborovanje železničarjev. Poročali smo o velikem zboru železničarjev v Kranju. Podobna zborovanja so bila sklicana tuai drugod na Gorenjskem in na vsem Koroškem. Na pobudo predsednika ravnateljstva v Beljaku dr. Zechmanna so govorniki razpravljali o veliki požrtvovalnosti nemškega na-roia, o pomenu in namenu sedanje vojne, še zlasti pa o pomenu železniškega prevoza in o odgovornosti polni službi železničarjev Obvezno lovsko zborovanje lovskega ok, o-žja Kranj - sever je bilo sklicano 10. t. m. ob 14. v hotelu »Pri pošti«. Novi grobovL V Šenčurju so umrli; Ivana Mubijeva, Bernardina Deželakova in Ivama Snedec. V žireh: Francka Kokaljeva, Tinca Erznožnikova, Janez Kopač, Valentin Bogataj in Edvard Gredler. V Cerkljah: Angela Lušovčeva, Pavla Jeričava in Marija Starčtova. V Medvodah: Anton Okršlar in Anton šink. Poroke. V Cerkljah so se poročili: Jože Zrimšek in Cirila Kotnikova, Jože Grilec in Angela činžarjeva ter Franc Zamljen in Francka Supinova. Zlato poroko sta praznovala Janez in Neža Mortl v Drašičah v beljaškem okraju. Adolf Hitler jima je sporočil čestitke in podarjena jima je bila Hitlerjeva slika. Postrežnico iščem za popoldanske ure. M. J. Podmilšč.? kova 49/H. 7809-la Prepisovanje strojno, prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Prepisovanje«. 7805-3 Pouk v slikanju nudi mlada dama. Zadošča 20 učnih ur. Informacije pod »Akade-mičarkac na ogl. odd. Jutra. 7815-4 Suho žaganje in suho braško od oglja proda Dom. čebin, Wol-fova 3. 7771-6 Vrtno zemljo prodam. Pleteršnikova ul. 25. 7814-6 Rjuhe kapn«. blaz.ne in posteljo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7821-6 Birmanska obleka bela in pletena športna za dečka 10—12 let. se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7803-6 2elezen štedilnik, dobro ohranjen, naprodaj. Podmilščakova 39/1. 7817-6 Nekaj srebrnikov prodam. Pismeno se oglasiti na ogl. odd. Jutra pod »Srebrniki«. 7806-6 Ljubljanski zvon ali Dunajski, kompletne letnike ter posebne mesečne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 7773 8 Kupimo biciklje in bicikel gume. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 7827-11 Žensko kolo, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v delavnici Gore«. 7813 11 Biciklje in bicikl gume kupimo proti dobremu plačilu. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 7830-7 Znamke kompletne zbirke ali partije, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 7774-7 Daljnogled kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Trieder«. 7810-7 Prehrana Gospodična se želi abonirati s 1. junijem na kosilo in večerjo pn družini ali v menzi. Na željo odstopi v najem vrtno parcelo. Ponudbe pod enačko »Uradnica«. 7801-14 Lokali Lokal za skladišče lesene robe od 50 kv. m in več, iščem v mestu za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pritlično-;. 7818-19 Delnice Ljubljanske Kredit, banke. stare in nove, kupi mo. Rudolf Zore. LJubljana. Gledališka ul. 12. 7788-16 Posest Naprodaj parcele: v Bozm dol ni za Bežigradom ob B!eiweiscvi cesti, v šiški iT v vrhodnem delu od 55 lir za kv. m naprej. — Zajec Andrej, realitc-tna pisarna. Tavčarjeva nI. 10. 7730-30 Hišico weckend s parcelo v notranjosti bloka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra P od »Gozd - voda«. 7816-20 rn/rmrin Opremljeno sobo i posebnim vhodom oddam s? oe podu lahko takoj. Sp. Šiška, černeto-va 31/1. 7819 23 Opremljeno sobo elegantno, v centru, se oddfe boljšemu solidnemu gospodu dom.ičinu. 7804-23 Živali Mladi prašički so naprodai v Višnji gori pri Omahen dne 14. m 15. 7808-27 Drobilec (Steinbrecher) in stroj za sejanje gramoza na nafto ali bencin, nov ali rabljen, toda v dobrem stanju. kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na »Zambellite«, Tržaška cesta 77. 7300-29 Dva šivalna stroja, orig. Singer, moško črno suknjo, skoraj novo za srednjo postavo. damska čevlje št. 38 v dobrem stanju in moško zapestno uro. prodim. Ogled od 7. do 12! aH po 6. tiri zvečer. Kamniška 13. priti. levo. 7812-29 Filatelija Znamke kompletne zbirke ali pnr. ti Je, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 7774-39 Otroški suknjič zeleni sem iagutoiia od Dalmatinove do gl. pošte. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi na ogl odd. Jutra. 7823-28 Razno Dvignite dospele ponadbe v oglasnem oddelka Adi 43, Brez posre