C

M.ijhvn. n prijeten p;)rk pml vvlenjsk<i ^imm/ij«»!)«» p^ićHsi [en«l. V T^vm /« nvkaj âisa dii^i p<> p<imliHli. kije fu<li unidni) príšlji v dťždo v (Kinedťljťk. kje ludi i);)s(:i] piisnetťk. Za mno}*« tťpi^i Iťini âis nas Ix» prťK>ii<lil /imskv otopvlosd In vedno ve^ cnsď homo preživeli n;i svežem /.ruku. Ce \ú hile v parku že n;)mesćene (že líini obljubljene) klopi, bi i)lbi piHiilad srednjeî^oU cem in nidi rukljućnini sprehajjk cen) ^e Itp.s», k»jneV Pa vvprav Sť ntladi /najdejo tudi bre/ klopi...
■ bi, foto: vos
Številka 12
četrtek, 23« marca 2000 180 tolarjev
Lokomotiva v ^'kamionet
ff
Trije lažje, dva hudo poškodovana
Nikoli zadovoljna
f
Kit $n v potwdííljek ?w Policiiski upravi Celje tjizaii rezultate Icwske^íi leta, S!iati$tiČni pokazatelji kaJtep "dr/hro^', so poaebei pi/udii7ili, ť/íí s leni /iiso Zitdounljtji. "NaSe <k'lo je pač takšno, da rvznUalot/ nr račurnnut
Z dobičkom, ampak iih tal mer tmo lyrcko Uei'ila ^rnrUith žrtev, pnjka irlev kaznivih in nasilnih dejatii ter p(MMno}ia. Zameli ie-^a si pohcifa ne $tne doiMiUli, da hi rekla, da je zadoiK)ljna s Šteuilom, na primer 37 smrtih žrtev v (rronwíu, kot jih je bilo lani, pa čeprav }th je bih v preteklih letih i/eČ," je pi/udaril di' rekt</r Policijske nprai/e Celje Ihtšatt horko.
Kiihitvi letošnji cilji so puloljni kot so hi h i/ffl leta: zmanj^ti Šteitlo d^i^jdkov na vœh po-droČ/ih. zlasti treni pa bo letos ueljala poseb' na pnzornOi^l: gospodari^ki kriminaliteii, mamilom m kakoix^ti dela. Več ho treha narediti na }H)ilrf)ćju prefnečevanja trf((A/inez mamili, kar pomeni, prijeti čim ueč prvpriKlajalcev in zaseČt čim
ve^ mamil. Iluzorno je pričakovati. da lahko p<ilicfja prepreči, da mfadi ne hi uvvali drog. lahko pa bolj pf>sptííeno isče razpeČei/alce in jih Čhn več iudi "prime** ter pripelje pred
srniiSČe. Večji poutlarek ho dan g(tsp(K!arski krimmalitelt, kjer so, kot u^Aavljajo, doslej fiareiiili premah, /m to sicer fJfstojajo objektivni razlogi, a ti jaimosti ne zatn?najo. 'irelji pouilarek pa bo dan izholjšanjn kakovft^li dela, znotraj tei(a pa zlasti enemu področju — področju f/ovjjnih pobojev. Že pred petimi ali Šestimi leti so začeli raziskovali fH)vojne poho' je. Gre za s^uin, da so bili na tem območju storjeni najhujši zločini, ki po mednarodnem ffram mkoH nc zastarajo. Mo iHiHcije je. da poskuša u^itovili (Kl^ovt>rne osebe, ixttriíiii sum in o$ebe, ki so jih zakriuile, ludi ifripeljati pred sodišče. "To deJo traja ie neka} let in ver-jamem, da Ifonm t/saj del te^^a v bližnji (n-i-hixínosii pripeljali do jforočila tožilcu," je IkfuJaril.
Več o novinarski konferenci na strani 20.
Wi Tiifp
PESJE, 21. marca - V torek okoli 6.50 se je nezavarovanem železniškem prehodu, označenem z Andrejevim/ križi, v Pesju zgodita tjuda nesreča. Na /elc/nlskcni prehodu (pri DIlS-u) Sla irčila lokomoiiva, kijojc jz Velenja proti Šaptanju vtv:il sirojcvi^dja IVter B. iz Malega Vrh;i, in "kamionet"-manjše tovorno vozilo s podaljšano kabino podjeija MržiC iz Í5ak;ka, ki gaje vo/il Stojan M. iz Velenja. V lem vozilu so se peljali štirje pol niki, najbrž v tem podjetju zaposleni delavei: Slo« Jan Th Milovan R.. Dni^in Z. in Zflnin Z., vsi tuji državljani, / dovi'îljenjem za bivanje in dekv vnim dovoljenjem v Slcrveniji. Vsi udcleženei v prometni nesreči so bili s hudimi telesnimi poškodbami prepeljani v eelj-skk> bolnišnico. Vse kaže. da je bil v/rok nesre^ie neupoštevanje promelne signalizaeije. ■ mkp. fotografije: Stane Vovk
I r, htJ^UNfT.'if^ pRin£Crr&
od MAT^hStSM ONT^^
BOLERO
stran 9
ISSN 0350-5561


tTnîôno« tč lin o.
Jutri in v soboto še suho vreme, v nedeljo možne padavine.
ri
nwhwiUftt
nciibulidemtkntTf AiwáiKvpiáKýi
POSLANSKI VEČER
Vabimo Vas na pogovor s predsednikom driave
Milanom Kučanom
v četrtek, 23. marca ob 19.30 uri
v veliki dvorani hotela Paka v Velenju
9770350556014
2 KAS IIAK
DOGODKI
23. marca 2000
n onoviDEC e
Dva milijona cvetov za 22 let
MOZIRIL* Mo/irskt s1o[>h letos \ svoju 22. Wui.s parku {iu Ih» tudi Wins pestro in lepo. (>mJ ih njcuuvi upravljuvd m» s«? h' pmJstHvili n» cťljskvni mjuiu Mor» 20IHI, v hoiolu !>(ormHn n»\enis:ih p;) si» (udi Â'i/M'rili vsakoletni cvelliini pk*s /a s1o> U'«skvvnn»rjf.
V km ćasu scvvJj krcpiji» prtpravc pumlaJni rj/wl m pt»-Nci'cj lui prvomajske praznike, ki» ho v ^jaju vvllkn rii/>iUiv;i "ťv«i)c in ivlcjo." Siccr so m<'rali zi«r:idi pomaiijkanjo n;if|ii nck«j klenim in n«(íruiv:inim m'^iislim Ai Ickw «»JrcCL ne-k:ij pîi 111) bodo vciubrl« urcsniO'jh.	bodi) n:itnrcć
»znaOili Vî»ci^ebulnk.v inpriNlncdn.'Vvsncvr.sic vgiiju.ksir bofH>-stl'Ci	za ^»(skc skupino, pj scwda lu<Ji 7.i(yi\-d\cob-
Lsk<n'i!lťť. P<ik(nim prireditvam ^v ludi ín^di^tiifckli, sc-J:ij pa (laCrfuji-jo obscg jn ohllko vsokiOcitK* sopleT^^r^kc nKdn.irx>Jnc ra/>i.ivc. l;iko so.sc K- »hIíoCHí, da hodo Iclosob icj prjhki ^novu pnpravili cv«>tinino ptmirko. k) nuj bi bik-i ne« kaj pivK'bncga, torcj ^^aj na nivn; piiv'ukc x>b 2(>-lclnici ga^a.
PriOakufcjiK Jj bo Ick^h pn urejanju ^iija in njcjiovc junudlx: MKlcl«*vak» dívsiťj rck*^rJn?> slevilo >h*vcnskib cvcIlićaricN' in vrinarjcv,>k<>ra)ittupljívpa jc píKJi-ilck.da bona prostoru ob Savinji cvcU'lo kur milijon iulipsnovtnoN{aliliOcbuinic,pr:iv Uikv milijem pajcsíidikiWalcuiícvcija. Pomlad v Mi»yirvkcmgajah«î 11 udi) /aradi Icya nekaj pi »scbncgu.
m IP
Tudi o prerazporeditvi podarjenili sejnin
VKLICN.jIv-Nii lorkovi scjiMfta MOVcIcnjelMKl« sodniki ol>. ravnHV;iM kar tii^k n^Ksi rvda. povc/iinili / rii^prvmiCnl« miml. (ire m prodaje aH i/.brlsť I/ sv/n»ima nepremičnin \ sploi^rti Hibi.	Imdn cibniv navali n<llokn ot>CinsMh ve-
sTaI) In prc*dlu& pravilniki o i/v]<j;inju sociiilnc oskrl>c n» domu.
pa bo najbolj zanimiva loCkii dnevnega rcd.i spre« jemanje odlokj o sjiremvmbah m dopolnitvah odloka i) proruiJunu leio /a lem uraJnim nayiv^m sv "skriva" predlojioprera/poredjTvřsejnm m najjrad svetnikov, sveln»; in nepoklicnih (unkvionarjev, ki naj bi ga sveiniki i/^OMwali na prejšnji scjk Nekalen svvtniki pa sc» fte vedno prepričani, da p^^» stopek, k:iterim so prišli ^k» "spornega" jíliíMwanjji. ni bil pravilen. Kakofkř'>li ze. >upun prcdîagi». da od H.VN) miliiona STl namsmijo/a izj^adnjo prizidka VD^ Je?ek4,4>yi milijona SI T prav toliki» pu uidi /a deimanje Urisonine službe.
Mbé
Obisk hrvaške poslanke
VEI.KNJU. IH. marca, Na povabilo Itfijana Koniić.H. (xw slaïK'rt dr/jtvncjja /h-ora.jeohi.skaM VVIe-nje n.ijmluj^a |M»s);nikH hna^ke^a parlarnenra Sunj;i Kiii)etanovic.Cbiiiea Racanovtf SDP Ny del ovne tn po^-voruMap(t>)aiwa i/nienjrjla i/ku<nje ir) .'>tviliViU> puslanskcm xklv in pripravila nekuj predlogov mer/ncgíí mithdjnjciia sodelovanja med slovenskimi in hpr'a^kimi poslanci,
■
Prevozi za starejše
M<)/.1K,IU ' /^isebno podjetje Jutro i/. Mo/:lr,}»i seje ob iispesnem delu na gospodarskem piKlrnî}ju usmerilo tudi v ne-^ospiKlurstvo, in to s polivnie vmlno /^imislijo. Skrbi nt ma!c hidrth'leklrarne in nadomestne >ire enensije. avtoniali^iidji prcK'i's<iv. v/dr>eviiryii elektro napram in postrnjeiij. so v ]»>djeiju mimreC dodali h* prevo/nc storitve /n la/Jc blii^o in osebe.
Ir^nH ^ludija je namreCp<^ka/aia. Jh so na pinlr^^Cju Mo/Jrju, Nazarij, ReCice. L)ubnega in (îornjcga (îrada veèji problemi s pfevi>zi, io 5e p5*iebej velja za siarei^e osebe, ki si pogosto ie?ko/ajîoTovijoprev()Zcp(U)beli dolínyfKpadoÍKilniínikrv Celju. lopt>Kici.aíi kamorkolUlruj;;im. kjer imajo nujne c»pravke, Prevo/rto sioriive je soveda ireba naroťJii. neptTOOnío pa laLsi i.|u?he in medicinskih siotiiev, Cire prevoze, pi»m^>C pri nakupih in divs(avonadom.sl4>rirv'0f>a zaraCunav-ajo nao'.novj cen javnih prevo/os' in delc»vnih ur,
■ yp
Iz obć'ne MIslinJa
Vrata odpira policiiska pisarna
PrvJSnJo srvilo se st na mračťvski sťjl /.brali mislinj* ski svetniki. Dnevni red jc bil loknil nekoliko ob.se/nej^i. dorekli pa so kar precej socialno obarvanih odlokov. Kol vsako leto so tudi letos nilslinjski svetniki slikali poročilo o delu Policijske postaje Slovenj (ira-(let* v lanskem letu. Da bodo policisti svoje delo še bolj pri« bližali oIh'u nom Mlslli^e. Ih) K. aprila zjicela v občini delovati policijskji pisarna. Prostore so ji (xlstoplll v prostorih obCine« polic is H pa bodo občanom n^ voljo vsak ponedeljek, sredo in petek pi* dve uri.
O vamosli na pcîdroCju MLsli-nje seveda svelniki ludi lokrai nLso ra^'pruvijali. I/veUeliso.da
jç stanje na jxidroiju kriminalitete celo haljSe kol leto dni prej, medtem ko jc na področju MO Slovenj Gradce v porasiu. Tudi prometna varncîsî je bila v Iciu 1999 dokaj dobra. Imenovali pa so sosvet PR Slovenj Gradec, v katerem sta po dva predstavnika obcMn Slovenj (iradcc in Mislinja ter 2 predstavnika pi^iicijske postaje. T\ naj bi poskrbeli za inl ormiranje obCanov predvMim za p<^droCjc prepwcdanilî drog in nočnega vandalizma,
V nadaljevanju,so svetniki potrdili obscJ'no poslovno poroi^iio Komunalnega podjetja Slovenj (rradec. V podjetju so prcpricani, da so svoje delo lani opravljali zadovoljivti. Nekaj
le^av so imeli zaradi okvar na lop!ovt>dncm omrežju, vodo-vixiu in plinovodu, vendar so jih hitro odpravili, sicer pa so poslovali brez. izgube, poleg lega so po dalj.^^m Času uspeli kupiti nckoj novih delovnih vozil
Svetniki so sprejeli ludi tri socialno obarvane odloke. Med njimi tudi odlok ojavni službi pomt>č druî^ini na domu. za kar bo sredstva/anotavljal občinski proračun, veljati pa bo začel v /ačclku leta 2001. Sprejeli so k: odlok o u.sianovilvi sveta za preventivo in v/gojo v cestnem pn^meiu- V njem bodo trije predstavniki občino, predstavnik policijske poslaje in mis-linjske osnovne Sole. Imenovali
p;j jih bodo na eni od naslednjih sej svela.
Na koncu marčevske seje sveta svetniki odk')čali tudi o najemu kredita pri EkoioSko-razvojnem skladu republike Slovenije Za dobo desetih iet. Pri sprejemanju odloka o proračunu občine za leto 2001) .^0 se namreč strinjali, da sc lahko občina letaš zadolži 7a približno niiUjonav SIT. Na seji pa so se odločili, da najamejo 15 milijonov SIT kredita, kijih bodo namenili predvsem nakupu stavbnih zemljišč v občini in siexïrza potrebe individualne stanovanjske i/gradnje ter poslovnili prostorov malega gospi^darstva.
Mbš
Občinski svet Ljubno
Vendarle zapuščinska razprava?
Tiično pred tednom dni so si ljubenski občinski svetniki (očitno) nah»/ili preveč dela in preveč vsebinsko zahtevnih točk m eno samo /usedanje. Dobro p<i|ovfcc> so jih sicer opravili, nato pa so seji» prekinili In jo bodo nadaljevali danes, v četrtek.
Zelo pomembna točka jc bila na začetku Îni'onnaclja o naključnih di>giworih glede spreje ni:i delil ve ne bilancc bivsc skupne občine Mi>-ziiic, PiKiopck dciiivc se jc po/ačct-nem in več kot obetavnem zagonu v zadnjili letih krepko zapletel in Ziivlekel. skoraj izJ<ljačno zaradi delitve premoiřcnja Javnega podjetja Koimianla Moziqc, /ato zapuščinske ra/prave vse dl'ïslej ni bik>. Informacijo o sklepnih prizadevanjih jc razlo/il ^upancíbčíne Mo/irjcJoíe Kramer, ki jc oh lem /agotwil, da
btiv.scni (§i:st Im) občinskim svciom nov pixxlîog delitve	najk^îs-
ncje do 15- aprila, da bi p lahko r,Tvn,u'ali^ na aprilskih sejah in ga kniaiu za tem končno le sprejeli. Opravljena vleli^'cna bilajica pa seveda niz.golj "pi>lllična muha." «ij jc od nje v veliki meri o<lvisno na» <laljnje dek*) v pos;imezjiih občinah. V občini Ljubno, denimo, panl tein ilcjanjcm ne morejo ii.ijeti kredita za n.icialjevanje po«>dahljanja in 5iritvc t.imkajsnjc osnovne 5oIe 1er gradnjo tclovadnicc. /.apuičin<kn razprava je torej nujna, če pos^a» mcznc občine željjo uresničiti vsaj <lel svojiji priju>cînjih načrtov.
S ki^jigo ali brez?!
v nadaljevanju sejo so se svetniki seznanili s perečim stanjem kjyi/ničarstvav /gornji Savinjski
d^'ilini, ki ga je predstavil direktor /avoda za kulturo Mozirje Peter Širko. saj knjižničarstvo sodi pod okrilje lega zavoda, (řre seveda za domtmoscmdeležbi» posameznih občin, brez katere se bodo matična knjižnica v Mozirju rn poi^lcdično tudi podru:^ničnc (zanje sicer občineže sedaj prispevajo). znaSlc pred ncreSljivimi iei^,avami. Ljubenski sveiniki so predlagali, da 50 odstotkov stroškov pi^krtva občina Mozirje kot ustanoviteljica zavoda, ostalih 50 odstotk<iv pa ostalih pet občin po ključu itcvila prebivalcev.
Prvi v "prostoru''
/elo pomembno jc tudi, da so svetniki potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah temelj-
nih prcwtorskih akiov nekdanje ol>čine Mozirje za ntivo občino Ljubno, kije lakoprva med Šestimi. ki jc s Icmi spremembami "iCla" sktîzi drobnogled ustreznega ministrstva. S tem delo se-veda se ni končantJ. saj bo treba po hitrem pcxîtopku v naslednjih dveh mesecih sprejeti še nekatere nujne spremembe posameznih číenw tega ixlloka in na podlagi jxxsame/iie iAedbcne akte. S .slednjimi v občini Ljubno želijo in hočejo omogočiti predvidene letošnje načne, kamor .sodi za-selma gmdnja. gradnja Športnega igrišča v Radmirju. predvsem pa začete k zajetne naložbe na RTC Golte, ki je vezana na podn'jčjc občine Ljubno.
UlP
Kaj nas sploh zdruzuje in kaj razdvaja
/. mk^a nhmo^a ,v;nf> (na k žudnje dni) spt^i slišali hil-liiTTii.ski klic na pt)moč. iyriavo kličejo na pomoč iz ( cfja, po-nw}(fila naj hi najii rešitev za Jinuncininje iivh pokrajinskih kfdiurnih u'iianov: Pokriijin\ke{ia muzeja, Mfizeja novej.^e z^O' dovine in Shmukegf/ Ijndskefia gledališča. O lem je tekla beseda indi prejšnji leden, ko so se v Slo) 'en.\kih Konjicah obrali žafhini lega ohnu/čjdj pridružil pa sv jim je indi slovenski ki d' lami minister Jožef Skf)ljč. Celjani numreC tarnajo, ciuzosia-Um/ občinami tega območja nikakor ne najdejo skupnega je-zika o lem, da hi prispevali nekaj denarja za le iri ustanove, ki naj hi hilae shtpnefia pomena. Orzavu je iudijlnanciranje ta-kli\ osla nov prevalila na občine, »»sajbise lako približale lokalnim oko!jem*<. Za zagpvor odločitve pa jim iokrat pride prav iudi odiipvorna očaek, da je pri nas pre\'eč centralizacije. A kaj ko se na decentralizacijo spomnejo ledi tj, ko lahko breme prc\'alijo na lokalna rumena. In ker se Celjani, koi »nosilci^ leh ireh iisianov z S2 ol>činanu lega območja ne morejo do^o-načinu finandrunja, so zaprosili za pomoč državo, da najde možen način jinancinmja. A so dobili odgovor, du je lo stvar občine in oiičtn v regiji Na ixisveui r Slovenskih Konji' vali so sklenili vsaj nekaj: usutnoviH so po.sehno komisijo, ki se bf) ^poigrala''s lem problemom in posku.iala najti ustrezen način financiranja teh ireh ktdtumdi rt.sianov. I.ahko goio\'o ne ho, saj posamezne občine v proračíinih nimajo denarja za te ruirnene. So pa župani nekaj konkretnega vendarle sklenili: da sc hodo naslednjič zbrali v Îi'lenju. Tu pa bodo spregovori h o gotovo zelo a klan lni temi. O regijskem povczovunjti.
Ko na eni strani govorimo o povezovanju, so t* Spodnji Sa-vinjski dolini naredili pomemben korak k mzdniževanju. Končno .yo namreč sprejeli delitveno bilanco. O pix\ebnc vrste zdnđcvanja pa so go^vrili tudi predstavniki občin, ki mejijo .v
11 na ško. Nekaj takih sodi tudi r na.Šo regijo. In ko .ve na državni ravni politiki preprirajo o tem. kaj pomeni za odnose s Iln^aŠko podpis sporazuma o maloobmejnem sodelovanju, žíipani tega i>bmočju opozarjajo na težave, h jim imajo, ker takega sporazuma ^e nismo f}odpisalL Fa jih nimajo le župani, prave težave imajo občani rega območja oh moji ; z njimi se srečuje jo vsak dan. Tudi na območju liogatcfi, na primer, mo-rajo kix/jani ru'hiteiih zaselkíjv od doma vshiŽno in rwzaj preko mejnega prehoda. Da ne govorimo o prečkanju državne meje, če gredo na polje. Pnn ijo. da vseh težav politične glave v l.juhljani ne čutijo, zato se tudi tako obnafiajo ob sprejemanju tega sponanma. Nekateri mulo r šah pravijo, da mejo lažje prečkajo številni ilegalci, kot pa domačini. In ko že gov orimo o prečkanju meje, nuj omeni/no še, da je zadnji čas vse večje za-ni ma nje za naše potne liste. Izginjajo iz avtomfjhiloi', vzudnj/h dneh je hihf r Celju veliko vlomov, ko so storilci iskah in odnašali prav le lis line. /.a nje je med razliCnimi ljudmi res veliko povpndeivnje, zaio njilun a >»vrcdnosl'' na svetovnem trgu že pada. In (udi o je eden od razlogov, da snujemo nov polni lisi, ki Ix) veliko holj za,Očiten. Seveda ne pn'd krajami/
Na državni ravni pa veliko novega - in ladi ne. »JSrezavto-mobdski- l^)dohnik svoje miniure kliče iz vlade, zaio je.^^o'eda najaklrialnejše vpnišanje, kdo nam bo vladal. C e so pred časom nekateri .šepozi\'ali k predčasnim volir^^um, zdaj ne mis-lijo več tuh). Seveda, saj še ni sprejet nov zakon o volit\-ah. Po starem pa nočejo več.
Saj je res že Čas, da bi dokončno rekli, da po starem nočemo več. Ampak lo mora veljali za vsa fxydročja. ^se stivnke, vse ljudi. Pa je to mogoče?.'
KAK rJA irdaia Cstopisno, zaEo2nl»oln RTV podjeije NAiCAS.d.o.o.. Foliovalo.Vrenje, urraja oti četrtkih.
pcAetruirerodiimSdSOSiï io(nđ
OTOČnino r 300 Sit.
UreAilStvo:
6ons lAoUk (ijimMof m gievrv urednik). Star» Vovk (odgovorni uretJfvK) MtienalO^C*P(antnc(poinfl£nicaare4nik3), Jansz PiesniK. Tatfsm Pod{io^«J(. do^na špegtt (novinarfi). MiraZakoSeà (ureanita radija), Janja Kciuta-Špe^&i itehnCnl umtSnlK), Damir šmd (oblikoval).
Pnpa^nda: Nina Jug (vadjapropagancloj.SašoK&neCnik. Jure QyičniK (propa^anďsta}.
Sedež ureflnlStva Inupreve:}320 Velenje. PtiiđvetD. p. p. 202. teJehin (063) 69017 50. teielax (063} B71- 720. 2lroraeuii pn APPVeisnr». $tevilka 52800-603-384« 2. E*nieil: nas.ca»« sid.net
OMIkovanie In graf. priprava:ka§ (as doo
Tisk In oûpretna: UA-TlSK 6.(1.. Manbor
Mdflaročenih toiogrslii in roKopteov ne vračamol
Po Í3KH1U O DOV |fl 'Ntí Cas' uvrSčen meb psizvoda inlorrroMnega
znaCaja za loiei? se plaCujSdavek po6%2ni2ani siopqi
23. marca 2000
AKTUALNO
KAS VAS 3
Območno združenje RK Velenje
Krvodajalci si zaslužijo več ugodnosti
Na ne<hivni programski seji <)l>nioćnvg«i /dru/enjii Kdećeca krilil Velei^j« si» predsedniki KK po kra,jcvnih sktipiiosiih in ďk* Civov v iMHlJ^'tjih S»lťske doline v ra/pr»vj o kinskih akri>'nosri rujvev be^ed namenili kmid»* JjiShu. l/m/ili so/H<lo>olJs(Yo, ker so občani olâin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Ihikl v tolikšnem številu prisluhnili klicu na pomoć, hkn»ti p^i /nova podčrtali, da bi si krvodajalci svoje človekoljubno dejaix)e bre/. primere /nsluilili več u^ikI-nosli. Dejavnost KK su in bodo tu<h v prihodnje narekovale potrebe. Sestavni del letošnjega pn»i2nim:i dni/.en|:i se>'eda ostajajo tudi v.svže utečene aktivnosti.
Occno o uspcáiio opravijenili Iďnskiíi načrtovanih nalogah in ludi lislih, ki jih ni bik» mogoCc predvideli, so udclcřcnci seje oblikovali na ("jsnovi rc7uIlatov dcia na področju zdrćTvstvcnc dejavnosti in dejavnosti mladih, iećijjcvzavo?:nike motornih vozil, reševanja vpra^nj v Tvezi z begunci, poizvedovalne dejavnosti, i/i>bra?evanja. 5692 krvo-dajalcevali 13,4-odsiotka glede na Slevilti prebivalcev v občinah Velenje Šoštanj in Šmartno ob Paki jc števiUcj.aakalcrosi^ upravičeno ponosni. Sploh zadovoljni so, ker je bilo med njimi 272 lakih» ki so se vpisali med Uar<walce prvič. 'Ve si> naši krvodajalci v tolikšnem številu pripravljeni na najlepši način pomagali .soêliTveku pri ohranitvi
Tudi pri Rdečem križu, so ugotavíjaíi udetežencí programske seje, vse težje rešujejo stiske
občanov,
zdravja, bi si zagoiovo zaslužili več pozornoslj drui^hc. kol .^o je deležni danes. Več ugodnosli pri obisku zdravnika, če že drugega ne.** so ob lom poudarili razpravljat Ici. Se eno področje so izpostavili - stKialno dejavnost. Kljub prizadevanjem so bili pri nuđenju |x>moči ljudcin v stiski s prehrambenimi in higienskimi paketi tu in tam kar v zagati- Pošiljk prehrambenega blaga in higiene i>d zuuaj ne morejo pričakovali, doma pa tudi upada tovrstna pripravljenimi. V okviru akcije Nikoli .sami so
prejeli 4SH prehrambeni)! paketov, razdelili pii so jih od lega 281) paketov iz skladišča, 25? pii s pomirijo aktivistov na terenu.
V let sinjih pr(^gntm.skih smemi-cali bistvenih novtisti ni zaznati. Morda bodo bolj kol minula leta, po besedah predsednika območnega združenja RK Velenje Jožeta Medveda, spodbujali in krepili prostovoljnost, posebno pt^zomosl bo$>i'd deležna solidarnost, samopomoč in socialna pi^moč. Ib bo zelo zahtevna naloga. Vsaj šestkrat na leto na-
mreč na vraia RK potrka od 350 do 520 družin, ki ii^lejo izhod iz trenutne stiske, V prihodnje jih bo glede na razmere v družbi najbrž več, pakete zanje (zla-sli hrane, higienskih pri-pomočktw) pa je vse težje zagotavljali Odgovorno se bodo lotili še ustanavljanja postaj RK tam. kjer te Še ne delujejo, 7. april-svetovni dan zdravja bcxlo letos zaznamovali z okroglo miz.or kri rešuje življenje, moja kri • varna kri. zame. zate, za VNakiîgar.
mtp
Zadruga Mozirje
Odpraviti neživljenjsiie zahteve
Po zadružnih enota Zadruge Mozirje so koncc prejšnjega tedna sklenili obravnavo paslc^-vanja zadruge v preteklem letu. O njih je že razpravljal tudi upravni odbor, na poJlagj vsega tega pa bodo poslovanje v začetku aprila ^wenili Se na letnem občnem zboru Zadruge Mozirje.
Poslovanje pa ni bila edina točkži. Povsod so namreč zavzeto obriivnavali pereče stanje v kmetijstvu, ki sta ga povzročila nwa pravilnika o prireji mleka in predelavi mesa. Pravilnik za mleko že velja in je ^'naravnan'' na Evropo, njegove ostre zahteve pa so obravnavali tudi na predavanjih pa nekaicrih večjih krajih- Ugotovili so, da a')p<«a' mezna določila zares neživljenj-ska. na drugi strani pa njihovo dt>sledno upoštevanje tudi ne izboljšuje kakovosti mleka. Ncživljenjske zahteve, kol so jih opredelili, želijo izločiti iz pravilnika, zato bodo skupaj z Gove-doivjskim društvom /gon^e Savinjske doline dali pobudo mmisir.stvu za kmetijstvo. darslVíí in prehrano, da ta pravilnik spremeni. Ob vsem tem vendarle z zadovoljstvom ugotavljajo» da je lani na líbmi^čju mozirske zadruge kar 05 odstotkov oddanega mleka ustrezalo strogim meri-
lom pravilnika. *'Sam pravilnik torej na področju /gornje Savinjske in Zadrečke dt^line ne pomeni bistvenega zadržka glede kakovosti mleka pri odkupi in prodaji. Vseeno pa bo nujno izkTčiti liste zadeve, ki s<i
Anton Vrhovnik: "Težave so vetike, vendar Jih moramo razrešiti"
resnično ncživljenjske, na kako-vasl mleka ne vplivajo, poleg lega pa jih kmetje v tako kratkem času ne morejo uresničiti," pravi direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovni k-Še večje icžave .so glede pravilnika o klanju živine in predelavi mewi. To seveda v največji meriveljaza turistične kmetije, ki tako ali drugače tržijo mesne izdelke.'là pravilnik opredeljuje klanje Živine v strogo predpisa-
nih saniliimo in veterinarsko neoporečnih prostorih, enako os-I re so zahteve glede prostorov za predelavo mesa. vse lepo in prav, vendar je tudi na lem področju nekaj zares neživljenj-skih zahtev.
*'Sami kmetje lahko po nekem skrajšanem programu, če ga smem lako imenovati, in po malo milejših san it arn osvete ri-narskih predpisih uredijo lastno klavnico, vendar izključno za lastne potrebe, tudi za zahtevano stíípnjo izobrazbe bomo skušali ptwkrbeli. Zhísli glede prostorov za predelavo so zahteve vendarle nekoliko milejše injih bodo kmelje nekoliko lažje izpolnili, veliko težje je stanje glede prostorov za klanje. Na na.ii zadrugi smo veliko
razmišljali o lem. vendar smo prišli do spozjuinja, da bi zelo težko zagotovili skupen klavni obrat za vse kmete, saj tudi za manjše obrale veljajo povsem enaki predpisi kot za velike klavnice. Zalo smo se dogcworili s celjskimi Mesnmami. da bi bilo pri njih možno uslužncstno klanje. Po drugi strani bomo seveda vsakega kmeta, ki se ho odltíčil za ureditev lastne klavnice, pri čemer močno pričakujemo tudi pomt^č države, saj so na voljo sredstva za prilagajanje pivd vstcjpom v Evropo, tu so riizpisi iz programa Phare in še kakšni drugi programi,"" je pri vsem lem vendarle dokaj optimističen Anton Vrhovnik.
UJP
Podžupan Marko Kompan?
SOSTANJ - Danes (četrtek) selxKlosostanjski svetniki sestali na It. seji. Kot zanimivimi: Itikmt bo seja zvečer, Z2ičeli johodo i>ele()l> 18. uri in ne, k<»t smo fiili v'njcni d<»slej. sredi dopoldiH'va.
Osrednja točka bo sprejemanje letošnjega proračuna, po njej pa se obeta tudi nekaj kadrovskih sprememb. Na dnevnem redu je namreč razrešitev p<idŽupanov in imenovanje novega. Kol je bilo pričakovati, bo župan SoStanja Milan Kopuáar v potrditev svetu predlagaj za novega podžupana Marka Kompana iz vrst ZLSD. 7. njegovim imenovanjem bosta razrešena dt>sc-
danja podžupana Marjan Jakob (SLS) in David Ravnjak (SDS).
■
Z VARČEVANJEM V VARNEJŠO PRIHODNOST
VASE 2EUE NAJ POSTANEJO RESNIČNOST.
Ključ do njihovih uresničitev je v:
•	modrem varčevanju,
•	rentnem varčevanju,
•	srebrnem varčevanju.
Po dopolnjenih treh letih varčevanja imate možnost najeti ugodnejše posojilo za nepremičnine. Vabimo Vas v naše poslovalnice.
0
/O j banka Velenje
Banko Vflenje d.d., Vrhnji,
bančna skupina Nove Ljubljfinske banke

^"emstavku
KOČEVJE • Minisir.«^rvo za kmeiij&ivo, gozdarstvo in prelirano je izdak> odločbo z^ odkw treh trileinih me^edov ležkih od KM) do 150 kg na (Uimoćju gojiKcncga lm'KiiaK«»ćevje, ki jih h>do preselili v italijanski naravni park v pokrajini'Irento, po lanskih <JvcIi in kloSnJili treh txido ija preseliti íe štiri.
LfllBLJANA • Stantwanjska ptKljeija v tasti koncc m a .Sltwcnske íiílezamc hoiki prtJdajala stamwanja in pcskivne prasioiv, njilnwa krjigovodska vrednost jc 8 milijard tolarjev, skupn<i gre za stamwanj, pa mi^^mvvU, lia bi kupci za krcdil plaCevali ie nekaj veè kot danes za stanarino.
SLOVKNSKL KON.IICB • Lani so posamezniki in podjetja ktinjiSki upravni enoti priglasili 332 del, najveC v Skwenskih Kon« jjcaii in najmanj v Vitanju, na oddelku zj okolje in prasior so izdali 50 gradbenih dovoljenj z.a sianwanjske objekte, za g^ispo-darske 23. lokacijskih dovc^ljenj ah slam^vanjske tibjekic pa 57.
Lll'HUIANA*'lurisii^ne agencije bodo te dni za:>uie ljudi s kal* alog) potovanj in s svojimi ponudbami, v manjši meri seveda s pravicnmi pomikov,s katerimi (i največkrat nisoseznanjeni, zato je ŽCavodzjvarsivo poîr<vsnikov izdal knjižico Turi zem in varstva potr<'Šnikov z vsemi nujnimi opozc^rili pred zaCetkom sezone.
Ul'IJKÎANA • Na TV SK^vvnija h<xki od p<»nedeljka naprej uveljavili bistvene novosti v infonnalivnem programu, ki ga btxio zaCeli že ob ly.OO z večjim poudarkom na regionalnih novicah» z^to bo Obzornik že ob lfi.30. Dnevnik ob 19.30 pa bodo posiej vx^dili Lidija I Iren, Slavk<5 Bobovnik in Janko iopar.
IJI'BLJANA-Sindikalne zaupnice iz i JO vrtccvso potrdile, da se bodo zaposleni v vrtcih <îdpoveda!i aprilski stavki v dobrt) otrok in njihw(hslar.sev>(^dpf»vedujejosc tudi napiwetîanemu premiku delovnega ^asa vrtcev, saj bi .s lem najbolj prizadeli otroke iz delavskih družin.
LJl^HLÍANA - Banke bodo s I. aprilom zaostrile uporabo Cckov icki>Cega raCuna. ker je íek plaćilnci in ne kreditno sred-stvc\ z<Uo /amenjujejc» êeke z n^wimi, ki imajcs tri dodatna varovala, razlog pa je (Udi) v tem, da je vse več nekritib in zas-iflvljenili čekov ter skeniranili blanketov.
CIÎIJE • V sredo so zaceli obnovo druge etape Mariht^rske cciito, okoli fiOlI metrw dolg odsek bodo uredili v Jtiri pawwnico. pogi^dbena vrcdnosi naloí^be je CM milijonov tohu'jev, vsa tlela morajo biti sklenjena do konca novembra, promet po enem delu v obe smeri pa bo sicer stekel že konec julija.
MEŽiCA - Na seji swia korožke mgije so župani vseh kora^kili obèin dali soglasje k preoblikc^vanju zadružništva in hranilnis»l\'a v regiji, saj naj bi bila poslej za eeloino KoroSko ena sama zadrugii. so pa proii morebitnim kasnejSim finančnim obvcznt«tim občin.
SLOVENJ GRADEC - Delavci slovenjgraske tovarne meril Koples so proti novemu ureditvenemu načrtu na lokaciji l^er sedaj deluje ta tovarna, na kateri naj bi predv.sem gradili trgijvine, zalo se 130 zapaslenih upravičeno boji za delovna mesta in preživetje.
4 NiVS ClAN	GOSPODARSTVO	23. marca 2000
		
Bolnišnica TopolšICB brez rdečih številk
Dajali od sebe več, kot bi bilo potrebno
Skoraj polovica slovenskih b<ilniSnic je lansko Icio sklenila 7. rdečimi Sievilkami. Bolnišnica lopolSica ni med slednjimi. Njen direkior J.i-nv/. I^ile.s», dr. me<l.. specialist intťrnť mť<lícinť pravi, áí\ ne ve» ali je to dobro ali .slabo. Znova so preccjfecn dclcJ^ prihodka uslvarili /dodal nim delom. Precej po7ornt\sti so namenili pos<^dobiivam, knr ho prednostno naloga tudi v Ieiu20{)ll.
Zakaj Poles ne ve, ali jc dobro alt slabo, ker so lansko poslovno lelo sklenili uspcAno? **K<»t nekaj l«l an/Mj, smo ^ospuda^ilí umnu, znova smo uslvarjali dol^r^en del pri-liiMJkj s produlji) /drjvstvenih in tudi neMlnivsivťníh storitev na ir^u. Seveda smo oh tem bolj kot dniL^e i/|:orev«ili, <h\' jiili od sehe histieno ve^, kol l>i nam biio pi>trel>no, če l>i hili uravnani lokovi nnancirjnjsi. Vesel sem, da nam Je vsemu kljub uspelo ohranili stik s s In »ko. ni/vojem.** Ohranjali so ga z naloi^bami vposfïdobitev t>preme in pn'^-lora. Lani spomladi so namestili najsodobnejši ullrazvo^řni aparat» t'^ivil i dcjavnosli ?iliic diagnostike, njihova prizadevanja niso izostala ludi napo-droiju aiergologijc. kjer izvajajo procese in programe
desinsibilacijc. Kol prvi v Sloveniji opravljajo dekirokato lizacijo tumorjev v dihalnem sistemu, prve polovice lanskega leta pa izvajajo tudi 24-urno spremljanje krvnega
obli/ za muke. ki smojih premagovali pred leti pri postopnem o4)likovanJu podol>estro* kovne» celovite holnii^nice.**
Ob omenjenih nalo/bah v široko velja omenili iki skrb za lepSi i/.gled prostorov, obnovo osireftja bolnišnice in dela slavb, ki čakajo na (y/ivi-lev novih programov (vila Breda in Smrećina). Smelo /asiavljeni naćrii /a leio 2000 nap<wedujejo nadaljnja naprezanja pri ohranjanju stikov s s(rokovnt>stjo. Prasior-ska in lehnoIoSka posodobitev endoskopskega ccnlra, v katerem že nekaj let i/vajajo preiskave dihal z upogljivimi aparati in videolehniko, ne bo
skromen zalogaj. Kot ludi ne ureditev pogojev za celovito rehabilitacija bolnikov s srčnim popuščanjem, ki jo opravljajo ?e tri Icla in poL Med drugim nameravajo prostorsko reSiri lei^ave s telovadnico in uredili nekaj nastanitvenih/mo^jjv<*>ii/a bolnike, ki prihajajo na rehabilitacijo in nc sodijo k le;?ko bolnim. Poskrbeli pa naj bi Je tudi za udeležence preventivnega programa. V del bolniSnicc, kjer izvajajo lo dejavnosi, bi jih radi pripeljali po poti, s katero bi zaobšli bi^lnike. ki pri-hajaj(^ na pregled v ambulante ali so nastanjeni v bolnišnici.
■ rp
Jsnez Potes, dr. med., spec.
interne medicine: 'Lansko ieto smo sMenifi brez rdečih števiik. Pa ve vem. aH Je to dobro ali slabo"
tlaka. Po besedah Pole.sa / mnogimi dejavnostmi lahko človeka obravnavajo celovito ob obravnavi pljučnih tumorjev, asime, alergologije, bolnike s srčnimi boleznimi, sladkorne bolnike» ki imajo poleg sodobno opremljene ambulante na voljo Se ambulanto za dial>etično stopalo. "Pravzaprav Je vse lo dober
O lastninjenju še nič novega,
v Bolnišnici IbpolŠica ie vedno čakajo na <idločiiev vlade glede lastninjenja ustanwe. Direktor l>olnjŠnice .lancz Poles meni, ila se najbr? zadeva v volilnem lotu ne bo premaknila z nirive točke. Pred sprejemanjem zakona o lasininjenju javnih zavodov je predčaA')m prejel z.ajcien pakei zapisov razprav in "recept" za cKlprodaj^i bt^lnišjiice znanemu ali neznanemu partnerju in z determinirano dejavnosijo."Ce /ji interes Ira ni partner nc Im sprejel nekih doliičil razvoja tcj^a prostora in koncepta razvoja Imlni^nice, to zagotovo ni prava rešitev 7ň nns. Šc vodno smo v liolnii^riici prepričani, daje ImlJ^ orjsaniziranosi v delniško družlK), v kateri imata svoj delež država in zaposleni. Del dc* javnosti naj hi opravljali na osnovi koncesij, dru^i del pa kot sa* moplaćniške storitve .TakiUín model zagovarjamo predvsem ai dojavnoHil, ki jili l»omo izvajali na novo. Za ol>stoJec«pa menimo, <Ia l>i morale ostali v takšnem ohsc^u do zavarovalnice, kot so dane.s," jc Se poudaril Janez Poles,
Strokovni delavci Območne službe Velenje obiskujejo delodajalce
Cilj - zmanišati brezposelnost
Območna sIužIk) Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velei^e. si pri /nianjševanju brezp«»selnosii na območju, veliko obeta <kI ntivejia načina sodelovanja z delodajalci. Strokovni delavci ^.e obiskujejo p4»djeija in skupaj z delodajalci ui^otavljajo polrebe po /jipo-slitvah. Doslej je. bolj kol ne, veljala praksa^ da so delodajalci sami, ko .so potrebovali delavce, hodili po unidih za delo in Jih iskali. Od 7.894 poslovnih subjektov» kolikor jih deluje v Šestih upravnih enotah, oziroma 21 občinah, ki jih pokriva Območna služba Velenje, jih bodo letos obiskali 318» smo med drugim slišali na novinarski kontcrcnci, ki so jo prejSnji teden pripravili v Velenju. Ob tem so posebej poudarili, daje lo začetek, da pa bodo v prihodnjih letih sodelovanje širili.
Doktrina ni novd
•'Ta doktrina ni nekaj novega", je povedal Dalibor Pavela. svetovalce generalnega direktorja Zavoda republike Sli'ivenije za zapi'skwanje. ^'Sprejeta je bila žc leia zdaj pasmo jo dopolnili in prilagodili potrebam časa,"
Potreb podjetij se lotevajo z markeiia<kimi prijemi, / obiski pri njih pa spoznavajo proiz-
vodni proces in polrebe dcloda-jalccv. Sodelovanje zajema izmenjavo informacij, skupno delovanje pri izbiri kadrov, kreiranju in izvajanju ukrep<5v za poseganje na trg dela in svc-itn'anje pri rcAcvanju kadrtw-,ske problematike, vezane na zaposlovanje.
V območni ent^i so opravili posebno analizo, iz kalcre so poskušali ugotovili, kako delodajalci ocenjujejo sodelovanje z zavodom. 5H0 podjetjem v regiji, ki zaposlujejo več kot 11) deUivc<?\', so poslali posebne vprašalnike, ^nJzvalo se jih je 66 ixisunkov. Kol jc p(wcdala Karmen Leskošek, jili je 42 od-.stoikov dclavee žc iskalo s
pomočjo zavoda, 80 odstotkov pa jih je ocenilo, da jim je zavod listikrat posredoval ustrezne kandidate, /animivje tisti del vpra^nika. kjer delodajalci odgovarjajo na vprašanje, koliko so kandidati ustrezali njihovim pričakovanjem. " Izka/aU^ so je, da so zadovoljni z izobrazbo, manj z delovnimi izkušnjami, kijih imajo kandidati, najmanj pa so zadovoljni z dodatnimi znanji, kijih premorejo,"
Slirajsati čas trajanja prostega deiovnega mesta
,loža Jamar-Senie, kije spregovorila o planu sodelovanja z
Starejši od 40 iet zelo težko do zaposiltve
Srdan Arzenšek. direkior ObmoCne službe Velenje, je uvodoma predstavil najnovejša gibanja na trgu delovne sile. V šeslih upravnih enotah (Velenje, Slovenj Gradec, Mozirje, Radlje ob Dravi. Ravne Jia Koroškem. Dravograd) je bilo dc-cembra lani registrirano brezposelnih skupaj 7.148 oseb ali za 7,.^ odstotka manj kot decembra 1908. Stopnja registrirane brezpt^selnosU je znašaJa 12,5 odstotka, od upravne enote do upravne enote pa se ra/iikuje. Letošnjega januarja pase je brezposelnost spet nekoliko povečala. Direktor Obmi>čne enote Velenje to pripisuje dejsivu. da so se med brezposelne prijavili ludi dclavci Tovarne usnja .^aštanj, kije zašla v ležave in delavci Lesne iz Podvelke. Kritični iskalci zapi"wlitve so mladi, stari do 26. leta starosti, dolgotrajno brezposelni, ki so na zavodu prijavljeni već kot 1 loto ter starejši od 40 let, za zaposlitev katerih je med delodajalci zelo malo zanimanja.
delodajalci, je posebej naglasila, da so Sliki z njimi pomembni predvsem zalo, da povx!Ćajo število posredovanj in pravoi^asno odkrijejo kiikšnc potrebe imajo delodajalci, ali drugaCe, kot je podOriala Danica (iodler, da se Cas trajanja prostega delovnega mesta Cim bolj skrajša.
Obenem so poka/ali tudi nekaj dobrih primerov doseda-njegii si'Klelovanja z delodajalci Lidija Batli. .svetovalka za delodajalce v Uradu za delo Velenje - tu jeza 10 podroCje zaposlen svetwalec, medtem ko ,so drugje zadolženi vodje Uradov za delo- je omenila nekaj Ictašnjih dobrih primerov tovrstnega sodelovanja. "Preden opravimo izlxîr oseb iz naše evidence. si ogledamo proizvodnjo in sc lemeljito.seznanimo s tem, kakšno delo bodo kandidati opravljali in kakšni delavci bi bili za to najbolj primerni." V januarju so sc na podlagi la-kega sodelovanja v podjetju Blues v Velenju zap<'>slili trije delavci, v EKO v februarju 34. tudi v primeru Gorenja, ko so potrebovali ve<?je Število delavcev, so se se hitro odzvali. Dosedanje izkušnje so pozi-Ijvne in kažejo p<Urebo po nadaljnjem in še lesnejšem sodelovanju z delodajalci.
H Miiena Krstič • Pianinc
n ONOVIICEC
Četrt stoletja Gorenja Austria
v
le 138 zaposlenih
v skliidu z ru/mcroma /.godnji» u.smuritvijn na izvd/.mi /n» htvvna Mhddna Ir^iš^a jv (iiiri^nje lL>ta 1975 u.stanovHo svikjv padjetjv. (îorenjc i^ustria HandcI.sKvsvtlschaťi mbH na Dunaju. Podjutje je priCvIo s zaposlenimi, danvs pa zaposluje lAK ljudi In dosegajo iikrot; ene milijarde* silinijiiv primiela k'lno.
Na Duna}u ima Cjorcnje ccniralna skladišia. raz-siavnt pros-lore, scn'is in irgov.'ikooficrativo. K druJ^bi spadajo Sc servisne enote v Celovcu. Innsbrucku. LInzu in <»rat.k'u 1er tovarna kuhinjskega pt^hiŠtva v Trcistadiu. ki ziip^^slujc okrog IjuJj. Na avstrijskem irgu je (îoronjepri prodaji l>eje lehnike udeleženo z ID-odsioinim delv?Arm. NajveCji delcih je pri prx>daji plinskih (24%) in elckirićnih šlcdilmkov(lK% ) ler/amri'ovalnihapara.
Poslov()dstvo in koiektjv C«^renja Austria Ivsia skupa; z Up-r;iv<i m Nailzi»rnim svetom Cnuenja. tl.d. konec ledna prili'^mv'-ino zaznamovala 25-Icinicii uspešnega ptislovanja. Direkuir dunajske družbe (îorenja mag. Ciril PalucN>ob lej prilo^mbrti predsiavil razvojno pot. d(>sežene p(«Uivne rezultate terstralc-gijcî nadaijnjci'a razvoja te uspcšnt tiorenjťvc družbe.
■
Holding Glin Nazarje
Kdo bo (od)kupil hčere?
Shivcnski) razvojna dražba in Holding (»LIN sla sredi Ivh* ruflija <)bjn\'ila javni mzpis za pnidajn osnt»vnih srvdsto druzlw (îl.lN Hdidiii^ tcT po.slitvnih dok«M' njegovih dni/b Žai^arstM). Pohištvo in KIK Kok za oddajo ponudb jc polokel v začetku marca, km^ilu m leni pa ji* Slovenski raAojna dni2ba jKitrdila, dn Jc prejela nekaj ponudb za nakup.
Tako naj bi ponudbi za nakup druřb ^.agarstvo in RiP v|i>^jli v olwh hiciinskih ptnijcljih zaposleni dclavei, zaposleni v podjetju Pohiilvo pa tega niso si orili. Čeprav j« bilo Še pred letom dni med Zii|v>sk'nimi za tnikup tc druzlv veliko zanimanja.
"Iverka" na razpotju
Razlog M spremembo mišljenja > tem Oasu je občuten padec cen ivernih ploAC. kar |>om«ni bistvene spremembe. Zaposleni bi se v teh razmerah zii odkup (»dloOlli le v primeru, će bi Holdinzi ((LIN družbo dokapitali/inil z osnovnimi sredstvi, in k' v tem primeru bi hilsi kupnina /el«) ni/iui, sajjc ]>odjelje
Slovenska razvojna družba lakšncga predloga ni sprejela, zalo se Zii|visk;ni na ra/iiis nix »prijavil i. în Ce bi .se -h. bi morali pUiCaii 5 milijonov lolarjcvvaržcino.ptJmemlKn pa jc ludi poJaick.da hi morali v iovarnt> ivcrnili pU^ vlo?ili milijonov uilarjcv. du bi zagotovili njeno ekoIosk<v neopcucčnosi. Kakorkoli posiopckse nadaljuje.
mjp
Koordinacija eko šol v Velenju
Novosti, izmenjava izkušen
Slovenija je od nwrci» IWfi élan iva I'MEB. nevladne «»niani-zacije. ki zdru^u|e |>rí/ade\anja /n okoljem arsi> eno t/obrsi^.e^i^nje v okviru Evr(>|>ske unije. 1'od njenim okriljem poteka ludi pru* jekt eko ^ile. V St(»>en^ijedanesže76eko]^ol. Na v.satki i/berejo koordinatorja, kt skrbi, da dvio in življenje na ^di pi»tekala v skladu z mednantdnimi pravili. Koordinatorji se nekiijknil na leto sestanejo, da se .sezjianijn z novostmi, potekom projekta, izmenjajo izku.^nje.
V soboto. 18. marca. .st> se dobili v Velenju. V na^i dolini na ?aIoM ic nimaniLV nobene Stile, ki bi se uradno opredelila kol okoljsko z;iv»:dna. stike s slovenskimi cko it>lanji pa jc navc/al velenjski institut « ekološke raziskave ERlCo. ki jev.^'boio.>4 udelcžcnccv k<K>rdinacfjc seznanil s.wijo deia>'nosinî.
P^Hjrubneje sokt>rdinaioi)cm prcdsUA'ili kzt>br;i5'c\'alni pn»gr.im CNERCrMA-EKOLOCdJA. preko katerega jc h- vci k^u desci tis<x^ «ibiskiwaleev sp*wnalo.>aleiko di>lino. razvoj in pl^sIcdice premogovništva in energetike teruspcAne izbi^lj^ave okolja. V zadnjem letu program dopolnjujejo s ponudbo Muzeja premogovništvu Slovenije m po navdušenju obiskovalcev iodeć jo lak.<en način dela pravi, lakegu mnenja so bili tudi uddeženei sobotne ktK>rdinacije in nacionalna ktx^rdinaiorka. profestirica Nada PavSer. je ptn'e^lala: »Priigram eki> ?io\ je Sk^wnijti zelo pomemben, suj vnaša v delo nove vTcdnoîc. Mlade 'îku.'xamo s tem projektom usposobiti lu pt^mcmbno nalogo ohranjanja naravnega okolja naše ^Iríwe m njene bioloilke pe-stnvMi. Mladi solisti, ki lahko veliko storijo zii tt>»da boSlwenija resnično vrl sredi Evft^tw. /eîo smo vescJi. Uthkti sodelujemo s pomembnimi strokovnimi institucijami. kakrSen je institut ERlCo. Upamo, dalx^moz ERlCom dobroMKJekivaUiudi vpri-luxinje. siij se zavzemajte za enake vre^lnute kol mi. tciliko liolj pasmo lakega sodelovanja lahko veseli, ker imajo drfcivne institucije za naî^' in druge ptidobne projekte vedm» premalo pasluhn. Ka;?e. da ^c 5e ne zavedajo nacionalnega pomena okoljskegci vzgajanja in izohntževanja.*<
23. marca 2000
UTRIP
KAS VAS 5
Odbor za okolje in prostor pri MO Velenje
"Ô okolju bi morali vsi več razmišljati!"
Tako /e prepričan mag. Frane Avberšek, ki v MO Vetenje vodi Odbor za okolje in prostor. Poleg njega sov odboru še $vet-niki Frane Blatnik, Frane Špegel, Anton De Costa in Frane Sever. Člani, ki niso svetniki, pa so dr. Marta Svetina, Anton Hošir, Brigita Feee in Bernarda Čas • Čeru. Njihove seje potekajo po mnenju predsednika korektno, razprave so strokovne, pripombe pa v svetu upoštevane.
se ZHcnkrai dobivamo sanioprcUvsaknscjasveta MO Vcicnjc. Zatinjc Oasc smo sc /aicii pogovarjati, da bomo o ok<Oju in prostoru sproj^(worili ludi na nckaicrih drugih sejah, ki bodo namenjene problema-liki okolja in prosiora. Prepričani .smo namreč, d^i okolju in prostoru v MO Velenje po-sveCanio prcmiilti in namc-njftmo prcmal<i srcdsicv," nam je ovixioma o delu odbora povedal mag, Franc Avbcr^k.
Kje predsednik odbora vidi največjo	na področju
okolja in prtwiora v občini?
pnem meslu je pom«inj-tlniincnili sredstev. h>-drr>ćje nkdlja in prostom Ih) do-hilo let<»s samo 27 inHiJonov SIT
i/ mestne hl^^sijne. To je uhsih liilno premah). Da ne hi izve-neh) preveč krítířncL m«iram p<v vetlali, da Je nu^ tidhor piidprl proračun. Vendar s pri* pombo. da hov naslednjem letu p4»trel>no/a to področje namenili precej več sredslev. Zavedamo se, du ^re /a prehodno obdobje, ko seje svef MC) Velenje iidinćil, da l>o varčevalno nastopil In ra/Čistil s pn)l>lemi 7.à na/^j ter tako pi»s(avil irdne temelje la prÍhodn(»st. U'tos snio iMitrebe u.s klad ili / (lobl^fe-nim zneskom« druuo leto pa hi radi p<»stavili bolj smele načrfe na področju oko^a in prostore. .Se iKiseiHij slednjei>a« .saj v Velenju primanjkuje parcel. Po-iskiiti 1)0 treha vse mo/nostl. kjerhoin» lahko ^ gradili. Iii to takm da Inimo bihko »r.idlli im^ traj prostora, ki smo ga v pre* ceji^njj meri In de}*n<diralj. bre/. da l>i 7At vsako ceno }>ose|<ali na p<¥lnKja, kjer je nuni va se ohranjena."
Odbor /a okolje in prostor v sedanji sc.stavi deluje slabo leto In pol. P(idročje. s kaierim sc ukvarja, je ^oko. kit?e pa, da jih glavno delo še čaka. ''Vse pri-pomiH* odiHira so bile na mesl-nih svetih sprejete in up<»ste-vnne. Res pa je, <la v leni času kaj	ni.smo ne spreje-
mali ne naredili. Pri prostor*
Mag. Franc Avberšek: "Rad bi, da pri tem ne bomo ogro* zifi pogojev za dobro življenje generacij, M šele prihajajo."
sklh dokiinientiii. ko gre /a vecjv komplekse, se pojavljajo problemi. Krajani so /ainteresU rani. da jih resimo. Tc» sicer ni nalo)>a nagega odhora, pripra« vimopu tjihkol>i»]Jsepredl4^ein iistre/ne resit>e. Tak problem je hil v KS (îorica. kjer so bile r.i/praveo nto/ncistih iiad/ldave individuiilnih hlA /elo ^iv;ihne. Mislinu da bodo podol>ne polnilne tudi v drugih delih mesta. Zdi se mi, da smo v,si premalo navajeni na to, da hi poslušali široko. Vsi hi ;«leli najboljše trenutne reMt\'e xase. na dol^on^ne, ki jih predlaga stroka, pa ne hi dali nič/* je naîU^ ugotovitev komcmiral mag.
Franc Avl>ersek.
l7VL'delismo.§c,da Članom oú-bora pri delu veliko pomagajo predstojnik urada za okolje In proslor Marko Vučina in zap<^-sleni v uradu. Vendur si člani odbora, predvsem pa njegov predsednik. :?elijo na dnevni red Čimprej vnesli za dolino bolj [Kreče točke s področja okoljn in prosiora, K. lemu je dodal: Sale.ški dolini smo v zadnjih letih na tem {XHlročjii veliko postorili. Skoda hi bilo, da te|>ii tlela ne hi nadaljevali in skupaj pfiskrl)eli, da ha stai^e Naredimo lahko precej, ^ploh. če se home» začeli i}bnasali tako k<»t Kvropa. kamor smo namenjeni, *i\i mislim na ^'Urkalno amende» 2V\ Me-nint, da je posluh /a ta projekt zaenkrat premajhen, da bi mo^ rali dati večji pomen pripravi dokumentacye in da spodbudili N'eienjćane. da hi o svojem okolju več ra/misljaii! Kadi hi čim holje zadovoljili pi»trebe današnje generacije in da ne hi t)gro/iii pojjojev /a dohn» življenje genenicij, ki î5ele prihajajo. Zato nam ne sme hiti vseeno. kaj se dogaja okoli nas. pa naj ure svinjarijo, ki leži na divjih odlagališčih po gozdovih, ali za ureditev na^ih vsakdanjih medselmjnih odnosov.
■ Bojana Špegel
Odbor za družbene dejavnosti pri svetu občine Šmartno ob Pakl
Mladím nuditi boliše možnosti
Po mnenju nekaterih občanov v občini Šmartno ob Paki so bife v minulih letih družbene dejavnosti zapostavljene v primerjavi z drugimi proračunskimi porabniki. Tudi to, da je proračun premajhen za pokritje vseh potreb, označujejo bolj izgovor kot dejstvo. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč predsednik odbora za družbene dejavnosti pri svetu občine Bojan Prašnikar med drugim ugotavljal, da se tudi v skromnejšem proračunu lahko denar drugače, bolj umneje prerazporedi. Na nekaj naših vprašanj je Bojan Prašnikar takole odgovoril.
0 Kalisno jesiaiije na potirtKju í/mffrévřř/í ílejaMwsli vohCim?
Boj:m Prasnikan ''Nekateri menijo, da je zadovoljivo. Sam ocenjujem, da ni. Veliko ležav je,prewč. Družbene tlcjavntwli so eno najpomembnejših področij v občini, ki nima vcilkc indu si rije, malo gospoda rs Ivo je v pwojih. Ne vem, od kod razmišljanja o gospodarskem, uirističnem ra/voju okolja, čc še mladim ne nudimiJ nekaierih najiwnovnejših stvan. pomembnih za razvoj njih samih in /a pridobivanje znanja. V občini jc ludi premalo posluha za po-ircbe iole in vrtca koi mrednji a^ianovi na lem področju. Preveč nekaieri razmis^ljajo samo o
sebi. mnogo premalo pa o naslednikih, mladih, ki prihajajo. Cc belimo, da bodo asîali doma, bo zanje polrebno naredili veliko več."
# ,\'ajhri s/ť pri itm mifelUi pred» vsem na osnovno Šolo, kî bi morala do U fa 2002f2003 pri' pravili v.se po/rehfio za io^aja* nje proa/'oma (U^ ť/lťmega iz-4)/>ratťvatija. Mata vasa je iio <a{(raí,í^vpa liûrveiiiio. Glede na imnii zadnji dvv stji va-.vt^-a iklhora in íwli iz razpra» ve na ofjvinsiiem sveUi ob obravnavi osnn/ka lefosnjef^a proračuna pa ni bilo :az/iati prevelike pripravljenomu za uremiaiev fwgojev. Do deve-(letka ali je ne ho?
Bojan Prašni kar; "Prepričan sem, da bo devcllclka ludi v hmarlnem oh Paki. Teza, ki jo raTvija župan, da jc nc bo, je sireljanje v prazno, ("akanje. da bo namesio nas nekdo drug poskrbel za to, je zame neodgovorno. /e v lanskem občinskem proračunu ni bQo predvidenega lolarfH zanjo, tudi v letošnjem ga nI. Vse pripombe, izrečene o tej temi na sejah našega odbora, opozorila ravnaieljice naletijo na gluha usei>a. Veliko več de-narjase obrača v drugih interesnih sferah. Dejstvoje, da občina sama naenkrat vseh pogojev ne bo sposobna uresničili. Vsako leto bi morali niiredili nekaj /i\ 10. a smo dve leti ze zamudili. Ko bo vijda do grla, bo polrebno sivari na hitro rc^vaii. karjxi ni vedno najbolji^e. /. nckaleri-
Bojan Prašnikar. "Osnovna šota in vrtec sta za nadaljnji razvoj občine zelo pomembna,"
mi stvarmi se jc res zelo ležko prebili naprej."
0 Seicaiio ne moremo mimojav' nefia zav<Mh .Mladinski center. Sodi pitd dí(iaynosí vasejta bora, veliko već kot v vah-m fiovorijo o njern na jiospodar' skeni fxlfM>nL Polemik pa ni in ni konca, iiovori se odo. da naj hi objekt .'ipremenil na» mendtnosf. Biijan Pnišnikiir '*Na odbcffu smo razpravljali o dejavnosti cenira In menili, da.se ra/vija v pozitivno smer. da je vrSilev dolžni)Sli direklorja veliko naredil inki<že»da bi se dalo naredili šc več. Vedeli jc ircba, da jeza njegovo obnovo potrebno poiskali denar drugje, V občinskem proračunu je namreč /anj odmerjena zelo skromna vsola.
Vodstvo cen ira deluje as|x?5no, zavixi Ima tudi vse poia']>ne dokumente. zalo je ie toliko bolj zanimivo vpraSanje. zakaj se v gospodarskem odboru loliko ukvarjajo z njim. Mislim, daje wčji problem la, da se je sedaj tu nekaj uredilo in bi ga mogoče lahko korislil kdo drug. Mi v odboru ospremembi namembnosti objekia nismo razpravljali. Kaj takega se ne bi smelo zgixli-li, čeprav se lendence kažejo v tej smeri.**
# Največja proračunska porab» nika na področju druŽivnUi dejavno^ii sta in vrtec. Oha imata s\fýe potrefte, pro-gratue, v 2^2 milijottov *'tezkem osnutku proračuna za letm jezatfju od/nerienili Sff milijonov 25S tisoč SIT. Kako ob vsem icsn w vidite razvoj drui/fenih dejav/u}sti?
Bojan Prašnikar: "Iz objektivnih razlogov sem do sedaj imel premalo Ča.sa za večje ukvarjanje s temi vprašanji, tekoče pa sem sledil diîgaja-njem. Samo p<3novim lahko, kar sem že rekel Obe uslanovi sla osrednji nosilki razvoja v občini in ta se bo nîorala v prihodnje veliko več ukvarjata z obema. Ne bomo imeli srednje Sole, univerze, imamo pa mladino, ki ji bo polrebno nudili bolj§e pogo je, da se bodo lahko kasneje znavil v:^ljcnju. Pravzaprav jc 10 tudi nasa dolžnosi."
■ tp
perspektiva
Materinstvo v krizi ali koga častimo v marcu
Tn'fidi rojev(//7/tJ skrivajo dofies c .VťW ivo-/evnw'i //bsurd: Cejjnn' sp/osno bbif^osionjc presegf/ vsv do.Kedafíjf/ in je .v sodo/rni/m niť' dicf/L^kimi ie/in:ki/mr /noSnosf. da se rodi poik/jdoi'tin afípnzadťl ofnik zmanj.iamt ze m řisií minimum, se vse manj žensk odloča za miitcrînsix'O. I^ruvzapmv že polovica manj kot pred deseiimileii. Česciepi zavivlaie. .Mislim, da večina, predvsem pu ««.s'm drřava, klji'h lem 11, da se vxake iidiko zganja velik cirkas' zanidi drnstiČnt:ga upu danju m Ha li tete, ne dojema pinwcm. da ho Šievilo upokojenskih nsi že Čez dvajset /et pre.tcglo delovne ka-pacitetć zapnsh'nHi /Judi ler da .ie h/i se.iul ne le pokojninski .micm, man'eč tudi zdravstveniy saj bo vsa ta masa iiarej^Wi ljudi kakopak najhi^lf hvaležna odjemalka zdrav.siwnih storitev, ki jih ho zavamivl-nřca šc sposobna krili.
Ampak, kot sem rekla: danc.'i f^reite k z^lravniku ie preden .re s/jloh o<lpuvestť kun/mcepciji in že se naredijo fyn-i lesil. Ultrazv očna slika vašega hodoče^a dewta Že po pn'ih tednih njegove zi\oiraj' maternične rasti razkrije marsikaj in h zdalcC ni več^xidolma pmZ' gfnlovin.skfm sivim podivjanim pikam na starejših apamtih, kjer so dia^tuisiiki bolj ugihufi kot pa resnično videíi. za kajg/v- V vzpod-hudo va.<ii kar eksotični žeiji po tHrahi prejmete takoj prisrčno >'pn'-natidno- fotografijo. NoscCnosi spremljajo ^lex'ilna .spoznanja o primerni prehrani, fizični aktfvnosii. psihičnem Idago.^anju in priprave na porod i' or^'Uiiziranih delavnicah za bodoče starfe. Danes se pač malo bolj komplicira, ydohrohir vseii. Devet mese-cei' vendarle hitro mine in matije nenadoma soočena z mnogimi .strahovi in težavami. '/. vsem tistim, za kar je sli.^ala, do se lahko strašnega fyrifjeii, z lastnimi pretiravanji in zJ^egftnim partnerjem. Ka-jlt morda Je še hoij kot materiivnvo danes v krizi očetovstvo. Od molkih se manj zahteva, da so pokončni, trdni možje, hkrati pa Jim nihče ne prepoveduje, da ne ostajajo sca^m, cmenivi, večno nezreli pijančki. kise ne morejo odtrgali od kril svojih lastnih posesivnih nuiter. Njihova vloga jezamegljena. i.i nsti komtinikacijsko najbolj .f/wmř pari. v trdnejših razmerjih, jjrcstanejo preizkušnjo z otrokom brez huj.^ih polomi jad. Če se slednje le prii)ctiJo. iMSianc mati -samohmnilka. Dokaj ne\zptHihutlen. težaven položaj. Kjer mora.' moledovati za preživnin/) in podobno.
Nekaj Je v tem upadanju prinistka na!!e nacije sex'eda grenkejî^ih ekonomskih faktorjev: kljub tisicmti ^povprečnemu" hlagostanju za mlade družine .fř zdaleč ni poskrbljeno, V sedenide.ietih je bih vstiga dovolj: shižha je hila zagotovljena, sianova/ýv si dohil za nameček, zdmvstvo je bilo zosionj. vsi ti pozitivni učinki pa so přis edli do habv booma tttdi v zaCeikif osemdesetih, tako daje v Ve-lenju morala zrasti nova osnovna Hohi. Danes otrok primanjkuje. Šole pa se zanje pulijo pud hudim prifisko/n, da jih bodo sicer morali zapn:ti. Vsaj nekatere 2agotf)vo. \iladi morajo "jMrpeti» pri svojih starših (in ti z njimi>, osamosvojitev pride šele nekjepn»' li tridesetem letti... ali fM sploh nikof/. Nič koj seksualno l'^xxlbtidno. prtnz/ipniv. Kaj šele. dtt hi to isto streho človek mzndšijal o šir* ini druži nice.
Kaj je na materinsMi tako nesprejcm/Jivega. da se zanj udloču vse manj žeti^k? NezdrttS/Jivost s kariero? Nesramna dorečenost nele-ga Indi pogodh, kijih monite/HjdpiMti oh imi zaf>oslir\iy Morda tudi nekaj %-zgojc. Materinsn-o se vam »' urrošt\^í skidia jrriNižati s slikanjem vz\'isenih čiisii'ev med materjo in otrokom, kar krepi cankar-jansko zagrenjennst in hknui oddaljuje od realnosti, kasneje pa se s .^fxdno v^jjo noseCnost slika kot .skrajno nezazeljen dogi}dek. pra-va katastrofa, ki vam. če ste morda žrte\^ kot najstnica, pričara na-jlaij.'^o moro i' življenju.
Res Je. da hi si nosečih najstnic ne hih želeti, ker za pran) maierimrvt) nimajo tuijlMtfjSih jiog"je\- I/m tudi/xinner navadno nijmsoien vzjvle/.^ oblikii. loda pri nas ne moremo hiti jjfati z\'ona kot denimo vAngli-Ji. kjer vsako /vto kljuly izvlyraževa/nemn tr/ahizanitsi najvei^e Šl^Ho /}ajstnic v razvitem .wetu- Skratka, dekleta morajo »to skrajno nezaželeno stvarc nekako zrelo prerasli. j)red njimi so leta pKohrazhi' od hiule averdje do nosečnosti, pa vse do àstega ohčiitka topline vsehi. želje /v; materinstvu. Hazumetije trebit, da so tudi i' šttidentskth letih. "Če se kaj ponesreči", soočene z veliko .stisko in ne vidijo dosti rešitev, mnog^ od njih se še vedno odločijo za sjyiav. DeJst\'o pa Je, da je ta zelo negativna reJ^lna bilka, ki.'icJe ženska oprime. Vv.^aicemprimeru, najsi se odlol^i tako aH drugače, sitmi b}'emi' pritiska v veliki meri nu žen.ski. ki se za .Hp!av od(očÍ celo jníd pritiskfjm lastnih starsey\ Ti se Iv/jijo, da sicer ne l>o dokončala študija, ne ponudijo pa svoje pomoČi^ iV hi se iNf/očr'fa, da Jim podari vnuka.
Danes se o maierinsStvti misli, da je prezgodaj marsikdaj, prepozno pa nikoli. To ne ho čisto držah. Čeprav ve povprečna starrist pnesnic vzífíijnt) viša. Motivacija je pač na jisit, stanovanjska stiska, nezaposlenost, vzvišene pcs/ni in č/iice pa niso nobena vzf^odbuda, da hi nan)čili kričačo. ki vas ho precej Časo pridno zbujal oh nemogočih urah. zjihteval svoje mleko in sveže pleniCke. Vsern. ki .se hijdo kljtib temu odločile za m j)odvig, na tem mestti plo.skam kol j)ogumnimJ
■ trena Jakopanec
6 KAK I:A9S
NASI KRAJI IN UUDJE
23. marca 2000
Krajevna skupnost Ravne
"Ne bomo obljubljali nemogočega''
V krajevni skupnosti Ravne /nova hmijo stroji. "Vendur ne ))o /ikslu^j kn^evn^ skupnosti", je povediilđ predsednica l£rna Ohšteter, ^^umpuk <>l>činv So-ki natiuUuJv aklivni^sli m iz^nidnjd primarnega voda ksi-nuli^icije. Mi se homo lahko znova zavzeteje *^obrniH" po sprťjťtju lťtošnjei>a ol>Cinske-proračuna. KJjuh temu si v KS nismo privoščili doj^v^a /Jmsketía pi^citka. Želimo namreč pomagati krajanom pri reševanju njihovih potrel> po najlN»lj§ifi	eeprav vemn«
da ravni, ki jo imajo	^
mi'stu, âe ne Immo (ako kinalu
Pri snovanju Icît^njega delovnega projjrama so Olani sveîa KS pt*;lav)jali v ospredje misel, da krajanom ne bodo obljuhlja-li nekaj nemogočega, ampak le lisui, kar IxxJo lahko uredili. Za-gtnovo bo to (Odprava nekaterih leliniCniii ptKnanjkljivosii pri lani /grajeni javni razsvetljavi v sptxl-njih in v /gornjih Ravnali. Vsaj i/vajalee del jim je obljubil, da jih bo cxjpravil v bližnji prihixinosli. Prav takt) se nadejajo, da jim bo le los Ic uspek> asfaltirali javno pol Jelenk<i- Scivnikov niost. ki je lani /a rad i pomanjkanja denarja izviscia. Med osrednjimi
V KS Ravne v teh dneh namenjajo pozornost ureditvi kanath
zacije
jialogiani 1k> tudi obnova Mur-novega grabna, kjer Ixxlo prcsia-viJi sinigo i/ desne na levo siran cestysCíi in razširili tvsto v dol/ini 7{l() m 1er pripravili vse potrebno za asťíillno prevleko. Ib naj Wi ptîloi^ili prihodnje lem. Ra/raiS-Ijajo ie o toplifikaciji. Čeprav imajo o pRijeklu na voljo malo podatkov. Kot pravi Obíteter-jeva v krajevni skupnosti Ravne primanjkuje pilne vtxJe in najlir^ se bodo morali lotili najprej oskitxi gospodinjstev z njo in polem daljinskega ogrevanja. *'Upam, da iMimo lahko i/^ad-njt) v4»dovodsi, ki sojo sklenili na
Pristavi, nadaljevali pi» ostalih delih RH>en.'*
.Seveda niso povsem pt^^abili na leto, dve aktualno idejo o izgradnji novega doma krajanov. Na prvem /hmi kmjanovjc povedala Ob.Uelerjeva, bodo o temi spregovorili, se odlixíali o lokaciji, in Oe bodo našli skupen je/ik. bodo le los poskušali za dom odkupili vsaj ycmljiSèe. Naložbo naj bi gradili poslopo-nr.i s pomočjt) pokroviteljev ter občine, saj KS z ra/p^)lo?ljivim denarjem tako velikega zalogaja sama ne bo /mogla.
■ Tp
Gornji Grad
starega mosta ni več
V središču Gornjega (îrada im^i<» v tem éasu preeej^ji) pn»-nietno za^sato. ki f)0 kmalu ud-pra>(|vna. s tem pa selxidu prometne in varnostne razmere hist>'eno izl>oljàiile. Dotrajan in nevaren most so namreč 2e porušili in zdtij hitijo z^radnjo teme^ev Z2i novega. Promet je na tem <lelu seveda zaprt, speljali pa so ua po ohvozni p<»ti. ki je zefo ozka, zato zlasti tovornjaki povzročajo nevšečnosti in olH'asne zast<»je.
Vsi piiûikujejo. da Lh>.skladnu
7 ixlkîCbo o zapori ceste in na ptnjlagi pogodbe z izvajalcem novi niosi prevo/cn 17. aprila. ZakljuCna dela naj bi opraviJi do konca maja in obenem uredili okolico, uradno pa oaj bi most predali namenu ob junij-
skem prazniku občine Oornji Cirad. Ddira je ludi novic<u da bodo v naslednjih dneh začeli ig-aditi ludi nov mtssl preko Dm-tcv naselju Kropa, Tega je pred-
- k- /.r^' i

Prejšnji mosř je te še preteklost
lani p^m^ila narasla Dreta, prevoznost pa trenutno zagolavlja začasni vojaški most.
mip
Nazarje
Gradijo večnamensko dvorano
Izgradnja telovadnice oziroma večnamenske dvorane, ki si jo krajani Nazarij In širše okolice močno belijo že desetletja, stxli v sklop naložbe v p^iptHno osnovno solo, ki jo sicer odprli ze v začetku lega soLskega leta. Začetek gradnje se je nekoliko zavlekel /aradi preprostega dejstva, da so prvoini načrt spremenili, pravzaprav povečali, s tem pa Ivxlo krajani Nazarij in širšega področja končntí dd^ili večnamenski prostiir za špi^rtne. razsedrilne in t>s(ale prireditve.
Priprave so v polnem teku. ra/pis za izvajalca del l>odo oiijavili še v marcu, po zalilevanih txMop-
kili pa bodo sklenili pogodbe in dela čim prej /ačeli. Projekli so sicer izdelani, del potrebnega zemljišča so tudi že odkupili /daj pa čakajo na .spremembi") gradbenega dovoljenja, s^j morajo med drugim prestaviti daljnov(xlc. Kakorkoli bli^asečas,kobcxloz-asaditipr>'elopate.je pares, da so postopki zahtevni in terjajo svoj čas. ZiUo velike Želje, da bi dvorano namenu izročiti do lett>šnjega ol^činskega praznika in do začelka ntv vega ?^>Lskega leta. najbrž ne KhIo uspeli izpolniti. zagotovo pa sc bo to zgodilo Še pred konccm letošnjega leta.	■ )p
K dela gasilskih društev ^
PGD Tofiolšica •é« t«é*é«**ké«é**éé«* »ké*
Požrtvovalni člani in uresničen program
V jîxsliîvu zapisani ugotovitvi st) l/oblik(>Jvali v razpravi o oceni opravljenega dela v preteklem letu na nedavnem red nem občnem zlx)ru člani priMovoljnegagitsilskega društvu Ibposi-ca. Skoraj v celoi i so uresničili smek> zastavljen program, več kot .1360 opravljenih prostovoljnih ur pa naj hi kazalo na požrtvovalnost članov d rušiva.
Ti so lani v prvi vrsti namenjali piVi>rnost preventivi, izi^razevanju, opremljenosti in urjenju desetin. Dspchi niso izosuli. Izkazali so se tudi kot v/om\ organizatorji ol^inskega tekmovanja za mladino, kol uspešni udeleženci raznih tekmovanj. Sploh zavidanja vredne rezultate so dosegli mladinci in članice B, kijih čaka še preizkušnja na dr/avnem tekmovanju. Pozabili seveda niso na družabniki, s katero so poskrbeti /a piijeino ra/poio/enjc med čkiiii
drušK'a ter opravili nekaj vzdrževalnih del pri domu. Kot je v poročilu zapisal predsednik društva Drago Miku/ postopno uresničujejt> tudi željo po i/gradnji novega gasilskega doma. Aktivnostivodijoskupaj s krajevno skupnostjo, pričakujejo pa, da se bixJo v akcijo vključili ludi drugi. Poveljnik društva Andrej Hril>eršek pa je med izra/il upanje, da bi>do («tali člani ludi v priluxlnjc požrtvovalni, da dejavnost društva ne bv> za.stala, in da hi>do zaupane naloge uresničevali s skupnimi mi>iní.
Med letošnjimi osrednjimi nalogami topoLških gasilcev velja omeniti priprave na praznovanje 7()-letnice društva prihoilnje leio, s čimerso povezana ludi prizadevanja za uredilev gasilskega doma in urjenje ženske desetine /a državno tekmovanje.
PDG Šmartno ob Paki
Izpolnila se jim je največja želja
"Na Ziidnjem oličnem zfxiru smo si zadali kiir zahtevne naloge. Za nekatere eelo ne-d<»se)iljive, a smo jih skonij v cei<»ti uresničili,**
je v pi^ročilu o opravljenem delo v preteklem leui na nedavnem rednem občnem zboru podčnalpredsednik Pros t ovx^íjnega gasilskega društva Šmartno ol> Paki Franc Kumar.
Svoje delo, sposobnosti in znanje so širili javnosti predstavili na priređivah, mnogih tekmovanjih. ki so jih pripravili sami ali pa druga gasilska društvu v Skweniji,. Me.sec požarne varnosti so zaznamovali s stxlelovanjem na skupni gasilski vajidrušievstíscdnjih treh d>čln 1er srečanjem ekip vseh tekmovalnih desetin svojega društva. Poleg preventive, usfKisabl-janja svojih članov st> pozomosi namenili še družabništvu. "6. novembra |>a se nam je izjiol* nila naša največja ^elja. saj smo svoj uunt park posod<»l)ili / novim kombiniran i nt orodnim vozilom Mercedes 412IX ki ga l>onio unKl-no predali s>ojeinu namenu na letošnji príre<i-itvi konec Julija." Ob koncu se je Kumar
Gasilsko društvo Nazarje
zahvalil vsem, ki so pomagali gasilcem pri uresničevanju nalog, in izra/il upanje, da bodo lakti tvorno sodelwali tudi v prihtnJnje.
Ilidi pi> miîenju poveljnika društva Alojza Ježovnika so bili gasilci v minulem letu precej delavni- Med nak>gamijcŠeposcbej izpostavil izobraževanje članov, vestno delo in dc^bre rezultate desetin, ki so sodelovale na tekmovanjih. Svojo usposobljenost in pripravl-jenast za pomoč pa sti dokazali na dveh intervencijah.
Leto 2000 bo za člane PDCi Smart no c^ Paki. glede na zastavljene nalete, dokaj pestro, Med osrednjimi nalogjuni velja omenili izobraževanje članov, usposal^(janje desetin, prav tako so predvideQ obilo vzdrževalnih del v domu ter njegovi okolici. V spomin na Tino, Kristino In Malica - na svoje tri mladečlane. ki so izgubili življenja \ lanski prometni nesreči, pa bodo leti>> organizirali tekmovanje pionirskih desetin.
■ tp
Navdušenje ob novem vozilu
člani nazarskega gasilskega društva so v soboto popt>ldne na lepi slovesnosti "krstili" najsodol^nejše gasilsko vozilo» za ta pomemben dog<.xlek pa so se **pripravljali " dve leti. K lej veliki pridobitvi so največ pripujíKígíi občina
Nazarje. p(îdjeija in podjetniki, številni krajani in ostali dobrotniki, ki so ob tej priliki prejeli posebna priznanja. Prišli so tudi Številni gostje.
Med njimi predstavniki ste wens ke uprave za zaščito in reševanje Franc Sink. V svojem nagovoru je pi«ebej poudaril novo vlogo gasilstvu v celoinem sistemu zaščite reševanja, nazarskim gasilcem izrekel lepe řeije in čestitke, ludi Ziiradi dejstva, da je bila njihi>va enota za reševanje po dolgotrajnih prizadevanjih le uvrcena med AO sorodnih v Slos'eaiji.'Ibje za pi»dročje Zgornje Savinjske in Zadrcčke doline zelo pomembno, t>b morebitnem posredovanju ob prometnih iji ostalili nesrečah pa jim bo seveda v
Novo vozliosta "krstila" nazarski župan tvan Pumat In predsednik društva Roman Krajner
veliko pomoč novo vozilo z najsodobnejš<^ opremo.
Na/ai^ki župan Ivan Purnat je bil ludi med tistimi, ki so izrekli čestitke, pri tem pa je pt^sc-bej poudaril nujnost še tesnejšega scxJelovan-ja med ol^čino in gasilskimi ter ostalimi društvi. Po trvodni skwesnostj pred gasilskim domom so nazarski uasilci izvedliše redni oljčni /bor.
mjp
Mladi gasilci so zborovali
VELENJE - Mladi gasilci, ki se zdfu/ujejo v Mladinski komisiji pri Oasilski zvezi Velenje,so sevpeiek. n.marca, zbrali na sedmem rednem občnem zboru v prostorih gasilskega doma Ciaberke.
Ocenili so delo v minulem letu in ugotovili, da so bili uspej^ni. Izvedli so namreč številna športna tekmovanja v plavanju, košarki, krt^su, pikadu, orient acijskc pohode... Na zboru so začrtali tudi smernice de-
lovanja za letošnje leto.
Delo Mladinske komisije je predvsem /druženju mladih v koristne <H>like delovanja v gasilskih društvih.
23. marca 2000
NASI KRAJI IN UUDJE
KAS í:as 7
Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Veienje
•	»•«••aa
"in in ti in mi vsi'^
SREČANJE
VELENJE, I», marcji - Približno 20 lisoC IjuOi z enakimi življenjskimi UMiJami /drui^iijc Zvc/a So^iijc Slovenije, Slovilo njenih Claíiov rasle. Ni^í drugače nc ugi>uwlj«j(î Clanî Mcdt'kbèin-skeiia driLštva /a pomoî^ duševno pri/řidetim Velenje, ki je z 254ilani eno najpri/adevnejših lovrsînih društev v Sloveniji. Loni je minilo 30 let, odkar na območju Šaleško doline zdru/ujc slarfieo1ri)k/ m<^lnja-mi v lelcsncm in dui«vnem razvoju lerzaktivnoslmi dokazuje širši družbi, da so njen sestavni del. z enakimi pravicami kol jih imajo /dravi.
ludi na lelošnjt:m rednem obCncm zlxiru dnižíva v avli Cen-ira za vz^ijo. izobnii^evanje in u.spt>s<ihljanje Velenje so m pri oceni opravl jenega dela v minulem lelu 1er letošnjega delovnega programa še posebej podOrU-ii, Njihove misli bi Uilikoslrnili v ipt>ri>cilu Jazin ti in mi vsi. lak-šen je bil ludi naslov nastopa uCencev omenjenega centra, s kiiierim so popesiriliol>Îiù/lx>r Pri pregledu opravljenega dela je dosedanji predsednik Sožl^u Milan Krupušek omenil pred-vsem dejavnosti, s katerimi so Članom pomaga pri reševanju vsakdanjih vprašanj pri skrbi vň svoje veCnc otroke, 'le s^") bile: vikend seminar, ki se ga je udeležilo 15 družin o/iroma 48 članov; leto\'anje; družabno žh'lje-nje. Tradicionalno srečanje dmžin v Bevčah st") lokrai zdnižili zi/letomvškoljo Loko. "Žal pa nam ni uspeh» orj^iinizirati kluba staršev. NeuspcánI smu bili liidi pri navezavi slikov i mladi-mi družinami. 1« bosta le(oši|ji nali^. Pole^ teh se boni<i mo-
"Ne znamo po leví priti do ceserja", so me drugim ugotavijaii udeleženci rednega občnega zbora Sožitja pri obravnavi ak' tivnosti za izgradnjo novega VDC'Ja.
nili pfHi<»vn() do^n(»riti t> ni(»2n<>-stih nuder\ja piimoči na domu preko ja>nih <tel in \arstva med šolskimi p(»čl{nivami. 01>e de-.ia>Ti<>sti st^i bili pred leti že ustaljenu pruksa, od lani dalje pa ne delujeta već." Ob koncu poročila se je Kropu-^ek dotaknil se izgradnje novega varstveno-Ue lovnega centra. Pri tem je opozoril na pripravljenosi občine Velenje pri izgriidnji Ježka, izrazil pa dvom o stxJeJovanju preostalih dveh oWin Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Nerazumljivo pa je. po njegovem mnenju ludi ravnanje države, ki>t najliolj odgovorne ustanove.
Na tokratnem ol>čnem zbi"^ru so i/volili novo vodsivo. Novi predsednik velenjskega Sožitja je Andrej	ki je vsvi-»jem
nagovoru predstavil smernice delovanja tlruštva v prihodnje. Po njegovih l>esedah iistajajo osrednje naloge letošnjega deli v vnega programa vikend seminarji. srečanje dnr/in med letom. ludi tisto v Bevčah.
Dopolnili bi ga radi .še s kakš-
nim strokovnim predavanjem, b.ohražcvanjem. seminarjem samo za prizadele otroke- Pozornost bodo namenili let<wa-nju dni/in, inf<irmiranjU, sodelo-vanjus loVTslnimi društvi v regiji. ^'Pričakujemo, da ImmIo dlane(»b-ljube« i/ítra(li\|i VIXNja poster porna prerasle v deianja. Upam, du leto 2U(K> ne bi> znova leto. ko b<> potrebno šir^> javnost prodo-rT>eje se/niiniti i našimi potreU)-mi in nenazjidnje tudi pravica« ml," je še poudaril. Ob kcmeu občnega zbt^ra seje oglasila tudi Marija Kovučič, ravnateljica (\ntrazav/gojo. izobraževanje in usposabljanje terzbrane med dru p m seznanila o načrtovani prenovi s prilagojenim programom. Zelo odkjcno je ponovila, da kljubzatikanju v Ljubljani misli ter prizadevanja za nove pro.store Ježka usmecjaji) k zn.i-numu cilju.
■ tp
Jelka Horvat
Že kar nekaj let spremljam dejavnost C^ciUra /a vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Pri tem srečujem Jelko Horvat, učitcijico za duševno prizadele kol ylx>ro-vodkinjo, spremljevîilko na klavirju. negovalko, prijateljico, učiteljici) - vedno nasmejano, zadovoljno, z občutkom pripravljenosti pomagati drugemu. Je tako ker to takt) mora biti ali...?
"Nekoliko ste nie spravili v zuilrejio 2 vpra^atýem." je odgovorila .simpatična Jelka 1 lor-vn\ in nadaljevalci: **Bilo bi hudo nan»be. če se sodelavke ne hi £nale potruditi, če bi pozabile, kakšen je naš |ioklic. ia katerega smo se «Mllocile. Sama sem se /anj s srcem in dušo.** Najbrž se ji zaradi tega dejslva delo s težje in težk(í prizadetimi otroki ne zdi posebej težko. Prepričana je. daje vsiik poklic ležak iz tiikšnega ali drugačnega razloga. Njen nI zaratli otrok, med katerimi je kar nekaj nelxígljenih dojenčkov v najstniških letih, kot bi marsikdo mislil, "ampak re/ult^itov dela. 1i pitrjuj^jcK ali debiš pra^ ali ne. te spodbujajo, ti vrnejo "porabljeno'* energijo. Pri na.šem delu moramo na rez u I late čakati zelo dolini, če jih sploh doč-aksimo. Za nameček so običajno mno$:im nevidni. Zitznumo jih mi, ravnateljicu centru ter star&i teh otn»k in Se takrat često ne moremo povsem zanesljivo trditi, da je nekoliko drugačen gib. odziv otroka povsem tvoja za* sluuu. Menda smo l^judje takšni, du potrebujemo "priznat^ie*" od	Jelka je zelo vesela, ker imajo njihovi varovanci ljul>3čc starše, ki nosijo največji de) bremena. V soli jvC lr\idijo nuditi jim toplina, pozitivna čustva, /ato .sonce
Jelka Horvat; "Ko pridem po delovnem dnevu domov, z užitkom $pi]em kavo in razmislim, kakšen dan je za nami."
nanje morda /a spoznanje drugače sije.	in zahteve
vsakdana svojim učencem po-skušiijt» približati z različnimi metodami. Z odzivom nanje li lahko vsm malo razbremenijo starše. Ćeprav jo delo z večnimi otroki že kar utrdilo v primerjavi/začetkom..se lu in lam še pošteno zjoče. še vedno jo i/dajo čustva oh poglcilu na iiehogljena bilja.
Jelka ne ve, kiij jo je pripeljalo k íHjločÍt\i za defektologinjt). Ob koncu srednje šole je razmišljala o študiju psihologije. Mnogi so prepričani, da jo je k temu spodbudila mama, ki jc pred leti že cKiučevala na šoli s firilagt>jenim programom v Velenju. Vendar Jelka pravi, da se v njeno ločitev ni vme?^ avala. Ko pa ji je povedala, kje Ihi nadaljevala, jijc hilokar ijubo.^'e bi bila Še enktní pred tem, kaj Ito počela v Življenju, bi se znova odk>čiIa za ta poklic.
Človek jc kar malce presenečen, da si laki") nežna duša pri svojih letih še ni ustvarila družine. Je za kaj takega premalo časa. Monhi bo, morda ne. Se bom pustila presene« liti. Očitno dosedanje ljul>ezni niso hile prave in prava šele pride.*' je bila kraika in jedrnata. Prostega Časa pa res nima prav veliko. Vpisala se je namreč na visoko íiilo za defektologijo, svoje zahtevajo vsak(xlnevne priprave na pouk. priložnostne stvari. Kadar oceni, daga lahko vzame, ga nameni sebi, svojim konjičkom - branju knjig, ljuba so ji srečanja s prijateljicami in prijatelji iz osnovne k>le, rada igra tenis.
Veseli se pocnladi in to veselje skupaj s stide-lavkami prinaša tudi na sví)je vanjvanec. Ti so v minulih dneh pridno zbirali jajčne lupine in v teh dneh izdrobccv po svojih zn\ožnostih in sposobnostih izdelujejo predmete» primerne za bližaji'ičc se praznike.
MTp
nikoli	8
24. marec - svetovni dan boja proti tuberkolozi
v hre/^bivem ^TtinťU tehnološkega ra^oja, ko človeški um ne dojema s se pntlt)bif>'e in i>a-stí domnev ne^a napredka, nam misli vse manj uhajajo v hližt^o preteklost, ko so rsizne epidemije desetkiile človeško raso.
Cna 4x1 teh epidemij je brez dvoma bila epidemija tuK'rku-loze, »kuga« zadnjih dveh stoletij prejšnjega tisočletja. Ob splošni svetovni globalizaciji, ko se brišejo kulturne in nazorne razlike med narixJi. ko nas tržno gi>spodarstvo sili v uniformiranost v oblačenju, hranjenju, uživanju »nenado-mcsdjivih« napitkov, ko transport ni več privilegij peščice l'K'>gatih, težko govorimoo klasičnih epidemijah. Te sc širijo vcčcentrično. nepredvidljivo, kaotično. Podokno se dogaj;î zadnjih 21) let z epidemijo tuberkuloze. Dejstvo, da kar It)-40% ljudi okuženih z viruson> IIIV dtibi reaklivacijo starih tulKrkuloznih žarišč in /lx)lcnje za tuberkulozo, da sc podobno dogaja pri imunsko manj odpornih rakavih hUniklh in stajost-
nikih, n:is lahko navdaja zskrh-jo, kaj nas še čaka v priliodnosi»?
TuberkuUvii.jetika ali susica, je kronična nalezljiva KUezcn. ki jo povzaKÎa bakterija Myco bacterium Tuberculosis. Najpogosteje so prizadela [>ljuča. lahko pa olxdijo tudi drugi telesni organi. Dokler nismo imeli učinkovitih zdnivil, je lx)lezen počíLsi napredovala, inje bila velikokrat smrtna. Ker je zaenkrat njena pogostnost v deželah, kjer še ni veliko primerov AIDS-a, v upadanju, jo klinično večkrat prezremo. ludi njene klinične oblike se v zadnjem Času spreminjajo: i/ tipične bolezni mladih vedno pt>gosteje tïbolevajo starejši, imunsko oslabeli, z sliko, ki ni podobna nalezljivemu ohole-nju-
Tuberkuloza sicer že več tîsoL lel desetka človeStw>. V izkopaninah starih 7(KK) lel so našli na okostjih pokojnih, o/, na njihovih vretencih tuberkulozno prizadeto kosuiino, Z industrializacijo in urbanizacijo v Ifi. stoletju, sc je pričela njena epi-
diimija v Evropi. Zííjela je predvsem podhranjenc reveže v prenaseljenih bivuli-ščih, V Angliji je dcksegla vrh že pred letom 18tX). in se je ixJ zahoda proti vzhodu širila vse do 20. stt»lctja. Upad epidemije po-vczujemoz izh >ljš;mje življenjskih razmer in pogojev dela. 'Ib pa nipovsiid, kajti vdeŽelah »tieljega'< sveta je še vedno v pi »rastu in/anji> umre več milijonov ljudi. Rilovica svetovne populacije naj bi bila okužena z bacili Tuberkuloze, okoli 10 milijonov jih tudi zlxjli /n tuber-kuloziî. od tega jih i)koli 3 mi-liji>ne ludi umre.
V Sloveniji je bil vrh epidemije na prelomu 19. v 2(1. stolet-je- 5(t let /A Nemčijo in 100 lel za Veliko Britanijo. Od leta l'ž.'^Odal je pa tudi pri nas smrtnost /a tubcrkulo/o upada.
Leta l'ž9l)jevSkwenijizaradi tulïcrkuloze umrlo 25 ljudi, odkrili pa smo 722 novih primerov lega obolenje; skoraj 10 let ka.sneje pa je za tuberkulozo ol>ole!o ljudi z inciden-co 22,fi Mnika/ 10 iU) prebivaš Ice v. Preko 679ř bolnikov
ima pljučno oblik(i tuberkuloze. od tega jih jc 2l)% priseljencev Iz drugih delov i>iYSe .lugoslavjje.
Na pljučnem (xldtílku v lo-polSiei zdravimi) letnt) okoli H)-7ohjlnikovz njberkulozo. Relativno majhna skupina Kilnikov v epidemioloîNkem in organizacijskem pogledu ne predstavlja najpogostejše obolenje lx>lnikov zdravljenih pri nas; vsekakor pa ji posvečamo veliko pozomi>st predvsem pri prekinitvi verižne okužbe ostalih izpostavljenih ljudi v domačem okolju.
Čeprav je tulxîrkuloza danes popiilnoma ozdravljiva, ^e posebno pri ol>olelih. ki se javijo specialistom dowlj ^ixlaj, mt^-ramo predvsem danes, ko je v Sloveniji v uj>adu, in }o nekateri mladi zdravniki i/ osebne prakse ne poznajo, nanjo dile-rencialno diagnostično ludi pomisliti.
■ Predstojnik pljučr}oga oddeika; Prim.mag. Igor Ko-ren, dr med; speclaiist Interne medicine
Sklenite reotoo varčevanje in s pridobite Q2p*adol
OÉI sldaútfi	DeeâuB pokigk.
^to flb pnem pûki^i 21 5.000 Sn pripicte 5 OOD 5.000 \1 - 5000 mi, lO.OOO - )0 000 lol.. i^iséoi pooid« «dfa âsa« (k^
itna^ dotgoročne Ms^
dodfl» poM>^ d dfugD» sd^ Se skitto
lUdivar&vati je treba
8 NiISS VAS
VI PIŠETE
23. marca 2000
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani hralcM
V^scii smo vsakega Via tega pi ispcvka v wbriki Mtwnj.i in odmevi Vendar naj nc bi\io predolgi. Prispevkov, cf'ipÍho<14í) tipkanih vrslIc in z vci kol 80 znaki v eni vr^ii nc bomo objavíjiili o/irotiw jfh bomo krajšoii pi> [avtiii presoji. V^ak prispevek mor;i bílic*preiiiíjen ?.n»tslovom dViorj«i in njegovim pk>ilpÍH>m. Neptxlpisan ill písrum in písem bre/ nasl(5va ne cîhjavijanio. inuUc Iclefon, navcciile tudi njcgíivti Slevjlko. Vřasih jo polrcbno kak.sno stvar namreč te pojasnili oziroma preverili Prispevek I a liko prinescle (zaželeno) ludi rw disketi
Urednřstvo
Kultura malo...
Najprej me veseli, da vmo pi>lcmiko zokljiićili bolj stv.imo in knkurno. kot je med njenim pi^iekom kazalo, dii jo lx>mo. Kljub icmu ,scm bralcem doUan dve piijasnili.
O. iCiiva<5 utko rekiHÎ v isii siipi, ker se financirajo iz islcga vira, onienjn šolske in javne knji^iiee, kar bi znalo povzročili nespo-ra/itmc. Ti dve vrsli knjižnic opravljala vsaka svojo funkcijo in v na-jbiiljšem primeru lahko dose/ela sirwrgi^tiCni ućinek, nad katerim sc v Velenju res ne moremo pnlo^-vallDejvtvo.dajevvelcnjvki knjlžtiici včlanjenih okn^g p«^U->vice (a\2nuliii>54%) mladih v olíCini pixl 15, letom, torej ni /nak tega. da bi šolske knjižnice delale slabo ali da bi javna knji&iica opravljala njili^w) delo. ampak ravno obratno: tudi in
ravno zalo. ker šolske knjižnice delajo dobro, je cxiMoick vključcno.sli mladine v javno knjihiiœ tíiko viaok. 'legii tie t^pivmeni nit t vrou nj Sevanje Števila rojstev v zadnjih letih, ki ixlsiotek do doloiene mere (za 6-8Çf) relaiivira. Res je pa ludi (z razuntcvanjciu lega imajo ležavc predvsem novonaslale (^bfine). da Šolske knjižnice nc morejo prevze-movi vloge javnill knjižnic, ker z.i lo niso uspo%<^ljenc niiip^ obsegu in sirukturi ponudbe, nil i po dostopnosti, opremi ild. Enako (ne)up-ravićeua bi bila npr- irdilev, da je v kr;iju z-rtioKïvljena preskrba prebivalcev s hrano, ic v njem «obstaja kavarna.
Drugo pojaivnilo je v /ve/i / starelimi in neope racionaliziranim i normaiivi in i^tandardi. Drugih, novejših kljub veClelnim priiiskoni knjižnic se danes ni. tako da ^i
moramo la siJo paí pomngali zob-i^loječimi. Teh icžav ne obiulijo samo obiinc, aiupak v prvi vrsli knjižnice, saj obiiiîc ne u reje nosi situacije postavlja v položaj, ko imajo v n'-kah íkaije in plaino. ni-njajo p%i vatla, ko morajo za delovanje knjiřjiic namenjali doloiîen denar, ne da bi se pri tem hihko naslonile na preveijene in U>će veljavne mehanizme. Ja^^no je, da lak^na siluacij:« pravvabi k.^ami^svo-jemu »razumevanju« riejaviiosli in k preusmerjanju denarja, namenjenega knjižnicam, v druge, »nu-jnej^« poirebe.
Ob vseh rezervah do standardov pa je mogoCe iz njfh ludi kaj razbrali: velenjska knjižnica (osrednja lokacija) dela na tretjini potrebnega prostora z nekaj manj kol dvema tretjinama zaposlenih in pri obî^egu izpos(>je dosege t řítíc l M sumdarda. lorcj - - 75«?^. pri Ccnwrje lieba vcdciL da izpoA^e Časopisov v scilanjih proMorih ni mogoče evidentirali in je zato odsioick izpoM>je -15% • v resnici Se viSji. V jeziku slovenskega povprečja; pri izposoji ga knjižnica presega, pri iicvilu zapo«4cnil\ ga (skoraj) dosegrt. pri provUirih pa za njim precej zao^laja, ûeprav žc skTVcnbko prnslorsko ptwpreíjc ni ravno bleslećc • iLsoC sialLsliCnim prebivalcem Slovenije je na voljn 20m2 knjižnice, lisoi prebivalcem občine Velenje obiine Šoštanj 14.4 (po predvideni selitvi 27.4) in
MLADI D0PI5/S(rKI POROČAJO
Osnovno sda Gcpstavo iiliho Velenj«
Opereta Netopir nas je navdušila
Dan p<i dnevu žena smo uCenci le obiskali mariborsko operno hišo. Ogtedidi smo si (»pereto Netopir. Izredna sccna. Cudoviia glasbena predstava opernih pevtvv in baletnikov jer&im ambient so naredili svoje • z navdušenjem smo spremljali predstavo, ki jc irajala skoraj tri ure in z burnim aplavzom nagradili nastopajoče ob koncu pretlsiavo.
Ogied le predelave nam bo osla I v lepem sptiminu.
Člani dopisniškega krožka
Pustno rajanje
Prvi Ifdcn po zimskih ptxilfticali je bilo na šoli pcsiro in kulturno zanimivo. Seveda po zaslugi norCavcga pusta. Zanimivo jc. Ja so se na pustni lorck ma^kirKÍi skoraj vsi učond
na razredni, uCcnci na predmetni stopnji pa so se prcd-suMjali sskujxnskimi maskami-Tako so v SoLski iclovadnici rajale pande, smrkci, pajki, v kotu so "vedrili" kk^ftarji, mlnjsiz miw šolc pa so prikazali izredno domiselne in Čudovite maske. Z« vedro razptMoženje je poskrbel glasbeni gost» Andrc) Šifrer. Člani dopisnišk^ga krožka
Osnovno sola Biba Roetka Šoštanj
Pies v maskali
Na pustni torek smo v Šporini dvorani naie šole priredili ples v maskah. UCenci smo la dan ncsirpno pričakovali, zato smo si maske pripravljali tudi med počitnicami. Zjutraj je bilo v ra/redih zelo Živahno, saj smo imeli dovolj dasa za preoblikovanje resničnih podob v prave piLsine maske.
Po zabavnem maskiranju smo sc vsi polni pričakovanj odpravili v lelcivadnico. Zvoki znanih gla.sl>enih skupin so nas priteg-
nili k plesu. Del dvorane je bil namenjen predstavitvi mask in zaCelo se je tekmovanje za najbolj izvirno pustno ma^sko. Izbor je z budnimi očmi spremljala komisija, ki so jo sestavljali učenei In uCIlelji na5e Sole. Posamezne in skupinske maske so predstavljale mumije, klovne. Čarovnice, vile, pogrebnike, nekateri pa so se skrivali pod maskami hudiCev, Indijanccv in pingvinov.
Komisija se je po dolgem premisleku odltîCila za najzanimivejše maske, katerim so bile obljubljene nagrade. Nagrado sta med posameznimi maskami dobila sirašna mumija in prijazno strašilo, med skupinskimi pa odpadki in njihovi po}>iralci ter pogrebniki.
Popodeîilvi nagrad smo plesali in se zabavitli. nato pa smo vsi zadovoljni odi^li domov, kjer smo, vsaj veČina, nadaljevali ptistno pt^poldne v maskah in s polnimi usti krofov.
Andreja Cavnik In Nadža Avdić, 6. a
obline Šmartno ob Paki I3.ym2. Ob strani pu<Cam dejslvo. da neu.strczni prostori nujnn povyroCajo prillsk na zaposlovanje (dodalTH^ delo) in da po drugi strani iisrcdnja lokacija izrazitCnilJ raz]v>-ludi za del prebivalstva s periferije, s.p, za del prebivala'v ŠoStanja in ^mur(neg;i ter njune okolice.
■ Lado Pianko
Odgovor g, Kunstlju
Kadar kdt^ ki^g;< i'^>ložuje laganja, je prav, daje kar« da prccizcn. Ib bi moralo veljali iu<li Zii g. KunMlja z Vrhnike, ki je^xlgovoril na moje pisanje z nasKwi^m Vrhnika v rubriki Rezanje ScKtanja. A je nje-
giwo pisanje zelo povrino. Meni {•»Cila laganje, sam pa /aplv: "Dovcv ljenje za gradnjo VixUm'tda sem ^lal ICrajevni skupnosti Senlvid .5. avgusta IW."^ in /?alo nisem xahieval nobene odškodnine " Ne bom rekel, dag, Kunstdj laže. ker o laganju vsUwarjusli>vcnskega knjižnega jezika idhko poduCinio, da jc to zavestno govi^ijcnjc neresnice z na-meni>in navajali v zmoto. Pi'^ec pa s tem Slavkom tako kot v pismu ObCini SoJtanj z dne 4- oktobralW izkazuje le popolno neve<înost o stvareh, ki bi mu kot enemu na-jve<5ili vcleposcslnikiw v ^nlvidu morale biiija^ne. Zato polemika z njegovimi "tezami" ni mog^via.
Naj reCem in to. da nc vem. koga ima g. KunsLelj v mislih, kc>pr<ivi.da fa ne moti ironično polemiziranje.
kije namenjeno neukim ljudem. Ali kar vse bralce Našega Cas^i ali pa uiorcbili samo sv<"qe. na novi'> pndi> bljenc stwede v Šenivitlu?
'(oliko v odgovtîr g. Kunstlju, s katerim ni mogoče pičlemiziraii, kajli on ne le da ne po^aa stvari» o katerih piše. ampak w izogiba bistvu mojega pisanja, >aj si nc upa ptija>-niti, kajgajeviMlilokspcinzorir.inju "rekreacijskega spomavanja kmet<ïv in drugih lastnikov gkwdiw z lesnimi irgxwci'\ ki so ga pripravili državni uradniki. Še veí. vso zadevo Nku^ t^miii tako, da bi dkwek mi<lil. da v njegovih gozdovih skrbijo za gozdni KÚ. "eahnanje" ler organizacijo poseka, í>pravíÍo in pnxlajo leî<a pravzaprav So?ianjski smuCarji.
■ Peter Rezman
s
)
cdaa^co uzMLiinî Mim viiinis. DS>.
Na podlagi določil 6, člena statuta družbe KRS Velenje d.d., objavljamo nerevidirane letne računovodske Izkaze za leto 1999.
BILANCA STANJA na dan 31.12.1999
(v tisočih tolarjev)
31.12.1999
31.12.1995
SREDSTVA	461.942	433.334
A Stalna sredsWa	439.740	409.037
1 Nfioofeđir-!'''v> cřoiaortjiT-á sredstva	5 56S	5 128
II. Optedineli'i'.! .•'snovna sredstva	433.948	403699
III. OoíQoroíne Imantn? naložoe	226	210
6. Gibljiva sredstva	22Í02	24.297
1. Zaloqe	2136	7886
III. Kratkoročne terlatve tz poslovanja	18.921	15 379
V. Denarna sredstva	1.145	1.014
VI Aktivne časovne razTTfeiitve		18
OBVEZNOSTI 00 VIROV SREDSTEV	461.942	433.334
A. Kapital	440.308	40B.423
1. Osnovni kapital	104.486	104.486
III. Rezerve	1913	1913
IV Preneseni dobiček ali izouba oreišnilh le^	2.497	
V Revalorizacijski ooorav^ kaDilalá	330.567	299527
VI Merazooreieni čfsli dobiček ali izauba Dosiovneoa leta	845	2 497
C. Dolooročne obveznosti iz fínancirania		13.821
0. Kraíkofočna obveznosti izfinanclran|a	5.523	5.600
E. Kratkoročne obvsznosU Iz poslopja	10.446	5.490
F. Pasivna časovne razmejitve	5.665	
Radičica II		
IZKAZ USPEHA		
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 1999		
		vfiMčih tolariev)
	Leto 1999	t^to 1990
A ČisIt prihodki iz DTodaič	10M45	82 287
D. Kosmač donos IzDoslovanis	101,445	82.287
E Stroiki btaoa. materiala in storitev	(60475)	(48195)
1 Nabavna vrednost prodanega blaga	.m	
2 Strolf;! materiala	(3.2631	(6.008)
3 Stroški storitev	Í57.075)	(42. J 87)
F StroSki dela	(15.257)	(12.160)
1 Stroški Dlač	(9.823)	(10.940)
2 Stroški socialneoa in ookoininskeca zavarovanja	(1.607)	(1 220)
3 Oruci strolki de(a	(3.827)	
G. Amortizaciia neopr dolg. sredstev	(16.986)	(15 749)
In ODredmelenih osnovnih sredstev		
H OdolsicAratnlh sredstev	(3.897)	
1 Dnjci odhodki Do^ov^la	Í519)	(1.825)
J, DobM iz|K)slottn|a	4.311	4.358
N Prihodki iz obresti in dnjgi prihodki od financiranja	272	585
Prihodki od flnanctrwia	272	585
PStroški obresti in dojoi odhodki [inanciranla	(3017)	(2.2521
Odhodd financiranja	(3.017)	Í2.252)
R. Dobiček izredneoa delovanja	1.566	2.691
S Izredni prihodki	602	238
š. izredni odhodki	(1.323)	(432)
T. Celotni dobičd(	d45	2.497
Z. Čisti dobiček ooslovneca leta	845	2.497
Uprava KRS Vrenje ú.d.
23. marca 2000
KULTURA
KAS VAS 9
zgornja Savinjska dolina
Ne mesec, leto kulture
Na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline v februarju že dolga leta pripravljajo številne in raznolike kulturne prireditve s skupnim imenom "mesec kulture." Že pred časom so tudi spoznali, da preobilica različnih prireditev v tako kratkem času ni najbolj primerna, zato si že prizadevajo, da bi celovito ponudbo kulturnih prireditev obogatili številčno in kakovostno ter jih razporedili preko celega leta, mesec kulture pa razumljivo ostaja. Letos so že krenili na takšno pot. "Februarske" prireditve so se nadaljevale v marcu, skupno jih je bilo v tem delu preko dvajset po skoraj vseh krajih obeh dolin, drugi del marca in april pa tudi ne bosta minila brez zanimivih kulturnih dogodkov. V tem času se bodo zvrstile revije otroških gledališč, otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov ter otroških folklornih skupin. "Tako
uresničujemo našo željo, da leto 2000 s kulturo ne bi bilo zaznamovano samo v februarju, ampak bomo ponudbo razporedili skozi vse
Ivana Žvipelj: "V prihodnje bomo še boljši"
ieto," pravi Ivana Žvipelj, ki vodi mozirsko območno izpostavo Zavoda RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s tem pa usklajuje večino prireditev.
In kako je bilo februarja? "Prvič po nekaj letih smo znova imeli skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, za privlačne prireditve ob 8. februarju so poskrbeli v vseh občinskih središčih, poleg tega pa so se po različnih krajih vrstili koncerti, razstave, predstavitve pesniških zbirk, posebej so se tudi tokrat izkazali učenci na-zarske glasbene šole, pohvaliti pa je treba zlasti amaterske gledališke skupine. Kar šest jih je namreč pripravilo svoje predstave, s katerimi so najprej nastopili v domačem kraju, nato pa gostovali še po drugih. Vse skupaj smo dopolnili še gostovanjem poklicnih umetnikov, srečali smo se s Tonetom Pavčkom, izvedli območno srečanje in izobraževalno delavnico za domače pesnike in pisatelje, pa še bi lahko naštevala.
Domače kulturne delavce je vsekakor treba pohvaliti, saj se z vso ljubeznijo posvečajo ljubiteljski dejavnosti na različnih področjih. Obisk je bil zelo dober, kar žal ne velja v celoti za nastope poklicnih umetnikov, malo je nihal po krajih, vendar je vseeno zadovoljiv. Najbolj pomembno je, da nas druži ljubezen do lepe besede, pesmi in ostalih oblik izražanja, zato je na mestu želja, da bi vsi še naprej sodelovali in ustvarjali s takšno željo in iskrenostjo kot doslej," je zadovoljna Ivana Žvipelj.
■ JP
Glasbena šola Velenje
Predstavili so se prvonagraieni
Velenje, 15. marca - Poročali smo že o odmevnem nastopu učencev in dijakov glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje na 3.regijskem tekmovanju mladih glasbenikov štajerske in koroške regije. Na njem je nastopilo 20 solistov, kar 10 pa jih je na tekmovanju osvojilo zlato plaketo, prav tako obe komorni skupini.
V dvorani velenjske glasbene šole so vsi prvonagrajeni pripravili koncert. Predstavili so del svojega tekmovalnega programa in občinstvo v dvorani z lahkoto prepričah, da so si prvo nagrado na tekmovanju tudi zaslužili. Mnogi so ugotavljali, da je ob takem igranju bojazen, da bi bUo na državnem tekmovanju kako drugače, odveč.
■ Tp
Prvonagrajenci z regijskega tekmovanja mladih glasbenikov (foto:vos)
"Boleto" letos že enajstič
Izkupiček prireditve za društvo Hospic
V Kulturnem centru Ivana Na-potnika so s humanitarnimi prireditvami "Bolero" ob materinskem dnevu pričeli leta 1990, ko so prvo pripravili v velenjski Nami. Potem so jo preselili na oder kulturnega doma. Šalečani so prireditev dobro sprejeli, zagotovo pa dober obisk v dvorani in odziv sponzorjev ne bo razočaral tudi na letošnji prireditvi. Izkupiček bo namreč tokrat namenjen velenjskemu društvu Hospic, ki pomaga umirajočim in družinam umrlega tudi po smrti. Prireditev bo to nedeljo, ob 19, uri. Vodja prireditev v KC IN Marjan Marinšek nam je povedal, da so doslej na prireditvi zbrana sredstva največkrat namenili za Karitas. "Tako se je prireditev tudi pričela. Potem pa smo zbirali denar za otroke s cerebralno paralizo, Pikin festival, društvo za boj proti raku na dojkah, dvigalo za invalide v kulturnem domu, lani pa za družine v soci-
alni stiski."
Letos so se torej odločili, da bodo pomagali velenjskemu društvu Hospic, ki pomaga umirajočim. "Društvo resnično pomaga hudim bolnikom in njihovim družinam. V društvu, tudi v Ljubljani, delujejo večinoma Štajerci, lani pa sem bil ob osebni izkušnji navdušen nad načinom njihovega dela. V Velenju Hospic deluje krajši čas, zato smo se odločili, da mu bomo pomagali. Društvo vodi Slavica Avberšek, ki smo jo povabili na razgovor. Naše pobude so bili zelo veseli, saj je treba poudariti, daje delo ljudi, ki delujejo v društvu, prostovoljno." Tudi zato bo tokrat slavnostna govornica dr. Metka Klevišar, predsednica Hospic-a. Vsi, ki bodo nastopili na letošnji prireditvi, so se odrekli honorarju. V KC IN pa so se potrudili, da so k sodelovanju povabili zanimive glasbenike in kulturnike.
"Vedno jetežava, koga od nastopajočih pridobiti za tako široko publiko, ki prihaja na to prireditev. Mislim, da nam je tudi letos uspelo. Glavnino večera bosta oblikovala nekdaj zelo popularna pevca Ivica Šer-fezi in Ljubka Dimitrovska. Z njima smo se za nastop dogovorili že lani, pristala pa sta brez oklevanja. Imela bosta drugo polovico programa, v prvi polovici pa bodo nastopili, kot vsako leto, plesalci Skupine za sodobni ples glasbene šole Velenje, ki jo vodi Nina Mavec. Večer bo popestrila študentka solo petja iz Velenja Gordana Hleb ob spremljavi pianistke Jerneje Grebenšek. Prvič bo na tem odru nastopil Kvintet Dori, kije zelo popularen, tako v vokalnem kot instrumentalnem smislu. Taái tokrat so se našemu vabilu odzvale Kozjanske pevke, ki jih ljudje vedno
lepo sprejmejo. Poseben gost prireditve pa bo Tone Partljič, ki bo povedal nekaj hudomušnih na račun obeh ženskih praznikov," nam je še povedal Marinšek.
Cena vstopnic za letošnji "Bolero" je 1200 srr, skupaj s prispevki različnih pokroviteljev pa v KC IN predvidevajo, da bodo Hospiců v Velenju lahko podarili okoli 600 tisoč SIT.
Mbš
OD VSEPOVSOD
Zavod za kulturo Mozirje
Vprašlíív obstoj
M« v •
iznice
Knjižničarstvo v Zgornji Savinjski dolini je na razpotju. Razlog so seveda denarne težave Zavoda za kulturo Mozirje, pretežni del njegove dejavnosti namreč predstavlja osrednja knjižnica s svojimi podružnicami po različnih krajih obeh dolin. Dvome glede zagotavljanja sredstev za to dejavnost naj bi razrešil zakon o knjižničarstvu, ki pa je se vedno v parlamentarnem postopku in nihče ne ve, kdaj bo sprejet.
Dejstvo je, da občina Mozirje kot ustanoviteljica tega zavoda, vseh stroškov ne zmore sama, v ostalih občinah pa za soudeležbo ni pretirane naklonjenosti. V mozirskem občinskem proračunu je torej denarja premalo, v vsakem primeru pa bo zavodu po trenutnih izračunih letos zmanjkalo okrog 4,5 milijona tolarjev. Ostale občine so sicer pripravljene prispevati za knjižničarstvo, ne pa za plače in ostale stroške zavoda oziroma matične knjižnice. Dogovor bo torej nujen, saj si zagotovo nihče ne želi razpada danes zelo razvejanega knjižničarstva, saj matična knjižnica z ostalimi raznolikimi in pestrimi dejavnostmi skrbi za kulturno raven obeh dolin, v njen sklop pa sodi tudi bogata galerijska dejavnost. Direktor mozirskega zavoda meni, da naj bi mozirska občina prevzela 60 do 70 stroškov, razliko pa naj bi pokrile ostale občine. Morda pa vendarle kaže na bolje, kar bi lahko sodili pa predlogu ljubenskega občinskega sveta, ki predlaga razmerje 50 - 50.
■	JP
Razstavni prostor Gorenje
Likovno pesnjenje Zvesta Apollonia
v torek ob 13.30 uri so v razstavnem prostoru v upravni stavbi podjetja Gorenje odprli novo zanimivo razstavo. TUdi tokrat je slike postavil na ogled znan in priznan slovenski likovni ustvarjalec, akademski slikar, dolgoletni profesor za grafiko in vodja grafičnega oddelka na ALU, Primorec Zvest Apol-lonio.
Likovni kritik Aleksander Bassin je v ličnem vabilu na razstavo o umetnikovem delu med drugim zapisal: "Svojstven genius loci - prostor nastanka - ki se mu marsikateri sodobni primorski umetnik skoraj ne utegne (ne zmore, oziroma bolje, nima niti namena), da bi se mu izognil, preveva Apollonijev slikarski izraz bolj kot kdajkoli poprej. V barvni tekstumi analizi prevladuje danes predvsem nabita, zgoščena masa..."
Danes odprta vrata Silihove šole
v
šola, odeta v barve
VELENJE - Danes bo šola Gustava Šiliha na široko odpria svoja vrata. Na šoli bo namreč ves dan potekal projekt, ki so ga imenovali "Barve".
Učenci bodo v številnih raznolikih delavnicah, pod vodstvom mentorjev odkrivali in spoznavali vse ravni in področja, na katerih se srečujemo z barvami. Spoznavali bodo psiho in barve, izdelovali izdelke iz različnih materialov, izdelovali glasbila, spoznavali barve v naravi, dekoracijo, ličenje... Prvi bodo v pisani svet barv vstopili učenci razredne stopnje, ki bodo z delavnicami in predavanji začeli ob 8. uri, predmetna stopnja pa ob 13.uri. Ob 16. uri bo ogled dela v delavnicah za učence, starše in goste. Zaključek projekta bodo pripravili v avli šole.
■	bš

SLOVENSKO DRUŠTVO
HOSPIC
Glasbena šola Fran Korun Kožel|skí Velen|e Consortium Musicae Velanensis vabita na
ORGELSKI VEČER ANDREJE GOLEŽ
v
Gostja: Tina Zerdin, harfa
Glasbena šola Fran Korun Kožel|skí Velen|e Orgelska dvorana, četrtek, 23. marec 2000, ob 19.30 url.
10 Nils ilAS	107,8 Mhz	23. marca 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Novinarske cclj^k«^)! clru.sh*» novinjirjťv Slovenije sm(» v Rt« mail ZreCe preživele dva pri* je(n:i dncv». kjer smi» |>oie|> vode. uiJlu ^c veliki! tiste}'.')« kar tam nudijo svojim ^o.sloni. V6iNÍh m iireniHpn unje vsd> kodnevnih poniajSH m kHr prisluvicnii |irijâ'/,n»s( Ih m«
kujsnjih ljudi.
Pomagiil» pn Jc ludi prijaznost kolcgr»v v uredništvu, ki so omogočili, da smo sploh laliki> 51«. Saj jc \is>ù petek, ko v urcdniStN-u ni bilo řensk. vse slo-ncio na njihovih br^menili. zlu-Mi pa na vnem od njili. Janezu Plcsnrku. Pa jc zmogel in mč ni
imel proli.djše kdaj pimovimo.
V /reCah je bil iiiJi i^bćnizb{-)r dru.^lva, kjer smo za novega predsednika ivcvolili Mirana Korošca (celjskega dopisnika Radia Slovenija), zamenjal je dosedanjo pre^isednico. urednico Radia Velenje, Miro /akošek. Članom dnišiva je v razmislek navrhl kar nekaj "/a-Juevnih" vprai^nj in naka:'al veliko dilem novinarskega poklica.
Ce bo delo zaslavjl ces tako smelo, kolje nakazal, dagabo, pt.iiem bo pred novinaiji na celjskem zelo zelo "aktivno" obdo-bjo.
No. enoje fc pred njimi, sodi pa ^ pi^d dtîmemi slare predsednice in družabno-rc-krealivni>-}Zletni.<kegii "odseka" dru.siva; 6. aprila iaka nanje Barcelf^na.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
MACHIFKO
Domaća glasbena sccnajc ho-gaicj^ sc za en zanimiv izdelek. ki prilihja iz delavnice k<m-iroveríncga glasbenika (inpo polrcbi ludi igralca) Roberta
lovrstnc glasbe, /at^cli so jo primcijati s lako veliki rni. kol so Arclha Franklin, Chaka KJian in Mary J. Biigc. Kljub

v i
0
Pci>uta- Magniiko, ki si je za lokralni album nadel pt-nJobo sc>y bova in lako ludi poimc-Qoval svi>jo najnovejšo mojstrovino, nas jc osrciil z cnaj-sumi nwimi skladbami. Med njimi je znana Ic^SiMa'', kije doslej Sc ni doleiclaćasl, da hi se na kakšnem nosilcu /voka kratkočasila v družbi drugih Magnifieovih kreacij. Vse bolj znana pa jc tudi "Halo go-sp*idićna", ki jo jc, po pričakovanjih. ljudska množica prckr-stila kar po refrenu v "Magni Ikoje jTcdcr". Skladba JC upraviCda vlogo ravi'>riia in kol prvi singl uspešno uirla pi)l albumu, na kale rem najdemu sieer 5c nekaj zelo zanimiviJt pesmi.
ANGIE STONE
Angic Slone jc n<3V(i, ol>ciavno ime amerii^kc soul in r<feb glasbe. Kritika jo je opa/ila predv^in po izdaji njencgaza-Jnjcga albuma "Dlack Diamond", s kaicrim sc je zavihtela med najholjjfe izvajalce
lumu, da predstavlja novo ime med i/vajalci soula. pa Angic Stane zdalei ni već rosno mlada, /a pevsko kiirien") se je odločila ficle pri šc.^liniridc-selili, polem ko je že napisala nekaj skladb/a lako slovile izvajalce, kol .so Lenny Kravitz» Diana Ross in omenjena Mary J. Bligc.
Njen album "Black Diamond*' je v Ajneriki žc dosegel /lalo naklado. Prinaša kopico čud<3-viiih r b balad, ki po marsičem spominjajo na izdelke Irenutno nesporne kraljice tovrstne glasbe Lauryn Hill.
VIKTORIJA
Slovenska pevka Vikiorija, se jc po i/idu dveh uspešnih albumov ".Sierra Madrc*' in "/a-dnj i p<iljub", ponovno za|'>rla v siudio. V siudiu Napoleon, v Kamniku, s produccnlom Dušanom /.oreiom pripravljala nove skladbe za Ireijo plošiu» ki bo izšia konec lega meseca Prinesla bo zbirko podobnih skladb, kol sojih Vik-lorijini obo-^cvalci fc vajeni in kaknino so doslej lepo sprejeli.
Ker jih bo po i/idu plo.^ie predsiavîla tudi na promocijskih konccrlih, že lanskega leta sodeluje s skupino Nova legija Í7 Murske Sobole, ki jo bo na leh nastopih ludi spremljala. Poleg Viklorje lH>do kot na leh konccriih nastopili kj nekateri znani sloveaski izvajalci zabavne ^asbe. Vse skupaj se bo zaćelo že konec meseca.
GUANO APES
Ena bolj znanih nemi^h rtxk skupin (xuano Apes, ki sle jo lansko lelo lahko slišali ludi pri nas, koniuje svoj drugi album /. imenom "Don'l (iive Me Names*'. Iziel ho v začetku mcseca maja in pomeni nadaljevanje njihovega, iela 1997 izdanega, albuma "IVoiid Like A God", ki je pc«i rcgci s hilom "Open Your Eyes". Ph^a je dosegla platinuslo naklado v Nemčiji, skupina pa jc bila prc-eej popularna ludi drugod po Evropi. i>c pred izidom n'wcga
albunia paje mogoče slikali najavni singk* n<we zgoj^čenkc (in tudi videli niw vldeospol). ( îre zíi skladlxí "Big In Japan", priredbo velike uspešnice v osemdeslih lelih zelo popularne skupine Alphaville.
ROTOR
Končno je iz.^la le^ko pričakovana ploica originalne ljubljanske skupine Rtuor. Album z naslovom "Rolosphere" je debitantski izdelek skupine sicer znanih in izkušenih glasbe-nikov. z>branih okrog Iztoka lurka. visokt» ce nje nega pri)du-cenia. glasbenika, avtorja in predvsem mojsira elektronskih in sinteiizaiorskih Tyokov. Skupina, ki v svojih skladbah združuje moderne plesne zvtjke (ki še najbiîlj spt>mínjaj(i na \\o-usei 2 elementi junka in nuka.
. v ■ J

je posebna predvsem v lem, tla svi'ije skladbe izvaja tudi v živo. kar sicer ni praksa pri tej vrsti glasbe, ki jo občinstvu največkrai predstavljajo didzeji. Rotorju je uspelo združili khuiično in didžejevsko interpretacijo in vse skupaj predstavili na plc>5či. ki je pri nas ýq i^la, tujina pa bo uradno promocijo doživela v aprilu. Ob tem velja omenili 5e dva odlična videospiMa: "Kil^ik" in "Roictsp-herc \)r.
m Mič
študent naj bo
ra
^ y* ■ lôrq. nedelja jc. ura jc zgíxlna, nii pane gremo šcdo-P [j 11. J mov/Ibjedaji po Akademskem plesu. Sova jtídixlo-^	bra ^krokatîa. plesni čevlji .so že v omari, obleke ležijo
nekje nii postelji... Vsem gosU>m Akademskega plesa se zalîvaljiqcmo obisk. Car Primož, njcpwi funije in dekle, čjitna tablica, hruei vam lahk^> hvaležni /a lak(^ bruawa-n(e. O tem se bodo preprié^ilî včj^u njilujvega studila, ki upamo, da bo uspešno. No mi pj gremo naprej.
Vsol>olo253. boob lO.uri ixlhod na Uršljogoro. AvtobiK»^ bo cxl-peljal i/pred RdeCc dvoKuic iiaStcinc. na^aj pa vrne v ncřleljo okoli 14, ure. S seboj imejte toplo«^hleko, jtiija /a spanje in iuano, Še ka-kegii za pijaù>/a več info pu pokličite Matj.iža na fMiy«)2-y86.
[/Sic uuli ŠSK iniemel strani. Na nasl^wu wwvWalk.lo/vsk lahko najdete vseixl prve pa do zadnje Riri, zgodovino, projekte in osiitle aktualne intbnnaeije. Vabljeni vsi, ki imate interes pripravljali program za priiiajajoči festival Dnevi mladih in kultute, vsaka dobrodošla- Javite se v Placu ali Mcju.
M Dražen
Pozdrav pomladi 2000
•••••««■■•■■■•»•««••••••■■••■■■•■■■v»**
Dva koncerta in 33 sestavov
Žť tradicionalno pevci in p«vkť Saleškť doline pozdravijo prihod pomladi na svojshvn nu^in. Tudi klos ji Ih» z.{)peti) v po/drav |>evcev In |)«vk n«i flveh koncertih. Oba lH>sta v pn)storih ^lash^ne .^ole \ Velenju Jutri in v soboto, ZJiCetek oIm>Ii I>o oI) 19.^0 uri.
Najulristijem (v petek) koncertu bo nast<3pilo 12 pevskih sestavov: kvartel Mavrica, i^lirje OStirji, lovski zbor Škale, ^)ktela Paka in Voglaiji, ženski zbori DU Velenje, Lokovica, Vrtce Velenje, moSki zbor Ravne 1er mcSiini zbori Upa Kom^vo, Škale in Svoboda Nu «'jbotncm koncertu pa bndo ljubitelji zborovskega peijasliiili: kvariei Svil. oklel Teá, Rudarski oktet, ženski zbor PieSivee, mi^ki zbori DU Velenje, Lokovica in Kitjuh, mcàinizb^.^ri Šmartno ob Rnki, DU Sastanj iii (lorenje 1er Salei^ki akademski zbor. Zbore bo spremljal in strok(Mio ocenil Milja Cîobcc in ludi predlagal kandidate za sodelovanje na mcdoWinski reviji ter za koncert najboljših. Ta 19. aprila Orgmizaiorica prirvditw je tudi lokrat velenjska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kuliume dejavnosti.	g ^p
THE STROJ VENTILATOR
Pred nami jc pravi bjo izdelek domače ^asbene produkcije v njenem naj}»irscm p<'>mcnu- Da gre za po naravni p^>ti pridelano kulturo, pri katere nastanku nis;) upiuabili nikakršnih konzervansov in pijdobnih sintciicnih tvarin, povedo avtorji sami. ko že na ovitku opozxHijo (in to dvojezično), da j zde le k ne vsebuje nobenih sintetiziran ili zvťikov. Prav7apravie "Ventilator", kol so ćlani združenja The Stroj (ki bi ga težki» imenovali bend) poimenovali svoj prvi dokument z audio z.apisom svc>jega videnja zvočne umetnosti. prtîizviHl odpadkov civilizacije. Bt>lj ali manj mikwočni glasovi in AX">k!. ki w nastali kot i'x»slcdica nenamensko uporabe razjiih pridi»bitev miKleme industrijske družbe, so na albumu urejeni v desei zaključenih celot, ki jih. čc želite, lahko imenujete tudi komadi, ali, Ce ste zelo liberalnih nazorw, celo skladbe- Kol sama glasba na plošći, tudi njihovi naslovi večinoma zvenijo kot vsebina skladiSřnice kakega itspeSni» propadlega rekorderja proizvodnje sticialisličnega jekla.
Gre torej zii izdelek p»»stinduAtrij.ske glasbe, ki sitvr ni nekaj novega v sveiu moderne glasl>ene pn^dukcije.sajsosp^>Jobnim[ pri» jemi v osemdesetih eksperimentirali zdaj že pozabljeni Einstur-zende Neubautcn in Thn^bbing Grisilc. Na Slovenskem gre v.sekakt»r za originalen projekt, ki vleče korenine iic nekaj let nazaj, ko je tudi nastalo plemensko združenje ťhe Stroj. / impro-viTiiranimi tolkali, nnrejenimi iz <x3padnih civilizacijskih produktov, kot so železniške tračnice. (Elastični in kovinski sodi in podobnu, so oblikovali svojevrstno tolkalsko sekcijo in predvsem z živimi nastopi, v obliki impre^^ivnega scensko vizualnega nastopa, začinjenega ludi s primernimi pirotehničnimi efekti, p<'>siali svojcvr.sina atrakcija. Zdaj řelijos pričujiKim albumom del iega\7.du5ja prenesli ludi v sl(»venskii gi^spt^dinjs^a. Rt»ko na srce je takih, ki bi .si ob takšnih ali drugačnih priložnostih doma zui^itkom zavrteli slabih 43 minut tcwiimiSkegav/duiija, malo. Cri-iDVojihni med tistimi, ki podobne zvoke več ur na dan pt»»lu^jo na svojih delovnih mestih. A vsekakor je album "Ventilator" po-
Tlite


memhen izdelek domače glasbene indastrije. saj pi> .svoji originalnosti močno štrli iz domačega glasbenega povprečja. Zato ludi ni presenetljivo, da 'l*he Siroj sorazmerno veliko nastopajo. So rado videni gostje lako domačih rch;k festivalov, kot ludi izredno dobrodoîvia pc^pestritev razJh d5>godktiv, ki naj bi ljudem astali v spominupo nečem izjemnem Tudi tujina jim že dolgo ni več tuja.
Album je v največjem delu nastal v prostorih nedograjenega dela dvorane Tri lilije v Lahkem, kjer s(> v primernem okolju p<xsneli osnovne zvoke. le so nato v studu RPM ptxl okriljem producenta in snemalca Aida Ivančica še dodalno iz.pilili in v nekaterih skladbah dtidali tudi nekaj zwíkovdveh bolj kultiviranih instrumentov - električnega basa (Nikola Sokulović - Demolition CÎToup) in električne kitare (Sinisa Hranjec - ex 1N4 S). Nastal je mozaik ritmičnih /an k in .struktur, ki sestavljajo njih wo glasbo in na samosvoj način bogatijo .slovenski glasbeni prostor.
Peše (o. V omejeni nakladi jc ploftča iz^la ludi v zelo originalnem ovitku, ki predstavlja tudi svojevrsten in zanimiv oblikovalski dosežek.
■ Mi6
LÇSJVICA DOMAČE GLASBE	
(St3€0)	
Vsako n&deijo ob 17.30 na Radiu Vehfíje In Mestni TV ter	
vsak Četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole if/dsovdf/ v nedetjo, 19. marca:	
LGAMSI: Vedno bol) se meni zdi	12 glasov
2M STAJERHE: Sumijo gozdovi domači	8 glasov
S.ZARJA: Povest o srect	6 giasov
A.PODKRAJSKt: Ookter bom zW	4 giasovi
S.HLAVZAR: Ti /arn/vcei( moj	Oglasov
Fred\o0 za nedeijo. 26. marca:	
l.FRAJmciARi: Ha) mi nuca pianinca	
2.KL0BVH: GafiUska	
3,NAGEU: Blejski kocijaz	
4.SLAP0W; PozabiJIvec	
S.V£RDERB£R: Mlinarjeva tKi	
	■ Vili Grabner
23. marca 2000
TO IN ONO
KAS VAS 11
HOROSKOP
Oven od do 21.4.
Z zdiovifv^Mmi ieifivomi <n lezovKomi botfe v naslednjih dneh ?ú nekq cqsq opfflvik vseeno po bi biio dobro, će le ic neko] ím obnoiole preveriivno in pcpQnl? vsq pn piehicrti. Ivdi grbinjo rukoli ne imeíi dov«l|. ?aio peskíbiie« ia ne poi^onefc piavi z^čkoi. fmon^o bosfc di^ro ^loli, WUi po kctt neboule mo9k íojvqí. kol ko/c. (flkfl(o vecji Kpiiči^ovoni izéofki.
Bik od 22A. do 205.
ifiupov. Dvojđto od 31 J. do
vQ^ bo, ker se ni? bwíe pcáiUi rwjboije. tido vsego ne morcie pcipiiofi le pon^lodonikr ufrije^osii. iolo te, do te pomiíili. rQ)« C)dprovjfe do svojego zdravnik« in opfovib pof/ebnc preglede. Zodn^ečfltc prefirovole pf) h rvi i * poje sle veliko preveč, po ienez-diovo vom je r>ojbolf vúc. Koklno pomehx) dielo bi bilo dobrodoilo ife \t dobi ie;nebili zimskih mer. ompok ^edvsem zofo, do lelo
Ce botfeie nopre; Îc^o hmoili ir>bosiefiQ vtûk nocm boleli doseči, do id vom VSI podredijo ier vse noredijo po voie, te vom bo voie ebnowje že v Itialltem krepko moiievolo. 2oio poskutile v^j molo poHoćtti SVOJO fmio. se ob kokmi íežn^i uiloviL noimeKnils m si re(i. do bo ^ vse dobro. Ce botle ubroli lokinofakhko.vom bolele m is bolje se bo^le poôihli. Po ne le vil
Rflb od 22.6. do 22.7.
Usfwjoini botle. kol » dolgo ne. Ideje, kt bodo ne šotno dobr«, ompck že kor odlićne, bodo vrele iz vos Ker vom bodo nodrejcni pnsiuhnili.jih bosle zelo veliko sprovili v življenje, zolo von bo li^. kol že dolgo ne. Vofo po^iHvno energijo bosle ptenoioli no vse rovni nvljer|fl - iudi no ljubezensko. Vji nevezeni bosie ći,iltli. dq je neka| v zroku. vezoni po bosle svoie zveze Še oltrepiii rn polepsoli.
Uv od 23.7. do 23.8.
lezki dnevi bodopočosi mimo, te se bosle le dovolj pokosio odprov It med ljudi, božedovdj. dose bosle spel poàhli dobro. Pnvosole si Ivdi koksen iHel s^bo rwcvo provi boIzvD zovoiorvijenodcfio. kl te lepMosi (ell. Prt dell) boric molče rozlresen^ zolo pomemb-tiejie odloćilve roje preložile zokoksen leden m delojlele fislo.kor je rtetzoçèno m nujno pohebno, Hekornu bosie lepnli večere m poiego tei^zili ne bosle! Devico od 24.8. do 23.9.
Velikokrol se vom zdi vse okoli vos cmo kol lemw noí. ženoded« nji Irenulekpa je spel vse vnojte^m redu Dovolj vomje, do vos lA vase delo opozt kdo od Mih. ki jih imele rodi m že dobil? po* lel m vqI|0 do delo. Res je, do so vos zde v zodnjem ctnu molče pushie no (edilu. soj bosle ieloi poleç klasične pomladanske uhu-jenosli (uhh bdi molodusjc. ki vos bo se nekoi dni IikoIo k Hom. Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Sedaj bosle resmrno lofiko rekli, do sle pnplezoli no zeleno vejo. Vseh dolgn siur še zdolećne bosle uspeli vrnili, podulje po se vom bo IZ dneva v don izboljševalo, ^pei bosie dobiJi ener9ijo za delo, življenje se vom bo zdelo prijoznejse. Nikar po se ne poiiužujle drob* nth lož), da bi bilo pol k cil)u bližjo, loko si jo bosle le se oddoljili če ne (do pcpolnomo prepieali. 2aÍo divkiol premislile, preden skrile
še koksno neumnosl.
Skorpijofi od 24.10. do 22.11.
Cokovas spros(en rn lep leden, ki u 90 bosle ztponvili polem, do sevombo v njem zgodilo veltko lepih reči. Poleg lego bcsle tzteèio oplimislimo rozpoložeru. kar v zodnjem ćasu/o vos m bilo nojboli amirto Dpoioli bosle Kdi sKvi. ki jih dolgo nisle. kdi lisle drobne, ki delujejo no življenje kol zoúml^e. Ce imoie oii^ jim v leh dn«li posweMe čim več časa. Obresfovolo se vam bo m fo dvojno! Strelec od 23.11. do 22.12.
V naslednjih dneh se bo:le pooilili kol IrsI no glodini reke. V enem henulku botle polni energtje. v^je m me^Q sebe. ie v naslednjem po bosle iisb nebogljeni m izgubljeni. Srečo tmale. do vos bo poth^et razvnel m vom v naslednjih dneh zarodi lego krepi;o slol ob sfronk, SOJ se zavedo, do so zo vams precej nopomi dnevi, ^rod niki se bodo no vos obrnili z dokoj nerozimljivo prošnjo, ki jim jo bodeklfub femu poskusil uresničili. Kosoros od 23.12. do 20.1.
Ko se bosle zočeli ludi somi zovedoli. do ntsle nepogrešljivi m do ne morele počeli već shron noenkrol, ne bo lažje le za vos, om^o hidi za vaše naibhzje. PoiItKr si že dolgo želi, do go spel opozile m SI vzomele vsaj kakšno minulo ludi zorj, se mu zdi, do slo dan bolj no svojih bregovih žrvijenjo. Igrole se z ognjem, zolo vzetnile panel v roke! Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ko bosle opravili zbirokroh, ki vcmženekojčoso porojo živce, se bosle loko| bolje počulilt. U nekoj ncfiomik dni fi pred vams, polem po vam bo hip«na veliko, veliko lai]e. Res po \9. do bosie precej I?muœni inuhujeni. zdopoikrbile za svoje lelo hjdtzgibon* jem m zdrovo prehrono. Kar se Ijirbezm lite, bosle v nosierbijih dneh res začulili pomiod, po čeprovni lokoblizv. Cuslvovomboburkolo osebo, ki sle JO spoznali predktolkim. Ribi od 20.2. do 20.3.
Ko bi znali bili vsai rrvlce bolj odločni m se kdi^ polegnih zose lokral. ko b lo res moroli shHili. bi v9t> bilo veliko lo/je. láo pa velikokrol odçAomosI prevolile no druge m } lem poskusole pozabrli na monjpnjelne shrari. ki vom jih nov?že življenje. lega do sle se spr^ memli m posidi bolj zreli m odgovorni, vom brez konkrebih de-jonj ne bo verjel nihče. Pomislile, kaj bi lohko spremenili ze dones.
Uspešno teto za Unior Turizem Zreee
Načrtujejo 202 tisoč nočitev
Unior d.d. Pn>^r;iRi l\jri/em Zrečť, s IVrmiimi Zre« in KM» matskim	olimpi-
jskim in smui;«irskim cvntrrmi Ko}<la, prťdslďvIjH <i»nes vnej*;! v«»di]nih tiiri.sličnih podjetij v Sloveniji. I^nskd lelo je hilo izjemno smeiu naio^.heno nar« »vnsmo. saj kh v ra/vi>j in mtw JTnogyivoshvlo/ili več kul I mil-ijiirclo milijonov tolarjev. Z-4 program '!\iri/;eni so now nalo/hť pomťnilť tudi vdiko obremenitev v poslov;in|ii. Zaradi gradnje novega bolela Dobrava (s Štirimi A'c/dicami) v /rcčah in obnavljanja siarcga hoicla, niso obratovali cclih 60 dni, delno pa je bilo pswiovanje moicno 05 dni. Preuredili so okolico, zgradili ^ažc. na Rogil po.siavili dve novi vleCnici, gi>sliaski objekt med UniorCki in Košuio, s spremenjeno tehnologijo nn MaJin zagi pa /n Aii odstotkov izboljšiili propustnost.
Kljub motnjam v poslovanju, zaradi novih naložb, pa so lani v Unior d.d. programu Turizem ustvarili 2 milijardi 400 milijonov ecioinega prihodka in 250 milijonov dobička, Steviio nočitev poveCaliza odstotka, na to lurisliCno obmt>Čjepapri|>elja]i za 5 odstotkov več gastov, kopalcev in smučarjev, je povedal Maks Brcčko, direktor Unior d.d., programa 'lurizcm.
Vodstvo Unior d.d. - programa Tfurlzem je na novinarski konferenci predstavih lanske
dosežke In načrte za letos, (foto: M.Z.)
Smeli pa so njiht>vi naprti tudi za Ictf«: načrtujejsi 202 tisoč ntičitev. za 15 odstotkov ptweCanjtí obiska tujih g<wttw, na Ro^i bodo obnovili 35 bungalovov. Zreški turizem Že ni rekel zadnje l^-sed.
■ mkp
Klub frajionarjev Robija Goličnilia
Fantje in dekleti, ki veliko obetajo
l.uka (ior^ek. Malejsi Jan. Tina Rla/in^ck, Andrej Kri. Dejan <)l>šleler. Gre};or Skerl»h. Ioni Ko/.efjnik. pred nedavnim jim je pridru/il še Matej Glinsck« to socani prvd dvema letoma ustanovljenega kUiha ťrajtonarjev Kolína Oolićnikn. Klub je med nnjmbjšinii v Sloveniji. do rie<L)vnef>:i so bili edini v S;ileAki dolini, danes pa so. vsaj tako pravi vodja khi1)a Robi. /^)>otovo najbolj vestni In najmlajši. Povprečna .slarost je 15 let.
Tisti, ki sojjmiřc prislulinilj ca kakiitc javnk.*m nastopu, na odmevnem koncertu v Vinski Gori pravijo, da veliko olxîtajo. Avsc-niku, Slaku, Miheliču in njim podobnim ansamblom, katerih sklad iVajtonaiji najpi^gosieje zaigrajo, ni trebil bali za nasledstvo. Enkrat na teden vadijo kar v prostorih glavnega Irajtonarja Rohija v TopolSid, »Zanimanje /a instrument raste. Icžko bi rekel, po čigavi /a.slugi. Je pa dej-
stvo. da je 7animiv, in da jc bil pred leti pcî kriviei potisnjen na stranski tir.» V nedeljo, 9.aprila. bodo imeli v kinodvorani v To-poL^ei koncert z gosti (začeli ga bodo ob 15. uri), na njem pa
bodo zaigrali že itidi kakSno lastno skladbo. Radi se odzovejo vsakemu povabilu za gostovanje in doslej sossvojim igranjem p<ivsod navdasili. Sicer pa ime Ri'ibija (íoličnika
med ljubitelji narodno -zabaN^e glasbe ni neznano ime. Robi inni namreč svoj ansamtwl, ki sedaj deluje v nekoliko drugačni sestavi. «Ansambel je dt«egel v Iclih delovanja kar lepo uspehe. Najbolj pc^nosni smo na naslov zmagovalci debitanti Festivala Slcvcrjan, ludi na srečanju ansamblov na Gra^kl Gori smo osvojili enkrat prvo in enkrat drugt> mesto. Sam j^a sem najbolj ponosen na mîzivabsoluini dr/avfli prvak v igranju na fraj-tonarico Ljubcčna 9i>.«< iako kot frajtonarji tudi ansambel pridno vadi in se pripravlja na nove projekte ter nastope. iĆelijo si veliko povabil /a go-stiwanja, dabijjh občiastvo piw-sod lepo sprejelo, in da bi bile njihove pesmi vi^eč čim Širšemu krog:u ljubiteljev narodno-zabavne glasbe Sirom po Slove-niji.
■ Tp
/?obert Go//čnik /n njegovi frajtonarji
Šaleška kon/enlca
Združiti vse ljubitelje
Nd piJiiidii Ijuliile^cv rvkrcMlivncgii jalmi\i«i in K(»r^íuRÍskťj;H kluba Velenje s<i priti ncdiiviiiniv i>k>ini ktul)H usiiiRovilj %t:kcij<i "šaleška konje^ Ilica." Nu ustanovni > kupnin i &c jc /Jiralo prcki» (iubitelji'v in liiNtniko>' koi^j iz .Sukskc rlo« line.
Namen "iakškc konjcnice" jc združiti vse ljubitelje rckrcativncgii julianjavoi^ni/iranocřUHo pi>d okriljem KK Velenje. lzri»čiÍo konjcni^tvii v Šaleški dolini sc namreč vse bolj §iri in tudi okolica bo konjenike bolj« sprejela. Č« bixlo organizirani. /xi prvx3 leto delovanja so si Člani zaduli tudi ot>scžťn načrt.
Prva u«pešnot)pravljcna niilogajc bila prcd'Ua-vitevmi pustnih karne%-ilihv^)$inniu{ii Velenju.
nuja txxlo izvcdlt dvíxlnevno konjenia» po obn^nkih Šaleške doline, v pt>Îetnih tncsccih sc hodo seznanjali z Nsvstern jahanjem, jeseni pa bodo i/vcdli dvotliievno konjcnien.
Ich konjenic ^ udeležujejo konjeniki v/, m-/JiCnili »»k^cnskih kfi«ji:v.zait>je ti» &lodk'«bríí prilika iň prcdvtaviicv domačih krajev, Življenja in
ijudi, prav tako /nanienilosti Šaleške doline. t\?j\i « hixlo seveda udeleževali konjenic pi> vsej Sk^s'eniji in prirctiitcvv domačem okolju. Ko-njeniikcmu klubu Velenje hodo pomagali pri ojyanizaeijí tekmovanj v preskakovanji! ovir in pri drugih dejavnostih, seveda pavsvc^cvr^c va-bijovsc ljubitelje konj.	H
12 KAS CAS
VRTIUAK
23. marca 2000
-Takole so sedeli v prejšnjem mandatu v Svetu občine Šoštanj, ko so bili vsi trije še svetniki. Zdaj je drugače: Milan Kopušar na levi je postal župan, Marko Kompan na desni bo najbrž postal podžupan, Branko Valič na sredini, pa ostaja zvest samemu sebi. Ostal bo kar svetnik.
Ker bodo odslej seje v Šoštanju, kol se kaže, zvečer, žene svetnikov ne bodo vedele, kdaj lahko svoje svetniške može (ti so pač v večini) pričakujejo doma. Včasih, ko so bile seje dopoldan, smo jim to prišepnili kar med radijskim aktualno ob 15.h. Zdaj bo pa težko biti na njihovi strani, ker ponoči nismo radio aktivni.
Jani Gorjanc, živl-jenski sopotnik hčerke Štefana Sz-abota, svetnika v šoštanjskem svetu, Natalije Szabo, dvomi v to, da tast ne pozna razlogov, ki so premaknili začetek šoštanjskih sej iz desete dopoldne na osemnajsto zvečer. "Kako, da ne veš? A ni župan članom svoje stranke nič razložil? A, kar odločil se je in konec?"
FRKANJE
-Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika, magistri Nives Kugonič iz Erica: "Komaj en mesec me ni bilo, pa poglej, koliko se piše o nas. No, koliko pišejo o nas oziroma, koliko naši pišejo o nas
Privilegij
Tudi pri nemoteni trajni oskrbi s pitno vodo na območju krajevne skupnosti Vinska Gora se kaže, da imajo prednosti »tisti zgoraj«. Najprej bodo tako vodo zagotovili prebivalcem Zgornje Crnove.
A gostov ni
Slovenija sodeluje na turističnem sejmu v Berlinu, v Ljubljani imamo turistični sejem Alpe Adria. Na lokalni ravni se pogovaijamo o povezovanju na področju turizma, pripravljamo Tiče - le izkupiček od turizma je vse manjši.
Črno ziato
Medtem ko so nekateri prepričani, da premog ni več črno zlato, so drugi očitno še vedno prepričani, da je. Saj je precejšen lastniški delež velenjskega Premogovnika od države odkupil celo Infond Zlat.
Potrošniki
Sredi meseca smo imeli svetovni dan potrošnikov. Pri nas pa, kot da se je skrb za potrošnike še »potrošila«.
Kje kdo igra
Slišimo pripombe, da ni lepo, da si gredo nekateri mladi Ve-tenjčani ^asbeno izobraževanje izpopolnjevati v Celje. Ampak ti na stvar morda gledajo regijsko: da bodo po (bodoči celjski) regij tako plesali, kot bodo v Celju igrali.
Kdo bo prizadet
Stvari se vse bolj nagibajo k temu, da bi imeliv Šoštanju namesto dveh le eno šolo. Otroci se take združitve ne bojijo, menda bolj v vodstvu.
Zvonijo gozdovi
v Zgornji Savinjski dolini še kar trajajo denacionalizacijski procesti; predvsem vračajo veliko gozdov cerkvi. Zato nekateri pravijo, da gozdovi v Zgornji Savinsjki dolini ne bodo več šumeli, ampak zvonili.
Hladno pivo
Mladinski center je bil ob zadnjem koncertu prepoln. Privabilo jih je Hladno pivo. Nekateri so bili menda prepričani, da bodo tam točili hladno pivo.
Čiščenje
Začel seje čas pravega pomladanskega čiščenja. Nekateri so glavno že opravili. To smo lahko videli in vonjali. Zaradi čiščenja seje dvigalo veliko dima.
Pravi liit
v Velenju je zdaj nogomet spet glavni hit. Za to so seveda zaslužni velenjski nogometaši - in seveda novogoriški Hit.
REZANJE ŠOŠTANJA

Od pusta, do Velike noči je štirideset dni posta, là čas bi naj bil čisto drugačen kot piostno veseljačenje, ki ga ljudje ne povezujejo samo z mastnimi svinjskimi kračami, krofi in sladMm vinom, ampak tudi s plodnostjo in seveda preganjanjem zime.
Turistično društvo iz Šoštanja že vrsto let pripravka pustne prireditve, katerih vrh naj bi bU pustno-nedeljski karneval. Morda je sedaj, tri tedne po pustu malce pozno govoriti o tej šoštanjski prireditvi. Vseeno pa naj skušam v korist tradiciji nadrobiti nekaj misli, kitodo organizatorje najprej spravile v slabo vo]Jo, saj se mi zdi, da je šoštanjski Pust postal malo utrvyen. To je bilo zaznati že lani, a letos je bila ta utrujenost očitna. Morebiti Je res, da smo se gledalci in obiskovalci karnevala nekoliko prevzeli, ker moramo gledati vsako leto iste »fore«, pri čemer imam v misUli predvsem neinovativnost tistih, ki bi morali karneval najbolj popestriti. Organizatorjem nikakor ne tispe več, da bi vsebinsko obogatili povorko, katere jedro bi naj bili »domači« vozovi, na katerih bi morale biti obdelane nexmmosti, ki so bUe zagrešene v času od prejšnjega pusta. Morda bi or^jiizator moral pravočasno najaviti temo in poiskati načine motiviranja udeležencev, da bi ee čim bolj potrudili. Saj ne rečem, da ni bilo videti iskrivih domislic, toda letošnja povx>rka bi bila brez godbe, konjenikov, gostov iz Velenja in vedno impozantnih kurentov, kar se da dolgočasna. Tlako nam tudi šoštanjski Pust dokaauje, da stvari, ki stagnirajo, v bistvu nazadujejo.
Poleg tematske nezanimivosti je očitna še ena pomanjkljivost skupin, ki se povorke udeležijo. Redki se namreč potrudijo in naredijo svoj karnevalski »voz« tudi estetsko. Planke, na hitro popisane z debelimi potezami rdeče barve, ki se nmogokrat poliva s čopiča, delujejo neugledno, pa naj bo misel še tak:o špasna. Če je pred takšen voz še priključen traktor, ki je ravnokar prišel iz gozda, v katerem je tik pred tem vlačil hlode po pol metra globokem blatu, zadeva ni samo neestetska, ampak, celo grda. TaJtšen videz je opravičljiv.
če je v funkciji predstavljene vsebine. Tega pa ne smemo spre^edatl, kadar gre za očitno hitenje zgolj vželjl, daje »naš voz tudi zraven.« Najbrž se teh pomankljivosti zavedajo tudi organizatorji, saj so tik pred koncem karnevala preko mikrofona glasno »zaprosili« gaberškl »Pustni komite«, da naj po večletni neudeležbi, prihodnje leto le ponovno popestrijo šoštanjsko pustno veselje.
Seveda pa ni vse taJco siabo, da se česa ne bi dalo pohvaliti. Ravenčani so se letos izkazali s procesijo na pol razpadajočih tn predelanih legendarnih flčkov, ki so na začudenje gledalcev, vsi še šli lia lastni pogon. Morda Je motila številčnost in na trenutke nepotrebna agresivnost, katere sledovi so se še štirinajst dni po pustu našli na cesti, koder je povorka šla. Vseeno pa bi takšna parada lahko predstavljala posebno prireditev, denimo v popestritev čiščenja divjih odlagališč. Avtomobili pa bi svojo pot zaključili na odpadu, kamor bi se sami pripeljali.
Zelo domiselni so bili letos tudi Lokovičani, ki so zelo nazorno, estetsko in tehnično dovršeno predstavili žičnico za pešce preko šaleške magistrale in tako domiselno opozorili resnost problema, ki se ga v tej občini nihče noče zavedati, pa čeprav gre za eno najbolj črnih prometnih točk pri nas, ki je poleg obilice zmečkane pločevine žai terjala tudi smrtne žrtve.
Letos smo tudi spoznali Petra Klepetca v novi izdali, saj se je potrudil in nam svoje verze zapel ob pomoči Diksija Pik-slja. Se pa zdi, da Jima je glavna misel, kako da bo šoštanjski pust propadel, ker župan najbrž ne bo dal denarja, padla v vodo, saj je kljub drugačnim napovedim občina finančno podprla pustni karneval bolj kot prejšnja leta, neglede na sušo v njeni blagajni. Zato vedo zlobrá jeziki povedati, da se Je tudi šoštanjski pust spolitiziral, glavni vpliv nanj pa naj bi imeli člani socialdemokratske stranke, ki tvorijo jedro tiiristično-olepševalnega društva. A to ne bo držalo, saj je že dalj časa videti, da je vphv ravno obraten, ker šoštanjska SDS pogosto bolj spominja na parado maskiranih »pustnakov«, kot na stranko slovenske pomladi.
Kakorkoli že, sedaj je t\ikad tudi porolad 8000 in kljub kritiki sem prepričan, da je šoštanjski Pust tudi letos uspešno pomagal preganjati zimo.
■ Perorez
ACi
Mariborska 202, 3000 Celje, Tel.: 063/425-50-10
ZA VAS SMO PRIPRAVILI NAKUPNE POGOJE:
Ixbîrate lahko med modeli:
^ <^50 %
plačate na (uredit do 5 let aH po sistemu staro za novo, ostalih 50% čez 2 leti, prav tako na kredit.
^ÊiÀ minimalni polog, ostalo na ^^C^položnice.
POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO.
C Nakup z gotovino
- gotovinski popusti
KREDITIRANJE
do 7 let
Mmcm
ACI AVTO CEUE, Mariborska 202 tel.: 063/42-55<010 ali 011 ŠEMPETER (pri Sipu) teU 063/ 70-013-00
MOTOR
23. marca 2000
ZANIMIVO
NAS CAS 13
Zakaj tako visoki računi za telefon?
'C«««««*«*
''Napake so neljube, a se žal dogajajo''
V začetku meseca marca Je nekaj več kot 100 tele' fonskih naročnikov (po podatkih Tefecoma) na področju obcfne Velenje, nekaj pa tudi v Celju, prejelo zelo visoke račune za telefonsko naročnino. Cifre $0 od običajnih odstopale tudi za desetkrat, zato je razumljivo, da je med njimi zavladalo razburjenje. Do tega verjetno ne bi prišlo, če bi na PB Telecoma Celje tem naročnikom ob računu po$/d// se pisno pojasnilo, zakaj In kako je do računov, ki so jemali sapo, prišlo. Ker tega niso stO' rili, smo Jih poklicali mi in poskušali ugotovitif kaj se Je zgodilo.
Zadovo namjc pojasnil direktor PE Telecoma Celje Jože Palčnik. ki jc žc uvodoma poudaril. da jim jc na Idccomu žal. da sc jc zgodilo, kar stí je. "Napake so neljube, a se žal do-gajajo,''jc povedal uvodoma^ "Visoke račune so prejeli predvsem naročnikj, ki smo jim v mesecu ni»vembru lani spremenili telefonsko številko, p4)slova* r^e pa prenesli \i analogne na digitalno centralo. Pri računa^ Iniški obdelavi podatkov ^a Izdajo rakunov pa je žal prišlo do napake. Takd so nan>cniki, ki so sedaj prejeli vis<»ke račune, (ri ali štiri mesec dobivali le račune Id naročnino, saj računalniki niso «ničltavali opravljenih p<>-gtkvon)v po števcu na novih tele* fonskib številkah, ampak še naprej na starih, kjer seveda ptkgovorov ni hili». Na novih števllkiih pa so računalniki ves čas skrbno beležili pogovore po
števcu. Zato s<» visoki računi posledica nekaj mesečnega seštevka 4>pravljenih pogovonjv po števcu, torej impiilzov;" smo izvedeli.
Direktor se je ^l^[njal / našo ugoiovicvijo. da s(i njihovi računi žal zelo nepregledni, saj z enotno sU)pnjt> davkii izračuna ni več raA'idni», kakšne pogovore (npr. na komercalnih linijah...) smo opravljali. Ib naj bi popravili Se pred Iziekom leia. Omenil je, da sc nihče od listih, ki so nekaj mesecev plačevali )e nar<»čnino, ni pritoki. Kiir je razumljivo - le kdo hi se priioževai nad nizkim računom?! Direktor se jc strinjal ludi s to ucoto->ilvijo. Res je ludi. da so na la način na lelecom« naročnike, ki so sedaj prejeli neke vrste poračun, krediiirali. A jih nihče ni prosil za la krcdil...
Ker .se vsega tega na lelecomu zavedajo, so pripravljeni vsem, ki so dobili visoke račune,
omogočiti obnKno odplačevanje. Zalo jim bodo, če bodo ž-eleli, brezplačno pripravili izpiske opravljenih pognvorov, saj vcrjelno nekateri dvomijo, da so "nabili" u^liko impukvov. Ob tem je treba pojasnili, da se je cena impulza za lokalne krajevne pogovore 2?. decembra občutno podražila, česar vsi lisii, ki so doslej plačevali le naročnino, žal niso občutili z udarcem po žepu. Pripravljeni pa so tudi omogočiti plačilo poračuna v več mesečnih obrokih. Pisne vloge s králko prošnjo za (ibe ptmujcni uslugi naj lele-Conski nan^čniki pošljejo na upravo Telecoma v Celje, Lava Î,3(KX) Celje, bihko pa jih oddajo (skupaj z račum^m v primeru proSnje za obročno plačilo) tudi vTeletrgovini v Velenju.
■ Bojana Špegel
V potrošniški pisarni veiilc odziv
Poklicali smo tudi v potrošniško pisiU'no v Velenju, kjer nam je Janez Pelko povedal, daje bil odziv Velenjačnov na ieie-comove visoke račune za leleton precejšen. '*Lahk(j zatrdim, da vsaj pol let^i nismo prejeli ne pisne in ne ustne pritožbe na delo Telecoma. V zadnjih nekaj dneh, pa seje na nas obrnilo preko 15 občanov. Vsi so bili jezni in razočarani, sploh, ker jim tega, zakaj tako vis<»k račun, nist» pojasnili. Eden od njih je v naši pisarni zatrdil, da set(^ lahk«» dogaja le zate», ker je Telecom mfmopoiist. I^il je tako razburjen, da je dejal, da hi, če bi lahko, na svoje stniške potegnil '*kaber* do Avstrije in se priključil na r\jihovo omrežje. Kar seveda nI možno.**
In kako lahko v potrošniški pisarni pomagajo v lak-^nih primerih? "Predvsem svetujemo, da ljudje zahtevajo izpiske in da se. če se .s slanjem ne strinjajo, priložijo. Žal druge pi)ti ni. Na prvi siopnji ponavadi ne uspejo, stvari se pričnejo razreševali iele na ilrugi, kjer je v odboru, ki obravnava pritožbe, tudi pre<isiav'nik Potrošniške zveze Slovenije. V^dno pa jih opozorimo ludi na moč medijev/' smo izvedeli.
SPONA
MIZARSKO OKOVJE pÂH7Hfk mtsN vAšsM lAmm
MARIBOR, Obrežna 49 SL. GRADEC, Troblje 39
tel.: 062/109-29-10 PTUJ, Obrtniška 11 Tel.: 062/780-09-90 CELJE. Škofjdva$40 Tel.: 063/491-53-30, 491-53-31
Tel.; 0602/42-025 NOVO MESTO, Reslova 1 Tel.: 068/337-96-71 M. SOBOTA, Cankarjeva 25 Tal.: 069/36-620
NËCENE!
Varianta postavitve
KUHINJE PO MERAH VAŠEGA STANOVANJA - LASTEN PROGRAM
ŽIVAHNE ("NORE') BARVE
Možnost Izbire vgradnih aparatov ARISTON in INDESIT
Vlado Verdnik iz Velenja Je član dveh pomembnih republiških skladov

Vse se vrti okoli denarja
VliiJo VVrdnik, svelovalec v Uradu zupanii Mestne občine Velenje, je řlan orjsrtnov dveli IMmiemhnih republiških skladov: Skupi^cine KapíUil!>ke^a skJuda pokojninskega in inva-lid^ke^a zavarovarya Republike Slovenije, dnunčno naj« mt>^nej^e ustanove v Sloveniji, ki Je pomemben delniCar domala sleherne &l<»venske spo<larske družbe, ter Nadzor« odbora Skla-da za razgradnjo Nuklearne elek-Irarnť Krâko. V obeh Ictoi» končuje mandat in prav t(» je bil povod, da smo ga povabili 021 p(^ov(»r.
Pííbuda /a njegovo člaaslvt> v obeh skladih je prišla od nekdanjega poslanca Iva Verzolaka, ki je menil, da je pomembno, Čc imii Velenje predstavnika v organih tako pomembnih bkln-dov. Ker je Vlado Verdnik lisli-kral deial ludivp^slanfaki pisarni. pomagal poslaneema pri njihiwem delu In «j njegova gradiva prihajala ludí na drýavni nivo. imel pa jc šc druge reference. gaje rcpijbliški KV|/^7, hre/ kakšnih posebnih 7iiplcli)v predlagal v imenovanje, dr/avni/h): pa imenoval.
0 Č'e zavrtem /w^wiwr v kapiial-skim skladifm. Pri iastnin' .skem preffbdkovanju jMtdje' ùj y Hepííhliki Sloveniji jf^ veljalo zakonsko dolijCUo, p</ katerem so morala podjetja določen de! premoženja obvezno prenesii v kapitalski sklad pokojninskega in in-i'alidskega zavarovanja. Driavni z/f^tr Republike Slovenijeje imenoval skupščino sklada in vi ste postali eden od IS članov' te skupščine. Kako šteto ćlansnv sprejeli?
VLADO VERDNIK: "'To je bilo zame veliko priznanje. Preko pt^slanske pisarne sem siecr prihajal v stik / dr/avn ini zborom, nisem pa pričakoval, da Ix.ïm imenovan v lako pomemben sklad, ki danes razpolaga z zelo velikim prcmo:?cnjcm/'
#	Kakšnim?
VLADO VERDNIK: "Opravičujem sc. ker ív>ni ptwedal v nemških markah, gre zii milijardo in 4ÍHI milijonov mark."
#	KnpùaLskx skiaitje pometnben delničar velikih druzJ>. ludi na nasetn območju?
VLADO VERDNIK; ' ludi. Tu je denimo delničar (îorenja, Ore in vseh drugih večjih del niskih družb, ki so po laslninjeno del (•premoženja obveztio prenesla vsWad. Prcdslnvniki kíipiialske-ga sklada imajo Ziito preeej.Šnje slevilo glasov v skupsčinah delniških družb in tako pcwedno ludi vpliv na (poslovanje. Na j'>ri-mer na to, ali bo podjetje moralo izplačali dividende, ali pa bo lahko vU):Jilo sredstva v razvoj. Vsi člani skupščine, posebej pa še nekaleri, smo si vedno prizadevali. da bi bila la politika naravnana lako, kol je za podjetja najbolj prav."
#	Kakšna pa Je vtisa vloga v
Vlado Verdnik'.^lmenovanJe je bih zame veliko priznanje. Zdaj, ko končujem mandat, ocenjujem svoje delo v obeh skladih, za uspešno."
s'htp^čini tega sklada ? VL4D0 VERDNIK: "V njem sem, če sc izrazim slikovita, predslavTiik ene [lelnajsiine Slovencev- Dciniec puljclij, ki si) pri.^le najprej kiil kiKiniški delež v.skJad, kasneje pa pričele kotirali na borzi, so postale lasl-nišivo vseh državljanov. To jc premoženje, ki predstavlja enega bodočih virov sredstev /a pokojnine vprihodmvvti. 'la trenutek se sklad ukvarja s tem. kako čim bolj oplememliti ta kapila!. Sklad sedaj ludi kupuje delnice na borzi. Ima svoj porlfelj. svojo slrovno sluzlx:, ki pre.soja smiselnost nalozh. Znolraj skupsčinc imamo po p<ilrebi ludi p<isebne skufsne, ki naložbeno poliiiko tudi dolgi>-ročno slrateíkí> usmerjajo, pri večjih konkretnih odločilvah pa z direktorjem sklada sodeluje nadzorni svet. Z zadovtiljsivoni lahko ptïvem, da sem bil član posebne skupine, kise je ukvarjala s str atepjo sklada in takoj v začelku ludi član skupine, kije pripravila statut in piislovnik skupščine. Tako sem imel možnt>sl, kakorsemse radsaliî, skrlxrli ludi va svojo lxxk»čo pt>-kojnin<î, če jo îxini dočakal."
#	pomen le^a sklada je potemtakem velik, pa vseeno med ljudmi malo znan.
VLU)0 VERDNIK:-In v prihodnosti bo se pomembnejši, predvsem ptjlem, ko bo sklad pričel intenzivne naIoft>evvred-noslne papirje v lujini- Vlujiniso kapiUiLskisklíididobrozními pre-bivaHvu.'làm ljudje /x'lo radi kupujejo prav dciniec kapitalskih skladov, ker pravijo, íluso to ird-ne delnice, ki jamčijo donose.
Pred nekaj meseci smo državljani dobili ludi podalke in na-svcie o pokoj!\inskih bonih prvega p^ikojniaskega sklada, la scMiaj že deluje znoiraj kapitalskega skJada,"
#	Za kaj pa se zavz.emate kot Član skapk'ine sklada, ki prihaja, če se lahko takt» izrazim, iz ^'periferije*'?
VlADO VERNIK: -^Kar hilro sem uvidel, da ima sklail ob svojih interesih, da plemeruti. zagi>-lavlja realen donos kapitala, ozi-mmaohranja njegovo vrednost
možnost /a določene gotovinske, depozitně nuložlK . Zdi sc ml smiselno, da sklad tisti del sredslev, ki jih ima v giitovini in ne prenaša samo na banke v okolici Ljubljane, ampak, če rečem malo lokal patriotsko, ludi na druga območja, kjer st) banke dovolj trdne. loje bil pi*>luh in lako je k<ir znaten znesek depoziinih sredstev prišel tudi v Velenje,"
#	Nadzorni odbor Sklada za razgradnjo NEK?
VLADO VERDNrK:*Skladjť bil ustanovljen zzakoni>m. ki je določil olwczo NEK, da od vsakega kilovala proizvedene energije v tej elektrarni, izdvaja dt>ločena sredstva v sklad. 7.ii razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško bodo namreč potrebna zelo velikii sredstva, elektrarni se življenjska (i^bra lova lna) doba l/teče lela 2020. Cîre zji Širok sbvenski in tudi hrvaški problem, buri pa duhove ludi po drugih .st^sed-njih državnih. Nadzorni odbor enkrat letno poroča državnemu zboru, kako direktor in upravni odl>or sklad upravljajo. Ob tem moram nujno omenili mag- Franca Avl>er>ska, do nedavna še predsednika upravnega odbora sklada. Sklad jc imel v začelku velike tcžiive, siij NEK ni izpolnjevala zakonskih določil'lako upravni kol nad-/x^rni odbor smo bili enotni in dovolj glasni, da sc je ta problem na tlržavni ravni nekako razreSli. 'Iaki> sva imela kar dva Velenjčana možnosldek>vativ tem skladu. Na zadnji seji nadzornega odbora smo oddali končno poročilo in naža krtlična stališču do reševanja tega vprašanja. Menim, da ni smiselno, da se skLul ukvarja zvred-ntx^inimi papirji. Bolj smiselno je, da razpoložljiva sredstva prične porabljati za namen, za kaleregři je liil ustanovljen; to je za pripravo lokacijskih dokumentov, gradbenih načrtov in pričelckgradnjc varnega ixlla-gališčíj jedisklli od|>adkov, kakor tudi opreme NEK. skladnem z radiološkimi študijami. 20 lel ni tako dolgo obdobje, kot sc danes kaže. Iz finančnega vidika je /a la sklad po vseh ekonomskih kazalcih lo bolj smiselno, kakor transakcije z vrcdm'hlniml papirji. Člani nadzornega imdbora so taksno razmišljanje podprli/'
#	Ocenjujete svoje delo v teh dveh skladih za uspešno?
VLADO VERDNIK; " lako je. Ocenjujem ga za uspes5no. Sv<»j n^nndal v obeh skladih končujem z zavestjo, da -sem pi) svojih močeh pomagal pri reševanju zapletenih vprašanj in problemov in včasih ludi s<.>-oblikoval sklepe, ki s«"» z vidika občana ali državljana, predvsem pa naslednjih generacij, dovolj prem Isljcni.
■ Milena Krstić - Planine
14 KAS rJíS			TV SPORED		23. marca 2000
					
ČETRTEK, B 23.3. ■	PETEK, 24. 3.	1 SOBOTA, 1 25.3.	■ NEDEUA, 1 m 26.3. 1	PONEDEUEK, ■ 27.3. H	TOREK, H SREDA, 28.3. m 30.3.
SLOVENIJA 1
09.00	Mostovi
09.30	Kotiček-pisanad^vníca
Od,35	Male sive celice, kviz
10.25	Zgodbe i2šMke
11.00	Vodnik v svet narâve
11.50	Skrivnosti
12.20	Slovenska polka in valček
13.00	Poročfls. vreme, šport
H 10	Bolečina rKdoiive^ega, portret Ivana Minattqa
15.00	Zoom
16.35	Slovenski utrinki
17.00	£na}sla šola, oddaja za
radovedneže
17.35	Slike iz Sečuana
18.00	ffl32ontlk, vreme. Sport
18.15	Slovenija - umel. vodruk
18.25	Svet čudes
16.50	ljudie Evrope
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik
19.55	Šport
20.00	Tednik
21.00	Horno turisticus
21 20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vrerne. ipori
32.50	/ne/znani ode;
23 20	Sloves
00.20	Šesb^enaSnjebradca. tv pnredbd gled dela
SLOVENIJA 2
10 00 Or. Sommerfeld 10.45 Videospotnice 1115 Nič svetega 12.00 ligaprvakovvnogometu: Chelsea* Lazio Rim. posn 1350 Svet poroča 14,20 CelisN(â. nemški film 15.55 OrugalekmaiinalaDPv hokeju na ledu, prenos 18.30 Po Sloveniji 19.05 Nenadoma Susan 19.30 Videospotnice 20. tO Ofuga tekma četiKinafa evni^p. lige v košarki (M), Union Ohmpija-Barce-lona. prenos iz Ljubljane 22.00 Jezusovi besi. Iranc. film 23.50 &istvojazz3,arig.dDk.odd
> _	.TV 3
06.00	Oobro \iJtm Sloveniia
09.00	Top shop
09.30	Triženske. nan.
10.30	CHvji angel.
1125	Za tvc^o ljubezen, nad.
12.20	Pop n rdl
13.50	Polidďissrcťm, nan
14.45	Pd5iipokist,nan.
15.t5	Naè dedek, nan.
15.45	Yuppie, nan.
16.15	Tn ženske, nan.
1715	Oivji angel. n»i
la.tO	1,2,3-kdodobi?
13.15	Za tvojo ljubezen, nan.
19.15	24 ur
2000	TVđoberdan.nan.
20.45	Prvali!)a
2115	Kok) sreće. amer, film
2315	Nôjug, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Cybill, nan.
01.00	24 ur. ponovitev

27 4«
92
0900 Naj spot dneva 09.05 Video lop, ponovitev 09.50 Vabimo k ogledu 0955 Na obisku...pn Janezu furmanu, župniku iz Velenja 10.35 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.G5 Otročki prog . f/lab morska
deklica, 2. del ris.f. 19.25 TV izložba 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi /Vabimokogledu 20.00 Poklici od A do kontaktna oddaja
Ekonomska, trgovska in upravno-admin istrati vna dejavnost 21.00 Pegionalne novice 21.05 Moto sport mundial. led. pregled dogajanja na po* dn^čju moto športa 21.35 Epsilon pri delu, doku*
mentama oddaja 21.55 Pogovor z Markom
Pogačnikom 22.35 TV izložba 22.40 Nar spot dneva 22.45 \^deosl;ani
SLOVENIJA 1
09.30 Risanka
09.4G	Slike iz Sečuana
19.50	Enajsta èola, oddaja za
radovedneže 10.25 Svet čudes
10.45	Ljudie Evrope 1035 Slovenski magazin 11.25 Plamen ^ubezni
13.G0	Poročila, vreme. Ipori
13.40	/ne/znani oder 14.10 Sloves 15.10 Po domače
16.3C	Mostovi
17.0	Neumrvo ie biti nekaj, kar nisi
17.25	Tinko Polovmto. glas.
pravliica
18.00	Obzon^k, vreme. Sport
18.10	Zenit
18.40	Dcksežki
19.10	Risanka Î9.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Palka
21.35	TV poper
22.00	Dobroievedeti;orimpijski
kotiček
22.10	Odmevi, vreme, žport
23.05	Polnočni klub
00.15	Zenit
00.45	Dosežki
SLOVENIJA 2
10.00 Koncert Macv Qrey 10.45 Će sonce ne zašije več.
iranc lilm 12.35 Videospotnice 14.00 Dnjga lekma četitfRiala evropske lige v košarki (M), Union Olimpija-Baroelona. posnetek iz Ljubliane 16,00 Navzkrižna ogeni. ame; him
17 OU Planica 2000 17.30 PoSloventit 18.00 Skrita področja znanosti 19.00 Tunstióne akcije 19.30 Vkjeospolnice 20.05 Bra m we II 21.00 Don CarkkS. opera 00.00 Umori 00 40 Leteči odred 01.30 NočzDickoT), nan.
08.00	Dobfo jutro. Stovenija
09.00	Top shop
09.30	Tri ženske, nan.
10.30	Divííangel, nan
11 25	Za tvojo ljubezen, nad.
12.20	TV dober dan. nan.
Î3.50	Policisti s srcem, nan.
14 45	Pasji policist, nan.
15.15	Našdedek.nan
15.45	Yuppie, nan.
16.15	Tri ženske, nan,
1715	Divjrangel. nan.
18.10	1.2,3-kdodobi?
18.15	Za tvojo ljubezen, nad
19.15	24 ur
20.00	Viklorji. neposredni pren
22.00	Odpadnik, nan
23.00	Dosjeji nan.
00,00	Popolni spomin, nan.
01.00	24 ur. ponovitev

kanali S7
09.00 Naj spot dneva 09.05 Dobm jutro, inlonna-
tivno'razvednlna oddaja 10 05 Poklici od A do Ž. kontaktna oddaja; Ekonomska, trgovska in upravno-ad-mirtistra}ivna dejavnost 11.05 Vabimokogledu 1110 Motor sport mundial ted pregled dogaianja na področju moto šp»la 11.40 Epsilon pn delu; dok odd. 12.00 Videostrani 17.55 Naj spot dneva 18.00 Mis maê, otroška kontaktna oddaja 19.00 Regionalne novice 1905 OtroS(d program 19.25 TVizlozba 19.30 Obvestila 19.55 Oglast/Vabimokogledu 20.00 FđminaVTV
Soba 2 razgledom 21.50 Regionalne novice 21.55 IzoddajeOobrojulro 22.45 TVizlofla 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.40	Zgodbe a školike
08.15	Radovedni Taček
08.35	Enajsta Šola. oddaja za
radovedneže
09.10	Males}vece]ice,kvlz
10.00	Dmga stran zakona.
kanad, tranc lilm
11.35	Lassie.nnn.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	TV poper
13.45	Petka
15.05	Strah in ljubezen, ital. (ilm
17.00	Fračjidol
17.25	Mozartova dnjščina
18,00	Ûbwmik. vreme, iport
18.10	Na vrtu
18.35	Ozare
18.40	Spet na poti s Simonom
Dringom
19.05	Risanka
19.30	TVdnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.10	Resjei
2155	Skrivnost), &/8
22.30	Poročila, vreme, šport
23.05	Nenavadna druščina
23.30	Hrošči
00.15	Zidmolka, ang. (ilm
SLOVENIJA 2
09.25 Videospotrece 10.00 Nevarni zaliv, nan 10.50 Svetnik
1140 Jasno in glasno, kontakt-
na oddaja 12,35 V telovadnici 13.40 Košarica NBA Ortando-
Houslon. posnetek 15.10 Tretja tekma finala OP v hokeju na ledu. prenos 17,45 Celje druga lekma polti-nala lige pn/akov v rokometu (M), Celje Pivo* vama Lažko-Barcelona. prenos IS.30 VkJeospotnice 20.05 Kontn^lorji usode. amer, film
21.35 Nić svetega 22.20 Svelnik 23.10 Scbotnanoč 01.10 Srečanje s tujcem
07.00 Dru2inaZakaj, ris. serija 07.30 Iz knjige vrtin. rts. serija 08.00 Gutiv^va potovania. ris. serija
08.30 Zverinice, ris. serqa 09.00 Hroščel>agi. nan 09.30 Pri Addamsovih, nan. 10.00 Knjižni molj Wishbone, nan
10.30 Mlajši bratec, nan. 1100 Nawtianka. nan. 11.30 Knjiga o dtjngli, nan. 12.00 Mlada čan^vnica, nan. 12.30 Vroči kamen, amer, film 14.40 Bes angelov. 3/4 15.30 Mala Daniela, nad. 18.30 Pop'n^roll. glasbena oddaja
17.30 Herkul, nan 18.20 Xena, nan. 19.15 24 ur 20.00 Koktají, amer, him 21.50 Fomiula 1. posn. treninga 22.50 Titus, Iranc. kanad lilm 00.30 Erotiine fantazije, erol. serija
01.30 24 ur, ponovřtev
ttmnmn 2T
sa
09.00 Naj sptf dneva 09.05 Miš maš. ponovitev 10.05 VabirtK) k ogledu 10.10 nimmaVTV
Soba z razgledom 1100 Videostrani 18.55 Naj spc^ dneva 19,00 Otroški prog.: GulřverjevQ
potovanja. 2. del ns, t 19.30 TV izložba 19.35 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 881.VTV magazin 20.20 Glasbeni labirinl. glasbena oddaja 21.20 Rimi na VTV: Voodoo,
am. íilm, 22.50 881 VTV magazin.
ponovitev 23.10 TVizkîzba 23.15 Najspc^dneva 23i0 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Čarovnik IZ Oza
08.20	Franček
08 45	Babar
09.10	Dobri duh iz Avslialije
09.35	Ozare
09.40	List in cvet: drevesa
11.00	Svet morij
11.30	Obzorja dutia
12.00	Ljudje in zam^a
13.00	Pbročila. vreme, šport
14.05	4x4
14.35	Res je!
18.05	Prviindmgi
16.30	Po domače
18,00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe Donava-Jadran
18.40	Razgledi slovenskih vrtiov
19.10	Žrebai^elota
1915	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.30	Družinske vezi
22.35	Poročila, vreme, šport
22.55	Adeus, balet
00.00	Razgledi slovenski!^ vrtiov
00.30	AJpe Oonava-Jadran
SLOVENIJA 2
08.45 Videospotnice 09.20 Nikoli v dvoje brez tebe 09.45 Nevarni zaliv, nan. 10.35 Popolna tujca 110G RobertUiiolium, aiD dok s. 11.30 Turistične akcije 12.00 Policiiananaêistjani 12.30 Evroglasba'99, l.del 12.55 San Antonio; druga
tekma poff.pokďa pokalnih zmag v rokometu (M), Portland San Anio-nioiPrule 67. pren. 14.25 NBAacbon-koéarka 14.55 Evrogol
16.10 Druga tekma polt. pokala EHF v rokometu (M), rvteH(ovič Jambo-Prevent, prenos fz Metkoviča 17.45 DPvnogom..Rudar-CMC Publikum, pos. iz Velenja 19.30 Videospotnice 20.05 ProhibH:i|a 20.55 Raymonda imajo vsi radi 2115 Trend, oddaja o modi 21.50 šport v nedeljo 22.50 Angelček, nemški lilm
07.00 DružmaZakaj, ns.serija 07.30 Iz knjige vrtin, ris serija
08.00	Quhveneva popotov. ris. s. 08,30 Zvennice. ns, serija 09.00 Hroičeborgi, nan. 09.30 Pri Adamsovih, nan. 10.00 Knjižni molj Wishbone, n. 10.30 Šolski hodniki, nan. 11.00 Navthanka, nan. 11.30 Herkul, nan. 12.30 Xena.nan. 13.30 Viktorji, ponov 15.30 Mala Danijela, nan. 16.30 Otroci ne lažejo, nan. 17.00 Sam z dojenčkom, nan. 17,30 Modna popotovanja 18.00 Pod srečno zvezdo
18.40	Formula l.lnterbgos.pi^n. 21.00 24 ur 21.45 športnascena 22.10 Fargo. amer, film 23.50 24 ur, ponovitev
03.00	Podelitev o^n^v, na pos, pien. zt^sAngelesa

ttmnmtt 27
sa
PON ODDAJ TED, SPOREDA:
09.00 MtSmalpon
10.00 Iz poned. odd. Dobro julro
10.50 880. VTV magazin
11.10 Športni lorek
11.30 Šporini gost: TmaMaze.
smučarka 11.45 Iz sred. odd. Dobro juins 12.35 Dgla^ / Vabimo k ogledu 12.40 801. VTV magazin, pon. 13.00 Izpet, oddaje Dobro jutns 13.50 Poslanska pisama. Gost: RudolIMoge, poslan. LDS 14.50 Tviztottka 14.55 Videostrani 17.00 PokEdodAdoŽ,pon. oddaje: Ekonom, trgov, in upr.-admin. dej 18.00 Soba z razgledom 19.50 Video lop 20 35 Na c^isku...pn Janezu Fur'
manu, hjpnikki iz Velenja 21.20 Videostrani
SLOVENIJA 1
09.00 Potujoči škrat 09^5 Tinko Pdovinko, glasbe-
na pravljica
09.45	Dogodivščine iz živalskega vrta 10,45 Zenit 1115 Dosežki
10.35	Na vrtu
12.00 Spet na poN s Simonom
Dringom 1225 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočni klub 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poreičila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Kotiček - pisana delavnica
17.10 Dobri duh iz Avstralije 17.45 Dober večer 1835 žrebanje3x3plus6 18,45 Risanka 19,00 Kronika
19 30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami 20.55 Odstiranja 22.00 Odmevi, vreme. 22.55 Odstiranja, pogovor
0035	Dober večer
SLOVENIJA 2
10.00 Bramv/eil
10.50 Skrita pod n:ičla znanosti
13,00 Trend, oddaja o iTwdi
13.30 Sobotna noč
15.30 Dokumentarna nad
16.10 Policija na nali strani
16.40 Dokumentarna nad.
17.30 Po Sloveniji
1805 Snežnareka
19,00 Lingo, tv Igrica
19.30 Predstav zlatih petelinov
2005 Štafeta mladosti
21.00 Studio dty
23.00 Brane Rončel izza odra
00.25 Navzkrižniogenj.am. iitm
09.30	Th ženske, nan.
10.30	Divji angel, nan
1125	Zatvo|0l|ube2en,nan.
12	20	Športna scena 12i0	Otroci ne lažejo, nan.
13	.20	Top shop
13	50	Polcistí s srcem, nan
14	45	Pasji policist, nan. 1515	Naš dedek. nan. 15.45	Yuppie, nan. 16,15	Trt ženske, nan. 17.15	Divji angel. nan. 18.10	1.2.3-kdo dobi? 18.15	Za tvojo liubezen, nan. 19.15	24 ur
20,00	Lepo je biti milijonar-
kviz z Jonasom
21.00	Največji TV romam: Vse kar lahko dobiš, am fiím
22.40	Prijatelji, nan
23-10	Podelitev oskarfev, pon.
00.30	24 ur, ponovitev
Umnmil S7
09.00 Naj spot dneva 09,05 Dobn;p jutio. intomiativno
• razvedrena oddaja 10.05 881. VTV magazin, reg.
m formativni program 10.25 Vabimokogledu 10.30 Glačani iabinnt, pon
glasbene oddaje 11.30 Videostrani 18.^ Naj spot dneva 19.00 Regionalne novtce 19.05 Otroški program
Deček iz džungle. I.del risanega lîlma 19.25 TVizloa« 19.30 Obvestda 19.55 Oglasi / Vabimokogledu 20,00 Dober večer, gospod predsednik: Gost: dr. Janez Podobnik, pred. Državnega zbora Slov. 21,00 Regionalne novice 2105 Košarka, posnetek tekme Pivovarna Laško ' Union Olimplja 2225 (z oddaje Dobro jutro 2315 TVjzIoiba 23.20 Naj spot dneva 23.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,30	Mostovi
09.00	Japonske prav1ik:e
0910	Radovedni Taček
09.25	Kotiček - pisana delavn.
09.35	Živahni svet iz z^db
Richarda Scarivja
10.00	DcdMi duh cz Avstralije
10.30	Dobervečer
11.30	Skrivnosti
12.00	Klinika pod palmami
13,00	Poročila, vreme, šport
13.3D	Odbiranja
16.00	Prisluhnimo tfsini
1630	Poročita, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo
17.00	Kako rada im^ šok)
1715	Moja žival m jaz
17 45	Besede
18,40	Risankâ
19,00	Kronika
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Razkošje
21.00	Podprepnsgo
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Mladost Johna t^uir)a,
am. drama
00.05	Besede
SLOVENIJA 2
09.25 Predstav zlalih petelinov 10.00 Snežna rd(a 10.45 Štafeta mladosti 13.00 Prohibicija, ang. dok. ser. 13.50 Studio city 15.55 Četrta tekma tínala DP v hokeju na ledu, p^nos 18.30 Po Sloveniji 19.05 Noro zaJjubijena 19.30 Predstav zlatih petelinov 20.05 Andrzej Wâfda, Nn.
dokum, tlim 20.55 Človeška komedija, amer
dokum. lilm 21.50 Portret Larsa von Trierja.
danski dokum. (ilm 22.45 Svet poroča 23.15 Resnaglasba
06.00	Dobn) jutro Sbvenija
09.00	Topstiop
09.30	Tri ženske, nan
10.30	Divji angel, nan
11.25	Za tvojo íubezen, nan.
12.20	Lepo je bití milijonar-kvízzJonasom. pon. 13.50 Policisti s srcem, nan. 14.45 Pasji policist, nan.
15 15	Naš dedek. nan. 15.45 Yuppie, nan.
16.15	Tri ženske, nad,
1715	Divji angeL nad.
18.10	1,2,3-kdodobi'?
18.15	Za tvojo ljubezen, nan. 1915 24 ur
20.00	Nočem k očku. amer, film
21.45 Urgenca.nan
22.35	Prijatelji, nan.
2310	Na jug!, nan.
00.00	M.A.S.H.,nan.
00.30	Cybátí.nan.
01.00	24 ur, ponovitev
ttmnmU

09.00 Naj spot dneva 09.05 Dober večer, gospod predsednik; Oosiúr Janez Podobnik, i^ed Drž. 2bora Slovenije 10.05 Vabimokogledu 10.10 Košarka, posneta tekme Pivovama Laško : Union Olimpija 11,30 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Otroški program. Deček iz džungle, 2. del ris. t. 19.25 TV izložba 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 882. VTV magazin 20.20 Športni toiek, športna informativna oddaja 20.40 Športni gost. Jolanda
Cepiak, atletinja 21.00 Fair play, oddaja o sportu 21.30 Naj spot dneva 21.35 Kmetijsko-gozdarska zbornica, kont oddaja 22.35 Iz produkcije zdnjl LTV Slov.; oddaja TV Tezno 23.05 882. VTV magazin, pon. 23.25 Športni torek. pon. 23.45 TViztožba 23.50 Naj spot dneva 23.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
oa.oo	Odmevi
08.30	Dober dan. Koroška
09.00	Sprehodi v naravo
09,15	Kako rada imam âoto 09.30 Moja žival in laz
09 45	Babar
10,10	Mozartova druščina
10.45	Besede
11.35	Obzorja duha
12.00	Razkošje 13,00 Poročala, šport, vreme
13,35	Zgodbe IZ divjine
1510	Pod preprogo
16,0	Mostovi
16.30	Poročita, šport, vreme
16 45	Podkk)bukom 1745 Vodnikvsvetnarave 1840 Risanka
1900	Kronika
19 30	Dnevnik,vreme.šport
20.00	V Leru. sloven film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Simfoniki RTV predsiavf-jajo
00.25	Vodnikvsvetnarave SLOVENIJA 2
09.25 Predstavitev zlatih petelinov
10.00 čtoveéka komedija, amer
dokum. tlim 10.55 Portret Larsa von Trieria.
danskj dokum. tilm 11 45 Andcei Waida. fin.
dokum film 13 10 Glasbeni festivali 15 45 Vzgibsrca, švic. tlim 17.30 PoSlovCTijf 18,00 Dr SommerteM 18.55 Sorodne duše 19.30 Predstavitev zlatih petelinov
20.00 Niča-SP v umet. drsamu
- pan. prenos sledi med odmorom DR v alp. smt. reportaž s Krvavca
2230 Kr^jSanktPauliia
06,00	Dobro jutro. Slovenija 03.30 Tri ženske, nan.
10,30	Divji angel, nan.
1125	2a tvojo ljubezen, nan.
12.20	Pod srečno zvezdo.
ponovitev
13.50	PoIîcistissrcem,nan.
14,45	Pasji policaj, nan
15 15	Našdedek. nan.
15 45	Yuppie, nan. 1615 Tri ženske, nad.
17.15	Dlvfi angel, nan. 1810 1.2.3-kdodolH?
18.15	Za tvop ljubezen, nan.
19.15	24 ur
20.00	Slepčeva zvijača, amer nim
21	45	Udarci pravice, nan.
22	35	Prijatelji, nan. 23.10	Najug!,nan. 00.00	M.A.S-H., nan. 00 30 Na zdravje', nan 01.00 24 ur, ponovitev
W tKAnall
j;
Od.OO Naj spot dneva 09.05 Dobro jutro, intornia«
tivno*razvedri)na oddaja lO.Câ Predstavlja se podjetje
KraŠ Commerce 10,20 882. VTV magazin, pon 10.40 Športni torek, športna in«
tomialivna oddaia 11.00 Vabimokogledu 11.05 Športni gost,
.lolanda Čeplak, attetir^a 11.25 Fair play, oddaja o športu 11.55 Iz produkcije zdniž. LTV Stovenije; odd. TV Tezno 12,25 Videostrani 17.25 Najspotdneva 18.30 V mojem košku je pa
mavnca, oddaja za otroke 19.20 Regionalne novice 19.25 TV izložba 19.30 ObvesNIa 19.35 Oglasi/Vabimokoglec^ 20.00 Naj spot, glasb, oddaja 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaje Dobro ju^ 2255 TV idoiba 22.30 Najspotdneva 22.35 Videostrani
23. marca 2000	MODRO niL^ KRONIKA	KAK iAS 15
		
Velenje
Deček za žogo stekel na cesto
Vpcnictlcljck. 20. marca, ť>h 15.15 ^c je mi rcgioniibiccs;! ŠoSlynj-Vť-ltíiijc, v Pcsju. /godila pnwctna	v kateri soje huilo poskixUwal
fi-kini MdTko P. ji'	Dcčcksc j« v^kiipini oirok igral iia travniku
v bližin: rcgiiinalnc ccslc. Ko jc eden izincd ouok. brcnil jc jc ta "sťtóala" nactíslo.M;irko pa je stekel /anjn, Na ki)le«irîikj ste/i inujc drsnilo jn /. ni^^anii naprej jc padci na ccslo. V tísicm trcniUku je i/. sosianjske smeri pripeljal vo/niko>;chnep aviomobiia 1. /. iz Velenja, ki je irćil v otroka. Vi vnik fe ustavil, z njim íhj jo pt>govarjal ludí oce pi^AkíKiiwancja oiroka. ki pn jc txlklonil pi'^nujctio vo/nikovt> ponioć. wio jeiapíMcm. koje i»5e hudo po5k<KicwanepaoiK>k;uxlpeljul v bolnišnico Sliwcnj Chddec, ixJpeljal s kraja ue^^rečc. V torek. 20. marea. pa 'le je í;am oglasil na Policijski poslaji Velenje /aradi ru/jasnilvc nkoliîCin. v kulcr-ih jc do nesreče prišlo,
Voznik ni hotel ustaviti
V^rcdo. 15. mma. ob 1.35 policista v Velenju hnlda kontrolirali VLvnikalïscbacgiiavionu>biIa/nanikcgolf, kipa na njiluw/naknf hotel «stiivili. /apeljaJ jc lîa Kraigherjevo cc<<tn, kjer jc vozilo zapusti) in pc^ i^cžal. Pk^liclsta sla ga dohitela na i^ule^ki ccsti in ugiMíwila, da ere /a »^latv-ga /nancii 4.^-lcincga Tranca K.
Med p<->slopkom jc ki>ilclj tl/ićno napadel p^ilicisla, zalo sta iiptirahi« |y l1/ičnosilo in g:n»bvladala. Pri Icm so kr^ilclj in oba policista ulrpcia kilike telesne poskixUîc. /araili suma storitve ka/r^ivc^ dejanja preprečitve uradnega dejanja, jc bil PrancK. pridrÀiinmska/cn>JansvaJbo priveden k piciski^valncn^u six1niku. Ker je vozil brez viîzniske^atknxiljenja.sc bo /íígiwaijaJ pri wdniku za pickrike, /aradi suma vožnje p<xl vplivom alkoliola i>ziron>a mamil, nuijc bil ixlivjcii in opravljen sln>ki)vni pregled.
Voznico Izsledili
VstiboU>» 18. marca, ob scjcnaa'gbnalnicosfivZ;ivtxlnjiiJi/gi^di. h pn^nxîtna nesreča, v kateri sîa se dve oxibi laSje telesno po5ki>dt>vali. domnevni pov/ročilcij nesreče pa jc s kraja odpeljal. Nii udclû?cni1i vozilih je nastalo za okoli 5iUKlOtola:jev ^l<ode.
Od Slemena pa>li/;iv»Kliijam stascpv'ïkliincu navalol pcljíila kolesarja 45-lctniMiran.l i/ U^x^lšice in 44-le(n!<tora/<ri' i/Velciij;«.Kovta pripeljala v [e vi osiri tieprcgledni «"vinck. je 12 naspnHne snieri pripel jal bel jugo, oplazil i^a kolcsaijn, lako da Ma padla po vtîziSOxi, nc/nuni voznik pa je vxlpcijala naprej pitHi Slemenu.
Kot ku/cjc vozili» upravljala Marija i. i/ ŠoSlanja. Vozilo >0 pi>licisli i7Aledili v poiîûdcl.ick. na osnovi zhir:m,)a iibvcrtil.
Risi na avtu
v srcdOs 15. marca, zvečer, jc nekdo na Kidričevi cc&li v Velenju z os-(rim pa'ilmclom namerno po^kixkwa I osebni iivtolagima. Lastnik iancz V. je o^kixlovan « okoli lílO.iííJO lolaijcv.
Tarča objestnežev BMW-ja
v n^ïji na četrtek, 16. niarea.je neznani storilcciia parkirnem pro.sioin pn;d ^l.movanj^kim bU>ki>m na Kartleljcveni trgu v Velenju vkynil v osebni avlo znamke BMW íz ntUranjosti je txiiujjl stikala zj električni pomik slekcl. nastavek na menjalni ročk:] in displej z.i J/iačnn goriva. Z dcjanjen) je Jožefa K, o^ko^lovai za okoti Jtl.WO lolaijcv.
Se en DMW pa je bil tarča objestnežev v m^i na ptniedeijek. 20. niax-ea, Ncznaiiecse je na Prcsemcwi ccstt v Velenju lotii vc>zila la^t Doroteje P Na vozilu jc napravil glolx>kc ra/c po lakiranih ptwrsinuh aviotnobila, prizanesli je le strehi Pw7n>^no skoiUi txienjujejo tK« 2lHI.()(Kl tolarjev,
Alarm pregnal vlomilca
v niïCI na lorek, 14. maa-a.jc nczjjancc vli'>mil v trgovino Beta na Ka-
juhovi ulici vS«v>ianjii. Spn^žila sc jc signalno vamtisma naprava, kije ncpiwabijencga giisia pregnala.
V isii noči jc nekdo poskui^al vlomili v irg^wino Osmica, lasi Pranca J. na A^kcrčc\'i ulici vSi>stanju-Vlomilcu ni uspelo priliv nojranjost. kljub tcrnu pa jc p^wzročil /j l0.l)fK) tolarjev sk^xle.
Enkrat poslovna torba, enkrat denarnica
v pv)nedeljck, 20. marut. meti 15. in lfi3t) um, je neznani tal i/cxlprtc-ga vetmIiwH staiuwanjske hiik na làvànjcvi v Velenju ukradel ^.ensko poslovno torbo s pi>slovno dokumentacijo, kalkulaloijcm in drugimi manjšimi predmcli. Vlasta á. je o^kotlovana ^a okoli .lO.UX) lolaijcv.
'/.C prej, 14. marca, med 17. in IK. uro, pajc neznani slorilec priScI v odklenjeno stanovanje na Koroški cc^^li v Velenju. V kuhinji jc zcicmcnia ukr.idel denarnio) /. dokumenti in manjšo vsiHo denaija. .lusiino T te osk(xloval z^ okoli 20.0lit> tolarjev.
Tudi tabornikom kradejo
Med 12. niarcenvK neznance <koz{ oMrešjc vlomi) v pn^siorc os-n»^nck)Ie v Šti^ianju-lam je ukradel lok^niins" s puščicami. TaN>nii^ko drustVii ňxJu Pusti grad je i>5ki>doval za okoli	tolarjev.
s K
Požar v Glinovem Poliistvu
v fctholo» 18. inatca, okoli n.45 jc prtilo do poZara v j:»odjetju (ilin P<.>hi5fvi> v Nazarjah. Ri prvih ugotovitvah je /jgoreli) zaradi pregretja materiala v posebnem ^itu iverja. Ogenj se jc razširil v mlin g/^^hcga ivcija fnvwnlilatorz.a traii^port suhega iveija	p^^ga«.3i zapi^slcni. nasta-
lo gmotno 5 k<xJo pa ixx'njujcjo na okcA'i t.lHHl.OtlO tolarjev.
Pištolo na celo
Mozirski policisti so v z.adnjcm času prejeli več pritořb občantív iz Uočnc in okolice, da se pixiuiijo lîgroZcnc. ker jih sovaňčan ogroža z orožjem. večkrHl pa vBivini in okolici ludi slikali j-lrcljanje.
Ko si.> policisti zadcvi"» vzeli pod <li^''bnogJcd. so ugotovili, daje 46-1 čini Peter M. resnoi>gn>žiíldvasovaíčana.ciíemu jc <>nv?jc nastavil na čelo, drugemu na trebuh. Policisti 1^0 na p^xllagi <xlrcdbc .^odi^ča pri Petru M. opravili hii^iiopreiskavo in našli terzawgliaviomalsko pusko SAR ki jojc Peter pridobil na nezakonit način in jopt\scdoV3lbrczpi'>lT^:bnih div voljcnj. Zaradi <>gjir?anjasova?ičan(W in pascsli nelegalnega oroi^ja. se bo moral zagiwarjati na s<xli^u.
Namerno zaletavanje
.^H-lctna MaijaiKi V. seje v ponedeljek, iX maresi. pt)pi.">kl<in, na dvijri^u stamwanjske hisc v Podsmre^u s sv4%jim avtomobilom s-ečkrat natixirno zaletela v osebni avto Rudoîl'aS. inmus tem povzji^íila okoli Í0t).0()() iolai]cv gmotne SkixJc.
Vlomilec se Je dobro založil
v noči na ponedciiek. 20. marcii. jc neznanec zunaj slelovnega časa obiskal trgovino pixljctja Metalcx, sl.0.0. v pi«»lovno stan^w.injskem centru v Preboldu. Dci^rviscje zalomil z akustično in video opremo. <aj je ixlnesel glasbeni stolp znake Sotiy. v kleoj v korde r znamke Schneider in Philips,tlvnavi<iraiiia/naink«Philip.sin torbici>/a videokiinwri>. PíxI-jctje Metaíexje i^ikxloval z.a 268.5W tolaijev.
Spet vlomi v Studencali
v prvih dneh minulega tedna je bilo spet vlomljeno v vikctid v Stu-dcnc.ih. lokrat lasi Sla\'ka P Nc/nnnccje ixlnesel nekaj stcklcnic žgane pijaće in domačegavina v skupni vredni^^ti^.tKK) tolarjev.
v torek, 14. marca, okoli I2.!^0jc nekdo v Studenciih poskušal vlomh i v vikend las; Als^zije K.8.. vc nilar st^ ga s»>sedjc pregnali. V iskanje poleglega K> sc vključili pt^licisii $ slui^bcnimi psi in v bll^njctn gozdu izsledili 21-Ici nega Andreja Č. izSludenc, Kcr obstojajo raziiigi z:i sum.da jc stiv ril več kaznivih dejanj, jc bilo zoper njega ixlrcjcní* pridržajijc.
Nesreča pri podiranju drevja
v čctnek. Ki. man.'a.t>b 12.41) jc3(J-lctni Anton V iz Tabukswícc obvestil policiste, da se je v giv^lu pixJ Smohotjem p<mesrcči| .^2-lelni Rii-jko'1! iz Pongraca. B^licislL ki so skupaj zre^valci prihiteli na kraj, so ugotovili, da je Rjjko píxliral drevje. Ko jc pt>i?3ga) dcl>clej?k) bukev, je lu pri pa<lanju oplazila manjši in tanjso bukev ter jo razmajala. Medteii), je Rajko žagal veje na poiirti bukvi, je veter s koreninami vred tznival m podrl matijsc> bukev premera okoli 15 centimetrov, ki jc pri padcu udarila Rajka po desni nogi in ga htt^lo telesno poikcxJíwala.
Kradli nafto
Med 13. )ti 15. maaxm jc ncziutiicc tia parkirnem prosu^m v kaiTi-nolomu v Veliki Pire^ici iz dveh tovornili avtomobilov in dveh valjaijcv iztočil 4.30 litrtw nafte. / dejanjem je pi>djclje C'cste uK^stovi Celje Oškodovano Zit oki>li <»í).íl(MI lolatjcv.
Odpeljal semensko koruzo
Med 13. in l.\ nuireem jc ncznancc iz skladiSča Ktnelijskc zadruge R>lzcla ixlpeljal 257 kilogrtinîov scmc!i'4<c k^>aize. vrvdne 215,4i»4 lohiijev.
Odnesel štiri potne liste
V torek, 14, marc;i. di>p*>klnc, je neznanec vlomil v stanovanjsko hi^' vnascljii Soseska v Pivboldu, last JvanaS. Odtiesel jc več ko^w zlaiega nakita, ncm^ih rnark in <tiri polne liste. Lasinik;ijct^ki.xlcwai/it okoli H 1.000 tolarjev.
Poskus tatvine vozila ni uspel
v pclck. 17. niarai.je neznanec po.isku^iil ukrasti oschni avto golf, parkiran v bližini avtwestc. Storilec je >aí odlomil vohln^ko ključavnicci ter stikal elcklrkinevtxlnike. da bi avto spravil v pi>gon, vendar mu Itt ni uspelo. Na vozilu je na íkixJo.laneza F. p<wj\>čil za okol; l.^MK)0 tolarjev J kode.
Ni nabiral znanja, ampak ure
Vpciek, 17. marca, med IX in 14.30 uro je neznanec obi.^kal Prvo os-iKwno solo v /alcu. Namen njcgi^vcga obiska ni bil nabiratjjc znanja. Odpravil »c jc naravnost v garderobo telovadnice in iz šolskih lori> učcnecv làdcja C. in SorgejaS. ukradel roční iiri. za namećek paje'lâde-ju pretaknil k hlačne žepe in naJcltnanj^^ vsoto denarja. f)ba šolarja jc oikodiwal /a okoli 50.6fn» tolarje\.
Vlomilci imajo radi ''mobilce''
v noči lia sv»bot(\ 18, marca, je neznance vlomiJ v trg^wino Europlu^nc v Lcvcu. Ukradel jc vtiri mol'iilnc Iclcfone znamk molon^la in vimsung ter dva avtorudia. Lastnika trg^winc Aniona M. jc o^kixloval za okoli m.m rolaijcv.
transport
Tržailta 37/a» Marikwr
Teiefon: oea 74915 00 062 320 26 31
UGODNE CENE iCURILNEGA OUA BREZPLAČNA DOSTAVA PLAČILO DO 6 ČEKOV
Pogovor s komandirjem Policijske postne Žalec Petrom Očkerlom
Pot ilegalcev se konča konec avtoceste
hiik'iJskH piisl2iju ZhIccJv med piilkíjskinií post nj» in t mi .skem pi> sU'vilu lu/nivíh dejanj, prvkr^kov in prometnih ncsrcc> uvrščena n>i iretjc mesto. P» MQ' vilu prometnili nvsrcč po&UJji ccio ImiIJ pn)l)lcinH(ičnn od Vclc» njH. knrjc f»hko na nek nnčin r»/umljivn, shJ se vse poli iz vzhoda na zahod 1er a severa na juu. kriÁiju i>r»v tam. Skorajda ne mine mcscc« da ne bi na njiho» vem območju prijeli kak^ne^a Ittjca nli skupinn lujccv brez dovoljenj. Prav o njih snio z^tčeli pnj>ovur s komandirjem Pniktj» .ske |>os{ajť Žalec (Virom Očker» lom.
e iujski prohkmaiiki na n^k naàn i^opart? PETER oCKEIIL:-Kar sc tiče Slevila prijetih iîcgakcv smo gc» liivo prvi v regiji. Lani amo jih obravnavali več kot v.w druge po« siaje na celjskcm skupaj. Pa n^ wifo,ker bi bi jih bilo tukaj najveć, ampak zato, ker sc na naSem obraoćju koncuje avtocesta in tam navadn«^ aslavijarat^ avtamo« bile, ki jih prevažajo". # V. n\hm 1er p<>s!opki z njimi je najhrt vekko deh. iinko iziýitla, ko pricJi-io tujci i/o vas? Pin KR oCKKRI^ "Najprej jih jc ircba namestiti. Nimamo pa
Peter Oikerf: "Probh' matična je kriminaliteta, ta Je na območju Žalca v otKutnem porastu".
7.i\ Î0 primernih prostorov, ampak jih namestimo kar v garaže, tmamosreOi\da imami^ največjo garažc) v regiji in la je kar primerna. kadar su vremenske razmere ugcjdne. Ker pa nI opevana. 10 po/fmi v njej njislanitcv ni možiia in takral imamo 7. njihovih naManitvijo preccjsnje težave. Sledi identilikacijski postopek. saj so ti tujci prrwiloma brez vseh dt>kumcnJcn' /.a ugotavljanje Islovetmisii. Troba jih je daktil(x>kopir<iti. fotografirati in ugcvioviij. kako in kje w pri.sli v držav^K da se jim lahko (kv
ka/U|0 krčitev predpist>v o prehajanju dr/avne meje.'lemu sledi postopek za odstranitev ali pa namestitev v prelxidnem d<imu za tujce, kar je oiKisnt^ od lega, kako priSli v d^?av<^ ozirc^ma od tega. ali jim to lahk<.> doka?tímt>. Samo v primeru, ie lahkih dokažemo, da so prišli iz sosednje dri^avc. jih jc la drsava po mednan»dnem sporazumu dolžna \7eii nazaj. V na.'^protncm jih namestimo v prehodni dom za lujce."
9 } 'zndnjvnt ntsii pa na vawm f}/>nwčju precej iz^^iopa pro-/iietiui prohlanialika.
I»íirrER OCKKkl.: -StalJsliCn<i obdelujemi> nesreč' po p*">sledi-calK torej po Sievilu smrtnih žrtev, po lem, kakšne p<iŠkodbe so utleleřenei v ne&reCali utrpele, beležimo pa ludi liste zgmoino Skixlo, Lani se jezgíxiilo y47pn> mctnih nesreč, kijih je obravnavala policija na obmoijju upravne enote i^.alee. Leto pred tem jih}ebil(^ l.>odi;t(nkovtï3anj.Mo' ram pa pi>udarili. da je bilo lani vseeno manj manj promcinili ne-.sreti kot leta 119%. 'tako, da se je giedc na leto 1998 stanje si-ccrpc^slabSalo, glede na prejšnja leta pa ne. Ptvlediec pa so bile bolj tragiCne. kar 14 mrtvih. Icla
1998 pa 9. Kt> omenjam lansko leto. ne smemo mim<5 tragiCne pmmeinc nesreće, v kateri so življenje izgubili Siirje otriK'i."
#	Kaj pa kazitiva eiijauja?
PETER OĆKERL: "C'e sem
lahko preti letom dni .^e gíworll. da se stanje ni bistveno poslabšalo C virom a spremenijo, lega zdaj ne morem vcť trditi. Približno za tretjino vci kaznivih dejanj smo obravnavali, karsicerne pomeni, da jih je toliko već tudi bilo. Nekaj je k temu pripomogla ludi drupična iibdclav:i pcxlalktw. Ne-sporno pa je, da se je število kaznivih dejanj znatno poveCalo, Predvsem se je poveCaio število delikitw povezanih z nark<^ma-nijo. Ta pn^blem jev grozljivem porastu. Vemo. tki narkomani p«.^ trebujejozii drt>go denar, tega pa dobijo tudi s kaznivimi dejanji." e Najiiija kazjiiva dcjanjn lan-skťga teta?
i»ETER OCKERU ''Bito jih je nekaj, med njimi iz.stopa umor in p(«k«.is umora, storilci so bili iHJkriti.paSliri hude telesne poškodbe povzrt^ene s pretepi, tudi tu sosiorik'i znani. Obravnavali pa smo tudi dve posilstvi, ziien-krat je znan sami> en stt^rilec."
#	Kítktí /f ; raziskauaftjo?
PETiCR()<!.KI:RI.f Taje glede
na to. da je Stevib kaznivih dejanj pretvj pt^raslo. delavcev pa enakt» število, .slabša. Raziskali smo nekaj manj kiU 50 odstotkov kaznt-vili tlejanj."
# Področje javnega rtrfa in mim?
PETER OČKERL: ^'Stanje na tem področju je taksno, jc bi|{> pred leti. mt^rda cclo boljj^e. OdmevnejSih krčitev ni bilo. niti na Aporlnih. niti na javnili prireditvah. tako da smo s tem področjem lahkt^ kar zatkwljni." % KaUrim tUjem hcaie sltxliti Idas?
PETER OCKERL: "Slanje bomo ptiskui>aU t>bdržali vsaj lako kolje. NapodroCju kriminatiiete ga še izbtiljšali. raziskati veC kaznivih dejanj, kakSno tudi preprečiti. Na področju prometa je glavni cilj miuij smrtnih žrtev. Vedeti pa morate, da policija na po-drt»L'ju prtmieine varntjsii,sicer lahk<i nekaj naredi, ne more pa naredili vsega."
e yèa\ihse ofjĆoni fiful kakšnim ud \'a-<ih postopkov tudi priloUjo, kermemjfi, da nlmhilikorvkino izvedeni, ali ker mislijo, da so bili v njih oškodovani. Se je na vašťin ohmoćjn zgodiío kaj iakSiicfia?
PETER Ot KEkL: "Lani je bilo kar nekaj pritožb, največ v wezi s kimtn^k) in urejanjem cc5>l-
noga prometa, karje na nek način razumljivo, Tu so posledice za kršitelje tak^ojšnje in ludi t^l>čuine, torej denarna kazen. Vse po-slopkc st) obravnavali v Uradu načelnika v Celju in iK'enili,daso bile pritožbe neutemeljene, torej ni bilo nobene zadevv, v kateri bi pt>licisti prekoračili svt^ija pcx^b-lastila."
#	Slišali je. da se sreàtjeie s pre-cej^njo pra-aorsko slinko.
PE'l'liU OCKERLj "Policijska postaja ?!alec je najemnica pros* lonw ot>čine ^.alec. Ti nist) bili namenjeni policijski dejavnosti in zato tudi nistî lunkcionalni. Ko se je posiaja sciila v te pro.store. je bilo na pt^laji manj kot .'^O de» lavcev. zilaj jihje blizu 50. 'Zopo lem laiiko vidite.^lasmo vveliki prostorski stiski. Kar pa se tiče sirank, s katerimi vodimo posu >pkc. je pa sploh velik pr<iblcm, saj jlli nimamo kani name^tili, ni-mam(i kje opravljati ra/gtiWjrov. Ti) tudi tnpredstavIjiivelikcMwiro pri našem dcju."
*	Kfi- vidite re-^Hev?
PEIHR OĆKERLr "Žol kakine pametne krhJkL>ročne rešitve ni na vidiku, upam pa. da bomo priistore le pridobili, kdaj. bi pa je težko napiA'edaii."
■ Milena Krstić • PtanirK
16 Nils OiS
SPORT IN REKREACIJA
23. marca 2000
AK Gorenje
z leve: AJmir Sulejmanovič, Gorsn Granič in Robert Obisk. So
biU tudi sinoči tako nasmejanih
NK Rudar
Končno tudi doma učinkoviti
Nogomela.^i velenjskega Ku» darjH sn po 'Spodrsljaju" v prcji^njcm kro^u ^ Korutanům (O : I ) v Miboio veileli. di) morajo dimi» /mnfjali, snj bi v nasprotnem primeru itmiigočili mošOoni Ji) i\jimi (Primurje. Ku* mtan),da jim i^m/ijo četrto me-St<i. pora/ .s hilovei p^ hi jih od» daijil od dru|*cKď in hkrati od Evrope. lega jki bi hilo razvajenih velenjskih glodalcev verjetno .<e manj na triHuni.
Domači so zmagali kar s 3 : O, nasprolnik pa bil pc^ hcscdali velenjskega trenerja Branka Oblaka zreiza pcua/z dv( viU'v ličnim (Zidi>m. Ni pretiravaj, kajti gostje «) igrali Zelo slabo. Oblak pa jc bil predvsem vesel, ker se niso predstavili z zaprlo igro kot većina naspfotnik^w, ki gostujejo v Velenju. Z osvojenimi iremi točkami sc je Rudar izcnaiili s hi-twci na lestvici, zaradi tx^ljScgol-razlikc pa je bil d*) včeraj cclo drugi. Včeraj popoldne so namreč prv{>ligai>I igrali redni {21) prvenstveni krog- Od izida le tekme pa je bilo ludlodvi&nn.čc b<xlo ruvîarj I nedeljskega nasprotnika (16.00), celjski Publikum, na igrišču ub jezeru pričakali na drugem mestu.
Ne glede na nujnost zmage so "rudarji" v soboto igrali dokaj sprijeno in bili prepričan i v as-peh, kajti nasprotnika so premagali tudi jeseni na njegovem
igrišču. Glodalce so navduševali z mnogimi lepimi akcijami, ?.e tretjič v tem prvvnstvu pa/m;»gali s 3 : U in zmn^a dokazali, da imajo najboljšo obrambm» vrsto v ligi, saj je v ivtirih spomladanski tekmah prejela le dva gola. Nedeljska gladka zmaga vliva upanje tudi vodstvu kluba, da bo odslej
na tekme vendarle prihajalo več gleda Ice v.
t)dp<'"r Novogoričanovso štrli v dobrih dveh minuiah. Joiič, ki je sijajno delil žoge "levo in desno" je podal Oťílobu. ki je nekoliko z desne stekel v kazenski prostor, tapa jo je nesebično ptidal na levo Lavriču, ki je z natančnim udarcem pcjslal j<ogo v gi>stujc5čo mrežo in zmagtwalceje bil že (skorajda) znan: dve minuti pozneje povsem./novajc .loiič pre Igrava i, gostujoči igralce Ri-barič je nevarnost preprečil s prekrškom, zanj je \ tudi rumeni karton. Prosti udarec z desne strani izpred kazenskega prostora je izvedel Oajser, pred vratarjem Pirihom je bila prava gneče. Žj'^a je priletela do Roberta Oblakit, ki jo je z glavo slal v mrežo. V 85. minuli pa so bili gf^stje povsem potopljeni, ko f: po podaji Lavriča po žogi uda-rilGajser. Ckistujoči vratar jc nespretno posredoval, žogt^ jo za hip imel v rokah, vendar mu je ušla v mrežo.
vos
Tako so igrali
Prvo SNI, 20. krog:
KmLnr-HITCinriCA 3:0 |2 :
0)
Rudnr; Liiič. Dinkovski, Šumnik, Obhik (Sulcjmatiovič), Grunič, Sp;i«»jevič. Zeniljič, (îolob, řii3jí«er, LavriČ (Jeseniínik).Jolič ('liirk).
Strekl: I - Uvrič (."^(l).: : U - <)lilak(.-2)..î:(i -CVa^ser (K5).
Drugo SKi, 17.kjre9t
Aiuminy - l^sotecli SnurtnoO :
Eiotcch; Kahsck. Milanovič, Onicngič.	Veden ik
(Sprcčakovič), Purg. RupovA, Mernik. Cagnias (Pokleká), Zli Klej. M ujak< w fč. Ari ič (Dr^ígič). Stivleeid: 1-Re}>vw> (39)
Tretja SNL • sever, 14. kreg:
Usnjar - («ens^u va» O : U Usttjar; ť'anjč. Datiičič, Obljk. Softii, MerČnik, SteíanCič
(Fenko). Rusmir (Novak), Pudgar. Ki>vačič, Mir. Hmlarin, Prva SRL • moški, 21. k/09:
Gorctû^'- Pivovarna
l^iiy-.í^)
Prvo SSL - ženske, od 5. do 10. mesto:
»«rja-Vi-iir.«! 29:25(14:10) Nagrad: Lakič. Ru«nrr. .lukK56. DcJman L Bi>skovič, Rivlič 4, Nojincwič 3, Krajijc 3, Círudnik. Stevanwič 7. Rauk»ivič I. Mura-toviû, Avberšek.
DrvfoDOL, zadnji krog:
FiiýlnarU-Si»šuii\iT<»polSÍca I
Soil an j Tbpirfto: Medved. Mi-ballnec, S. Sevčnlkar, D. Sevčnikar. Zuiič, Pavič. Duijak. Dupli^ck. Kugovnič. S^winek, BrivDik. trener NAobl Pozdniak
(Evropsko Celje, luilereca Igm |>a Jebil:) djleč od tejia, jť priv-đkiilo v Rdečo dvorano kar kakšnih 700 $*led»lcev. ki m» uživali v zanimivi tekmi. Domači so /»igrali privsem spnúčeno in si» se nionili kar preci^i }>t>triidi(i /m /^mn^o. Ce jim ne hi hila sodnika na koncu priznafa dvomljiv z^ide-lek. hi morda (îorenje celo osvojilo točko. To niti ne bi hilo ne/usltjj^.eno, saj so domači iuraii /eli» ]>t>Kumno In navdušili ludi uostujočei^a (renerja. kije po tekmi celo poudaril, da (toref^ev trener Miro Pož,un ustvarja no^'o močno ekipo.
Igralci (zorenja so na začetku nekaj ča.sa cclo vodili, kar petkrat z dvema golonta razlike, vseeno pa so gosije imeli ob odmoru dva gola prednosti. Sredi drugega polčasu so jim dvakrat usli za štiri, k>da domači se niso predali. Ob močnem
spi^dbujanju glodalcev so sc jim namreč v zadnji minuti / enajstim golom Rutcnka (pel jih je tUwegel s scdmili melrov) približali na Ziidciek, presenečenje pa jc preprečil v zadnjih sekun-diih Sal'arič s srečnim zadetkom.
Ob nadvse srčtii igri vseh igralcev Gorenja se jc zlasti izkazal vntiar DouKincsvmn' s 16 obrambami, na nasprotni strani jih je imel Perič le H, in fc t>menjencgii Rutcnka, bilercmu ccljski vratar od petih ni ubranil nť>benc
scdcmmetrovke.
Lesno zmago je gostujoči trener ^opravičeval s tem, da so bili njegovi igralci z mislimi î^e v Barceloni, kjer so v soboto doživeli v lekmi lige prvakov
pravo katiistrofo (25:3^). njihova slaba igra med tednom v Velenju pa je nekaj taksnega že napovedovala.
■ vos
NK Esoiech Šmartno
Uspešni v Kidričevem
.ŠmarčanihOM.'» prvega poinladan>kv^a gostovai^a vrnili /"dcK*-limi" in ptimcmbimm trvnil točkami. Pmlr.Mtiminijo v KidrK'c\cm &o v slabem vivmeiiu /Jiii^nili dobni in hc ho^M* vi>yu vrnili d<v ini»; sid sn /magnll z 1:0.
IčkniJ jcbifavcčjidelenukwre<lna, ^raleiEs<">tceha do dobrvi nadzorovali igro. iiove tri tt>čke pa jim Ixxlo v jwdaljevanju prvenstva priQe ^ kak^> prav. Di^mačini «a*» ses'e<iu želeli /miignli. vendar je Znanka libranîba vse njihove p^»izku$e z lalikotoziiustitvljiila. ob pravi pr(hi>nosti pa sit Šmarč^mi s hitrimi nasprotnimi napadi ogrožali ck>mača vmta. amdi težkepi terena so bile sscerpriložiii>slire<tke. eno od fijih pa w gostje z Ziidetkosn RopivrJa unovčili v tninuli.
V	drugem polčabii ni bilobîstvcjiih '«prcmcmb, Donuči so tiolcli vsaj l?etuičiti.Sm,<rskaobrj«inba je njiiiove jiapade Anwlavljala. l/ka/al pa seje tudi tokrai /xlo ruzpolo/eni vratar Kaliek. ()tx>fi <0 KÎccr imeli p«^ dve lepi priloi^u^sti, ob dobrih vrtnarjih pa sta mfc?i <v»ial) necUv laknjeni-
V	netleljo bo v ŠmaiHiem gostovala ekipa letiiliivske Nafte, kijev ÎCIU krogu na svojem igii^ premagala vodilni 'lùK>r.
H J. G.
Kadeti zmagujejo
V prejšnjem tednu so^v^^je /nanje doka/.wali le kadeti RK Gorenje in bili zelo uspešni. Žc v p«^nedcljck so	vI>»bovi in visoko s
16 premagali domače vrM nikc. V četrtek so se v Celju -srečali s fa-w»riziranimi domačini in te:sno i/gubili s 2.1:24, v pcick pa iv» v Rdeči itvorani gostili ekipi^ Omu^a in zmagali s kar 34:11.
ZRK Vegrad
Vsaka zmaga šteje
MaloUevîlnî gledalci, le kakšnih se jih Je zbralo v dvorani, so videli slaho rokometno predstavo, saj so igralke obeh ekip naprav* ile veliko tehničnih napnk. Domače pa so le hile zji odtenek boljše in zaslužno zmagale, kar je tudi najbolj pomembno.
Začele so dobro, povcdle s 4 : I. nato pa grešile kol za stavo in v 20. minuti so gostje prvič vodile (0:8). VelenjČanke so znova umirile svoje roke in ob odmoru imele predno&t ds'ctî goka*.'ludi v nadaljevanju jc bila igra slaba, domače so igrale v stilu toplo - Idadno in v minuti so Kočevarke po brezglavi igri domačih le enkrat pove-dle (15 :14), Igralke Vegrad a so nato le zaigrale spet bolje in Sest minut pred konccm u.^legcwtjam za tri (22:19V Tepa se j>e nist> sprijaznile z zmago in .s tremi zaporednimi goli izničile njihovo vodstvo. V preostalih minutah pa so zaigrale bolj nezbrano kol Velcnjčarke in vendarle Ziwiuženo izgubik*. V wilxU<i so gostt)vale priBuiji in izgubile, kljub temu paso zadržale prvo mesto v skupini in vse m<vinosii /2 končno 5. mes 10.	■ vos
Športna šola Gorenje

Letos kar 158 dečkov
áportno lo/o Gorenje so začeti leta 19S5, deluje v povezavi z /Rokometnim klubom Gorenye, saj je priprava otrok za vstop v klub. Pobudniki zanjo so bili S oru t Meh, Franc Plas kan in Jože Havtičnik, ki šoto tudi vodi.
Všolskcmlciu 1999-20110 šolo obiskuje 158 dušikov drugega, tretjega m četrtega razreda osnovnih Sol. Vadbo pričnejo septembra tn traja do konca junija, sklenejojospolelnim taborom, sicer pa i>porino aktivnost dvakrat tedensko vodijo športni pedagogi in rokometni trenerji. Vadba je i/rcdno pestra, med
Iciom pa za udclc?cncc pripravl-jajo medsebojna Sponnu .srečanja, ki nis<^ tckmcivalnega in prestižnega pomena. Pasamczne dečke, ki presegajo povprečje in imajo po dodatnem izpopolnjevanju rokometnega znanja, vkljtičijo vselckcijc RKCîorcnje.
M vos
23. marca 2000
SPORT IN REKREACIJA
CAS 17
OK Šoštanj Topolšica
Na koncu odlični tretji
v 2. drÀA^ni ndhnjluirsM lici v saIkiCa ndigmH ZAdrvíí kr»& letnii^jecn
pi>i>nsivii. te^kl Šuiuinju Tupiil^cu io	n» RumuiIi iiu Kuruikvm
pri drugi vklpiduiii:K\.i>H l'^žinsiijh in dus^cll priřiikovuiui (ítz:<h1ijzí'IK»
Ttíkniíiscjc»iccr7ačcla presenetljivo, wij so donutí pivi nk dcihili, v'uulsljuvuiiju |>a gosljc liilro uhráli, st<ipnjcv*ili kakiwost <h1-jgninih (Mibojkarskih prvin in na koncu z lahkoio cwojili točk<^ S t^m so a odtKîjkiifji zagotovili 3. mesto, karjtf Iwp uspcb. prcdvsom piiodJiùio íz-Ivxii^' ^	Seveda sc/ulivaljujcjo Aw^íni g[e;lalccni. v^ni
^poii/or^em In ustidíni, ki so kakurk^ili piipamu^i k uspehu.
H fîK
Namizni tenis
Nova zmaga ERE
l^rulcl N'I'K lilHA Vekigc un v 15. kn»{iu dr2jivncf>ii pr>en5ilvaiiusuividi v Nmcni mc«iu in visokn prvrnttgait ekipu Krke / rcAill^iiom 6:1.
rxj jc di)bro «ignii Uro^ Slatiiv^k, kije lako kol Damir Alikwió premagal oha svoja nasprotnika, cnkmi pa je bil iispescn tudi 'ládcj I )ro.5 SIminSck in Damir Alíkwié sin /7iiaga)a t\uii v igri dvojic. tgcr sla hilu tokral boljih od doknjf^cga para, ki jc nu nedavnem drèavneni prvcnslv\i osvojit bronasto medaljo, /a ekipo CRC tokrat ni zaigral po^o<ii>vani Jurevčeti^j vjev nadaljevanju prvenstva ekipa ERE v Vylcnju pomerila z laaskoleinimi drJavntmi pivaki Maxi C)|im-pijo. i)u rai^cdclníci pu je ekipa ERE se vcdjio na visokem	me*
stu.
■ ÛK
Mpsko smučanje
•••••••••••••••»••••••••«••«•a
Ana Drev državna prvakinja
Vsohoti) in n«de(jojchHo vKniiûskjg(kri rlrhivno prvenstvo v slnlomu In vclc^hiloinu z» sturvjsc dvklu'c In dei'kv. Pred'<t«ivDlki vvlcr\i>kGflii smucHDkťKU kfuba .se» se /.novu	mijhulj med i\jlmi p^i Aidi Drev
7. na.slovom drÂivnu pr^nkijyc v «lak»mu, bruiiastn mcdatjci v veleslu* Umiu in >irchriu»v k<iml>in:icyi. Sla]i>m: 1. Ajiu Drev. 10. Barl»ira Tbmic. 12. Tina Zagcr: si, deii^ki: 16. Jerticj 17. Malic Md^a; veleilalomr3. AjiaE^rcv. 14. Inc^ Vrabič. 15. Barbara lomlc: kombinadjat 1 AnaDiev. 11. Diirhsira 'Ibinic. Mlaj^ deidiw: in de^ki so .se /a tn)hK>vc dr^V7)ih pr* vakov pt>Tuerili lia Rogli. kjcr se je i/ku7,ala Speia Ostcre. Veleslalom; 7. Spela Oslerc. U. Alenka VaSl; slalom: 1 Spela C)«crc. K Alenka VaSI.
Na regijski lekníi cicihanwsti bili Maruša Skí^niiSek 8. in Vánja Cilinkk 1 l..pri dcibûulh je lomaž Sovič osvoj3., Osterc ju 11. město. B
Smučarski skoki
v
Se letos obnova skakalnice
Na finalu Ivtosnjcg:! s^ctovnefiii p«ik:il» v .smuv^rsMb skokMi in poletih su bill nklivni tuili řbni SSK Vcknj«. Pri onianÍzai'\)l priix'ilitvc sta Midc]i)v:<bi Korul Meh in Ogrujcn.^ck. velvnjskl tirsanlAnfcirjl p:i st» uhenem predscavíll IcloAi^o revijo skokov, ki tMi v Vck<i\ju v pelck in ^ohl)trt. 7. in K. Julija, pri rem je pomembno, ňn mi^n^r» v Velui^u Mo^njib skíikm prenoviti lu^većju skakalnico, knroil iglb 7:abtcvnmc<l' inirodiu r\cfJi FIS. ]>ocovnrí o tem ^r> Ifí v pi>fnem leku. pruv Inko při* dobivanje [xicrvbne dokůmcnlsiclje.
Siecr jc za sUweasko repre/*:nraneo v Planici nastopil Robmio Kallgan'). prcdskiikalci pasobili Marko Zorko, BťijanHrtbcr^ckinUrítóKoúiik ter Luka Ajnik z Ljnbncga.	H
Karate é »» » é« * é »» é »
''Tígrí" zlati, VelenKaní dvgkrat srebrní
Na prvem turnirju za |x>kalno prvcji«tvo Skjvcnijc v Žalcu 2a mlajw in staiijjSe mLíUinctd so	mladinke in mladinci KK Vslenj« v «kipni
konkureiiei osvojili 2. mesti, nastopili pa so Škofick, K. Mičovnik in D. Vj^ovnlk pri mlaJinciti ter N. Kristan. M. Kristan in Sitianovičcva med niladink;imi./;\radi denarne stiske in visokibSlartmn jc KK Tiger nastopil Ic z ekipo siarcjSilî mlad Inccv. kl seje a;Io i/'kîi/Jib. saj «») BamwiO. Ga.«hi in Sdimtwić osvojili prvo mesto. Sicer je skupno navlopflo 1.^0 tekmovul« cev iz 32 klubov.	H
Petnajst let SK Šoštanj
Turnir za jubiiej
i)b • ktniťi Subovskegii klub)« So.ilni^ m» v nurfey<» lAe<IIÍ odprt (urnir. na kaiercin je nu^iupilo 53 SuNstov \t vse Slovenije. V mw^nl k<mkurvni'lje /jnstgsilu Mojster FIDE OykstrOrels 6 tt>řkamli drugI je bil Milan [x.\íak (61,tretji pa Vi^dunirlvam'' ($S). Deseti,bil Dnigo Kris* tan i/Velei\j&.iuijboysÍ.^o»iunj*;kÍ predMmidk pnjcbíl na 14. mestu Unii*(» Surnnik' l.ukji. Pred turnirjem se Je v gcrsiii^i Gnidmk. kjer jc Imel klub Uiilga Icia sedež, H?sttd pripravljalni ixlboj v sk<»raj enaki sestavi kol pred 15 Idi Pred,^:dnik kluh» (ircga Ru pni kje n» kratko opijal u^pcbe vmin* ulih K*^ kHih. p<iudan! prizadcvanj;i kluba;» pridobitev lastnega prostora, da H ^'^lanjski Šaliisti izboljšali lanske leknu^valne In <.>&iale do'^e^ke.
■ M.K.
Ođiični nastopi: Marina Hrkl&c, Mitan Pajor fn Jelka Kokoi (z
leve)
Taekwon-do klub Skala
Vzorni gostitelji, uspešni tekmovalci
v su1)oloj« hllo v velenjski R<leCl<lvoniniđr/i)vno pr>cnstvn v MKkwon-du /a mladince In mladinke (ef^bine Inî^bnlee. Prvenstva sejeudele/ilA 140 lekm<>valce> In tekmovalk (/II slovenskih Uiihov. nastopili p:i so v fiinnab.spiir1nsbori>ab. teslu moci Ín<ipei ia1nlbtcbnik(ib:v<iledi^ib dveh luliko lekmujcju snnto tekmovalci s vrulml pasovi In mojstri borllnlb vcM'in.
tekmovanje je oigani/irai trener in vodja'laek^voti-do kJuba Skala Ve« IcnjcPeicrLaiideker. Bilo je zelo zanimivo, predvsem v sparing k»rl>abv članskih kategorijah do 71 in do J^) kilogramov. <ilîVA'ïtni organizaciji pa so sc doi)ro ixirezali čudi î^lani domaćega kluba Skala. Med odnii» om io lekinm~.inje iKipçsijÎla dekleta velenjske plesne skupine SPIN.
Uvisiitve velenjskih tekmovalcev - forme: 3. Milan Balam. 3. Simon liorovfiik.S. Milan Pajer. 1 Marina Krkîec; borlxi: 3. MIlan Pajer (do 80 Bi)šiian Velrih (do 7| kg). IJelka Kokol (do (i) kg).	■
ŽNK Škale ^ Pande
V nedeljo začetek nove sezone
Ij>mlkeŽNK ^knle hodu novo tek* movaino se/ono /iuVle v iwdeijo. V IJubljunl se bodo v prvi pi»lf1naliii teknil 7A sk)vcn»ki pok:il srernie 7. lllr^o. povnitmi tekma pa bo 2. »prlhi. SkulřHnke upaj», du bodo ubnnlle lanski uspeh, ko s» o.«va* Jlle slovenski piikal. IVtmhidanskl del pr>'cnsi\u bodo /aêcle 9, apriht
"Pflptave" v Planici
Zaiiin^ivo jc, da so no^omeia^i ^NK^tlctudi po^Kslrile praznik smi;iarskjh skokw ir^polchjvv Pla» nicf. V Kranjski gon so namreč od* igrale dve tekmi malega nogomeiu x ve£ kot uglednimi in z.animivi na« sproiniki. Najprej je bila ekipa "legend "smo&ir^dh skokov,/a ka» Icro so n;ed drugimi igrali Miran 'lepe$, Ludvik Z;ijc. Danilo Pud* gar, Rudi 'Ilisch in Dfciuf'likoma, ki so bili nakonai K>lj^í7:5. VUrugi tekmi so bile na na^i^rotni strani "j^e/dc" poielov, ki so ionagalc s (kS. vâodai	imena xbujala
siiah: Tomy [ngcbrigsten, Andi (ioldbc^e/, Jajinc Al«mcn, osiall Finci )xi Sc kdo,	H
KMN Fori Skale 10» medobanska ligo
ApriblvxlovSkalahyav'di?c 10. medolxMtiska Iig<> malega nogometa, ki jo bodo sklenili oktobra. Prijave sprejemajo ck) 6. apribi (U(>?idjr Rcp-nik. î>k;ilc 47/0, Vclerje}, J.k-banje pa bo v petek, 7, aprilu. Vpis» nin.i je 34.(J<) loliirjev (mo^no 20.();KI pred pomladan^kln^ delom in I4.(KH) pred jesenskim), iR jc: 52S0(U)7R-575i)7. KMN Fori Skale. 7iigniovili bodo dcnnme in prakli<^ae nagrade 1er p<ikale. informadje pit so na voljn m itevjlkah; 893-762 od l.^.(K) dalje in CJSM ÍÍ41-776-076 (Božidar Rep-nik).	■
PD Rečica ob Savinji
Zagnano v tretie desetletje
CfanI planinskega da RciMca so lnnidr»sitijno obele/ill 20 • letnlcii u.speiineca delovat\]a. Pri tem sevedu niso hlin v ospredju shoja. ampiik /elo ziiRnnnA In m/.nolikAdcki.tlMo pno o slavje je b||f>>epiembR). koso pri lovski kf>ři nu Stonu dne^ti rećiškili phiiilneo Izvedli i/jemn«> pester s|x»rvd zh vse in vs;ikoj;ar. p» tudi /ji sbiNje. Tumujelrvim kardi^dati, da so posebej livute>:nl lovcem, pa tudi ostalim društvom. 9 kiiicriini v/jiriio stidťlujcjn. ludl n:i vselk prianllitah v krajevni skupnosti.
Sic^rso vbn^kcm letu izvedli McMine pohode v domaće in luje gore in na vrbove. Zelo uspc^ so bili v plasiiivJd orientaciji, saj so na slovenskem lekm^rvanjueelo zmagali med di ožinami. |M)sel)ej |ia m |X)nosni na delo z mladimi. Odlično iumreC delujeta pbtninski krožek na osrťAiii íoliin celo kro^^ekv tumkaji^njcm vricu, Velik ruiprcdek so diiscgli tudi na podrxtčju i^>br3?<wanja. Sikj nenehno pridobivajo TKWc vx)dnike zj razliíhia |xidrc->Cja.
Na njihovih sreča/vrh /e vedno zanimivo ijp)
Lani so ustanovili tudi ixtseka za gorsko siražt> in vai^lvo narove, jw ko« misije/a organiz^icijo invoder^c izletcis', mladinsko, z.» in za sport.
Podoben in se okrepljen naCrr sn sjrojeli ludi za letos, ob tem želijo |x)vc£aii iltcvilo ílarKA', trenutno jih je 332. na obinem zboru pa so v upravni ixlbor vkijuCíli iU; vc^ i^lanie in za novega predsednika ÍaoIÍII Darka Glu^fča. ki jc nadomesiil zares dc)lgolctncga piedsednika Pcti"a Kolcnui.	B
18 NAS ilAS	OBVESCEVALEC	23. marca 2000
		
y. h j>:t£:l u „P A K.A

V četrtek 23.3. ter v sredo 29.3. zaradi zased en os! i dvorane filmske predstave odpadejo!
KLUB GOLIH PESTI
drama, trite r Reííja; David Fin cher Vloge: Brad Pitt. Edward Norton, Helena Bonham Carter Dolžina: 140 minul Petek 24.3. ob 22.30 Sobola 25.3. ob 20.30 Nedelja 26.3. ob17.30 Torek 28.3. ob 20.00 Prvo pravilo kJuba, ki ga vod) Tyler Durden je O Klubu golih pesti se ne govori, Drugo pravilo kluba je: O Klubu golili pesti se ne govori. Tyler pravi, da |6 sajnoizpolnjevanje samozadovolievanie in da je samounićenje morebitni pravi odgovor Šele potem, ko izgubiS vse, si svoboden, da delaš karkoli. Klub golih pesti predstavlja to svobodo. Mlajšim od 16letnepn-poročamo ogled filma I
AMERIŠKA PITA
naJsfniikB kometUja Režija: Paul Weitz Vloge: Jason Biggs, Jennifer CûûUdge Dolžina: 95 mi/jat Predprem/eri $0Ď0t3 2S.3. où 24.00 NeđeZ/a 26,3, où 77.00 Povprečen najstnik Jim ima veJike probleme s svoio nsdoEžnostio. S pniatelii namreč sklene pakt, ki določa, da morajo le pred odhodom naštudii položiti vsaj eno sošolko in tako izgubiti nedolžnost Toda kako? Na koncu vseh spolnih nezgod pa Jim spozna, da ti lahko navadna jabolčna pita korenito sprem^Hii življenje. Vsi štirje, ki veljalo za prave ljubezenske štore si ob maturi naberejo takšne in drugačne izkušnje! Najnovejša mladinska uspešnica, ki brez dlake na ieziku In brez ovinkarjenja spregovori o pomembnem trenutku v puberteti, o Izgubi nedolžnosti !
SIBIRSKI BRIVEC
romantična komedija Režlja;Nikita f^ihalkov Vloge: Julia Ormond, Oieg f^en-shikov
Dolžina: 176 minul SoboU 25.3. ob 17.30 Nedelja 26.3. ob 20.00 Ponedeljek 27.3. ob 20.00
Film o tragični liubezni In o legendarnem ponosu ruske duše. Jane je skrivnostna ženska, mi v Ameriki leta 1905 piše pismo svo-jemu sinu, kije postal kadet vojaške akademiie. V njem mu bo odkrila kakšna je bila nejna usoda, kdo so bili moški, ki so jo zaznamovali in kdo je bil njegov oče in zakal je neizmerna ljubezen dočakala nesrečen konec Film je ob spletu dogodkov in usod, ob čudoviti fotografiji, ob spremljavi odlične klasične glasbe ter ob spontani igri vseh igralcev, svojevrstno doživetje.

OTROŠKA f^ATINEJA Sobola in nedelja 25. in 25. 3. ob 17.00
TARZAN
Diesneyeva risanka Dolžina: dO minul Ena najiepših Diesneyevii^ risank vseh časov z odlično glasbo, sentimentalno in napeto zgodbo o Trazanu In njegovih avanturah. Fitmski ciklus
SPANSKI POSEBNEŽI
{tifml režiserjev Almodovarja in Truebe) v marcu v mali dvorani: Ponedeljek 27.d.ob19.00 Torek 28.3. ob 19.00
ZLATI ČASI
komedija
Režija: Fernando Tnieba Vloge: Jorge Sanz, Fernando Fernan Gomez, Penelope Cruz Dolžina: d2 minul Španija 1931. Dnevi monari^ije so končani. Mladi dezerter Fernando, se na begu skrije pri ostarelem slikarju f^anolu. Ko pridejo iz f^adrida štiri mlade slikarjeve hčerke...
0SKARM994za najboljši lilm leta. več Kot 20 velikih nagrad.
Cena vstopnic: redne predstave 600 SIT, predpremire 70D SIT, otroške matineje 406 SIT Počitniški program 500 StT Ni rezervacij vstopnic. V předprodají lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina. vsak dan, pol ure pred prvo predstavo tn da1}e. Intormacije o predstavah: 89B 24 93 od ponedeljka do pelka od Ô. dm4.jre. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej' afi8 24S1 vsakdan not ure pred mo predstavo in d^ie.
1111
PoD^r 30a, 33D4Tatior Tel.: 041/611444.063/72S.591
DIMNIKI ALBO
'SAHACUS Starih In dotrajanih dimnikov ^ godva. olje, plín) řBOIH/OOHJA neilavečih, ognjsvamlh, kisli noodpornil; dimnti tuljav In ostalih elementov vseh (imenzii ^mosTOJHtTBomjNfomm v5^ dimendl
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.
898 17 51
Radarji
Kje in kdaj ImmIi» v I »litjih dneh radii rskť Kont n^ť promtiii m <>l>rnnC:hi hilicij^kíti pi»st^j Velvnjv in M(»/lrje?
Juiri, 24. niorca, dopalJun, naohmixju Vdcnja: vsoboin, 25. marca, pnpoldan, nn ohmiiOju MiVlija: v nedeljo, 26. marca, dopoldan, v Velenju: v torek. 28. marca, dopoldan, nn ot^moiíju Miwrja; v sredo, marca, popoldan, na	Vcleiaja in
v pefck, 31. marca, popili Jon. na območju Mo?:irja,
AVTO CELJE
d.d.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMOhiTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA
V CEUU, Ipavčeva 21, telefon (063) 426-11-78 in 426-12-12 Tip vozila lelnik MPC v SIT	
FORD MONDEO 2,5 ÛHIA karavan 94.^5	1.347.000,00
FORD MONDEO CLX -k- oprema 94/95	1.349.000,00
F0RD£SC0RT1,6vCLX5v 98	1.799.000,00
F1ATTEMPRA1,6SX 92	649,000,00
CITROEN « M I5v 94	598.000,00
VW GOLF card (rea. do 9.2000) 94	1.397,000,00
PEUGEOT P^TNER Iamiliare1.9 0 99	2.299.000,00
PEUGEOT 405 GR LUX 93	790,000.00
RENAULT19ADAGID5V 95	999,000.00
RENAULT TWINGD Pack 95	979.000,00
SEATIBI2A1.3CU 94	799,000^00
SKOOA FELICIA 1,3 CLJ< 96	999.000,00
RENAULTTRAnCTB2G/10m3 94	1.250.000,00
CITROEN C 25 s sedeži (reQ.1 68	499.000,00
FIATDUCAT01,4(rBaíStriran) 92	550,000,00
V VELENJU, Partizanska cesta 3, telefon (063) 889-00-24 TlD vozila letnik MPC v SIT	
FORO FIESTA 11 C 95	629.000,00
CITR0ENAXavdac«1,0 5v 97/98	925.000,00
LADA SAMARA1,3 5v frefljstrtrar) 95	440.000.00
VV^P0L0605v 95/12	1,129.000,00
KIASEPHIA 1,6GTX4v 95	396.000,00
FIRM
Na Blatnem jezem oddam počitniško hišo firmam ali agenciji. Čudovit kraj, mir, jezero za Kopanje je oddaljeno 400-500 m. 12 sob z balkonom in kopalnico» posebna kuhinja z jedilnico, TV soba. (Budimpešta 100 km). Rezervacije za celo leto, lahko tudi po sobah. Nočitev je 1.000^00 SIT na osebo, ne gede na sezono. Telefon: 069/ 26-434, GSM: 041/ 404-648
DEŽURSTVA
pomežik soncu
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, si^ošlo-varv zsvarovanci. obveščamo vas, Oa 1$ tel.: 112 rezervirana za službo r}ulnemeOiclr}^e pomoči. Na lo telefonsko številko pokličite SAMO V nUJMH PRmfífH, ko je zaraúi bolezni ali poškoúbe ogroženo življenje in je potreijno l^kojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč, fitgovore na tej Številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kllčHe na telefonsko številko 8d95-476. dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Čelrtek, 23. marca - dopoldan dr. Puvalič. popoldan dr. Kočevar < nočni dr. Kočevar in dr. Siavič Petek, 24. marca - dopoldan dr. Siavič, popoldan dr Puvalič, nočni dr Budnjo in dr. Puvalič Sobota. 25. marca in nedelja
26. marca • dežurni dr Blatnik in dr Lazar
Ponedeljelf, 27. marca-
dopoldan dr. Puvalič, popoldan df. Vrabič, nočni dr Frišl<ovec in dr Budnjo
Torek. 28. marca - dopoldan dr Siavič, popoldan dr Puvalič, nočni dr Groèelj in dr. Urbane Sreda, 29. marca • dopoldan dr Uit}anc, popoldan dr. Puvalič, nočni dr VIdovič In dr Stupar
Zobozdravniki:
25. in 25. marca • dr Cvelka Ro-gan, zasebna zobna ambulanta, Šalek 3, Velenje (od 8. do 12. ure).
MESMmm^m
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Ttí.: 898-18-80.
Od 24. do 31. marca - Franc Blalnik,drvet med .mobitel 041/618-117.
I [l\X i' [
KBBaWhÉ^ttlRbkBi nil iiiiiiEc I.p.
INHIDNOINKIfALnniiOl
imm, 23. marcGj 6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na danaènil dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne iníormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Poiicijsko upravo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 PoficijsKi nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimrvosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P£TEK, 24. marca:	g.oO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo molo zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimrvost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročil^ 17.00 Glasbene novosti ; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. marto: $,00 Dobra jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infonriacije - poročilo Avlo moto zveze SlovKilie; 7.20 Kličemo Policijsko postalo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšsime si sobotno iutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualne; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, k|e. Kaj; 16,30 Poročila; 18.00 V imenu sove (študentska oddajaj; 19.00 Na svidenie.
NIDEUA, 26. mořca: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Pon)čiia; 9.00 Kdaj. kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestilK; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOEUÊK, 27. mor«; g.oo Dobro jutro; 6.30 Poničila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenlie; 7.20 Kličemo Policiisko postajo Slovenj Gradec; 7.30 In 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avlo moto hercov; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14 00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kda|, kje, kal; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov spori; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. marca:	6,oo Dobro iutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7,15CestnBiníormacfieAvtD molo zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. mar«;	g OO Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.20 Pomčllo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, reSItev je naša; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualne; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.001^1 in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Tania Meža, Aškerčeva 7, Velenje in Beno Jurjovec, Petrovče 12.
Božica Hushič, roj, 1953, Kidričeva cesta 55, Velenje, Ana Hrastnik, roj. 1923, Skorno 24,
Forlunal8oač, roj. 1907,Lokovi-ca 16, Franc Molaln, roj. 1927, Radegunda 52, Ivan Jurkošek, roj-1916, Osenca 18, Magdalena Popovic, roj. 1920, Kardeljev trg 1, Velenie, Ana Rezoničnik, roj. 1906, Skomo pii Šoštaniu41, Vida Zupančič, roj. 1938,Zavrate 5.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 13. "''^'■'jj'" 19. marca 2000 so povnr©ie=dnevnikonc!6fF | iT^clje 802. izmenene vavtomtfskih merilnih poslajah (AMP) naobmrtčjii Mestne občine Velenje. Občine â^nj in Občine Šmartno ob pre-segalu mejne 24-ume koncemraclje 125 mikro-g zraka y naslednjih
AMP GraSka gora	1 St mIkrD-g S02/ni3
AMP Graška gora	135 mikro-g S02/m3,
14.3 16.3
MESTNA OBČINA ViŒNJS URAD ZA OKOUB IN PHOSTOH
HAKSMAINE URNE KONCEKTRACUC 302 ed mim do 19. mam ZdOO
{« S02 / nâ BM) ■tpa^wnMe «fiam-tfSOiMnM
MTMir rcmfeCA {WODNH OftAlMO SOM VtLKJVW
iMLi
□IM. D Hl EMX 116.}. a 17^ 611,3.
119,3.
23. marca 2000	OBVESCEVALEC	96AS iAS 19
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PFIOOAM 7RA)a0RSKMZK0PAČ RIKO RM, Ribnica za 420.0DO SíT. GSM 041-894-608.
m&TRUKCIJE
JSPEŠNO INSTRUIRAM MATEMATIKO IN FfZIKO. Telefon 031-574-081.
DELO
HONORAftNO ZAPOSLIMO GOSPODINJE, šludente. upokojence za prodajo zanimivega Izdelka, ki ga potrepuje vsaka gospcdinia. Piljavite se na telefon 061-16-91.BIO NOVASKK.
GRAĐB. MATERIAL
PROOAM OKNA 140X140 ln140X 120 in balkonska vrata21Û x 70. Te-lelon 063-S93-03Z
KOLESA
OTROŠKO GORSKO KOLO SCOT JU-
NJQR, dctoro ohranjeno, ugodno prodam. Telelwi 063-832-232. GORSKO KOLO. malo rabljeno, 18 pfBStav, prodam. Telefon 882-351.
KUPIM
KARTO ZA PHEfrtOG. takoj od najbt^jèega ponudnika. Telefon 485-658.
RAZNO PRODAM
UL£^N HLEVSKI GNOJ. z dûsfâvû. prikolica 6000 Sit. prutiam. Jote Cfiv-zar. šenbric 28.
UGOONO PROOAM ROLERJE. 33 ín36.Telefon870-455. rviETRSKA 6UK0VA ORVA< prodam. Telefon 886-267 ail 041-577-305. UUBITEUI D0IV1AČEGA ZDRAVEGA KISA iz j^oik. Prodajam ga! Telefon 866-915.
DVE GUMI SEfflPERfT, 10P% 5,175 X 70 X13, prodam. Telefon 870-455.
LOKALI
V VELENJU mmm postovpti pro&-
lor 23 trgovinsko dejavnost cca 30 m2 v peš coni, Telefon 041-608-359. VVELČNJU ODDAM V NAJEM DVA LOKALA. Telefon 876-187 ali 876-D26, V VELENJU. V POSLOVNEM CENTRU, oddam 28 m2 velik prostor za storitveno dejavnost. Telefon 063-871-15$aliM1-201-24a
OSTALO
BREZPLAČNO ODDAM KOŠNJO. Telefon 060&-617-393.
POSESTI
HIŠO. TOPOLŠiCA-LOM, na večji parceli (ludi po parcelah), prodam. 6ŠM 041-825-180.
NA PODROČJU OBČINE ŽALEC prodam 4D00 m2 zemlje. Telefon ^-003.
STAN. OPREMA
CISTERNO ZA OLJE, peč, gorilnik in b<^ler, pmdam. Telefon 8ô3-065ali 041-338-474.
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, oddam v najem zakonce«
ZAHVALA
Ob smrii na^ga o^ela
FORTUNATA BOŽIČA
3.7,1907^13.3.2000
Ob bolcCi izgubi dragega očela in UcUija se Ukrenn zahvaljujemo sc>r(Klnikom, stwcdom. prijaleljcm, pevskemu 7,lx>ru Lokovica, gospodu duhovniku, govorniku in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi /adnji poli.
ííahJtKÍ: sin Franc in hčerka Fortunaia z (iruiinama.

ZAHVAIA
Prerano nas je /apuslil nas Jragi moi. oCka, sin in l>rai
DRAGOJA TOPIC
L 10.1958 '9,3. 2000
Iskreno se zahvaljujemo vsom sorodnikom, prijateljem, znancem in vsom ostalim za
pomoč v tenkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Enaka zahvala velja sodelaveem Oorenja - Notranja i^prema in Siniiikatu, gospodu PodpeCanu za darovano denarno pomoč. Zahvai<.> izrekamo tudi župniku Milanu Dudukoviču za opravljen obred in razredničarki Ljudmili Ločičnik ter učencem X h razreda OŠ Livada. Vsem Se enkrat HVALA!
Žalujoči: žena Mira, hčerka Tijana, oče MHoratl mama Staka, hrata Hranhf in Hanko.
sestre Drena z druiino. Borka in LjifjatHi 1er os/ali wrodniki.
ZAHVALA
Ostali smo sami, strtih src in z bolečino. Nenadoma je prenehalo biti plemenilo srce drage
BOŽICE HUSHIĆ - ŠIIJE
26.12.1953-10.3. 2000
Vf.ivljonju nimamo ničfisar. kurbUo bi nuša hsL
Vse u(un jv <laiio io 7,u doiof^vn ćas.
TlidUjvdjfí, kijih imamo rndi.
Ot) nenadni smrtí drage Božice se iskreno zahvaljujemo vsem sorcidnikom, prijateljem in znancem, ki sle nam v trenutkih globoke žalosti stali ob strani, nam lajžali lx>leČLno, izrekli pisna in ustna a)žalja ali nam pomagali v leŽkih trenulkih kako drugače, ilvala Vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter jo pospremili (M. K/t^ić) n a nje ni pr era ni zad nj i po t i. Še pose bej p a se z ah valj u j e mo za vso pomoč Elkroju Moziije, slanovalcem Kidričeve v Velenju, sosedom na kunle -kinle in govornikom. Iskrena hvala!
Žalujoči: Makiíimifian in vsi njeni
ma ûrez oirok. Pogoj enokitno predplačilo. Telefon 866-339. po 10. uri. OPREMUENO TBISOSNO STANOVANJE. prodam. Telefon 868-545 ali 041-411-719.
ODDAM ALI PROOAfSI STANOVANJE V CEMTflU VELENJA. 72 mZ. Telefon 063-861^92.
ODOAfVlTRISOSNO OF^EMUENO STANOVANJE na Karde^evem trgu v Velenju. Telefon, Catv. skupne garaže. Telefon 063.709-299 in 041-325-153. DVOSOBNO STANOVANJE AU GARSONJERO najamem v centru Velenja. Telefon 874-630.
STORITVE
SUZUKI MARUTl, letnik 94,reg. 2001/3, prodam. Cena po dogovonj. Teiefon 861-534 ali 041-269-315. ROVER 214 i 97, Z vsemi dotJaiki. klima. zelodoùro ofiranjen. prodain. Telefon 041-516-443. KUPlfVI TRAKTOR SAME. 35 KS. prodam kravo sivo-rjavo, brejo, Četrtega teleia. Telefon 893-279.
ZAPOSLITVE
ČISTOKRVNE SIBiRSKE HASKIJE,
oie ďjaáki malamut. stari so 7 tednov in cepljeni, prodam. Telefon 041-390-134.
STIRIMESEČNO KRAŠKO OVČARKO
prodam. Telefon 0602-5W12. PRAŠIĆA, 120 kg, prodam. Telefon 895-231.
PAVE prodam. Telefon 063-864-871. ZAJCE ZA NADALJNO REJO, prodam. Telefon 886-268.
STROPNIK. S.R, zaposli delavca (PK,KV), ki ga zanimajo zaključna dela v gradbeništvu. Telefon 041-747-105.
KNJIGOVODSKE STORITVE OPRAVLIAIM. zapiram odprte obveznosti, terjs^^. urejam verilne kompenzacijs. Telefon 876-062.
VOZILA
PRODAM \m KOMBI. reg. do maja. Telefon 870-680. GOLF JGO, 1987/9, pn^laslnik. prodam Telefon 063-869-289.
IŠČEfVI DELO na območju občine Velenje. Likam, pospravljam in ialiko tudi pazim na starejšo gospo. Telefon 888-673.
ŽIVALI
PRODAM BIKCA. 200 kg. za zakol ali nadaljnjo mjo. Telefon 892-357. BIKCA SlfVIENTALCA, 270 kg. prodam. T^efon 041-588-595. RODOVNIŠKEGA ŠNAVCERJA, srednje velikosti, starega Ui mesece, prodam. Telefon 041-724-371.

LFA
AUŽEUm mooat). kuptti
DELNICE?
VEi£NJ& FeHov«2 OM/970-pro
SLOVENJ 6<UX)EC> OsM u1.4 BWV Sli • 181
»UJM&IA PROVBUA V 8L0VEMJI 0.7% ?
nagrobRí spomeniki okemke police slopflic«
Ijniiila si /ivljonje. IjubUa ni xomljo. J jubila si nas, tiI}o. hro/~ shvfjsa odšla si od nas.
v SLOVO PRIJATELJICI MARUIANTLEJ
2.9.1913 - 2.3.2000 Ohranili'ie bomo v lepem spominu.
licrmnlka in Rajko
ZAHVALA
Ob bolci^i izgiibi dragega moža» očeta, brnta in slrica
AVGUSTA PIRNATA
27. 7.1928 • 9. 3. 2000 iz Škal
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveie, darovane maáe, i/rećeno so^alje in nesebiííno p(ímoč v teí^kih trenulkih. I Ivcilii Ur. Grošlju /a dt^lgolrajno zdravljenje, osebju Bolnišnice Slovenj (Jradec, govornikoma, pevskemu zboru àkale, praporščakom. Premogovniku Velenje. 1 \T7. -remontu hidravlike, pi>gTebm .sluî^hi Komunalnega podjetja Velenje in gospodu
duhovniku za opravljen obred. J Ivala vsem, ki sle ga v lako velikem števUu pospremili na njegovi zadnji poli.
Žaiuj>
<wi v.v< njeffovi.
Tv'ojù f.ivljcnjo hilo jo Ic/ko. a bo^iîu. w.gújíla iiridve in paklenoailjiidi. vnašala v
si nam bohčino. h) f.apclíi svoja Irudno si oči.
ZAHVALA
v dneh. ko so na zemljo posijali prvi topli žarki, je prenehalo biti srce dragi mami, stari mami, ta^Ci. sestri, botri in teli
ANI HRASTNIK
rojeni Pusovmk iz Skornega 21.07.1923-13.03.2000
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sascdom. prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, in svelo maíe. Píxsehna zahvala velja njenemu osebnemu zdravniku dr. Stuparju za obiske na domu in dolgoletno zdravljenje, osebju ZD Šmartno ob Pa ki, patron ažn i sestri Dragici, Uli in Jožetu Kugonic za nesebično pomoč, gospodu prodekanu Ivanu Napreiu za obiske na
domu in lepo opravljen obred, pevcem, govtirnici in pí)grcbni službi Usarî Zahvaljujemtî sc tudi stxlciavcem Garant Ptïlzela, Notranji opremi Gorenje - Pohištvo ill Keramika, (er v.sem. ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poli.
Vsem ^ enkrat Iskrena hvala!
rSINJI-Nl
Na obisku pti DorI Stopat, materi petih otrok
^^Skrb, veselje,... -praktično vse življenje
**Nisem upokojenka In ^e takt) kmalu tudi ne b(»m> a bi luhkn kljub tťmu ptixdravyahi z: nima ča^a. Pustim ga pri pťlíh {>tn»cíh, pri delu na kmetiji, t^ospiKlinjsklh opravilih. Za vse imam. le zase ne. (la nili ne pi>^rešam toliko. Če vidim. da sti t)troci pridni v v hlevu vse (ako kot mora bili« se mi zdi. du je to moj prosti Čas. Včasih ga kar težko nizpo-redim.da lahko zadostim vsem obvezn<»stim. Na prvem meslu je seve<ld družina, nato kmeti-pripovedwaluob obískvi o sebi in sviijem delu Dora Slapar i/ Rcčicc ob Paki - mali BcrnarJkc. Marlintu MoJarda, Flíírjíjna in Klare, žena. knicli-ca na nekaj nicuij kot 9 Iicklar-jev veliki kmetiji, gosp^idinjn osemčlanske dru/ine. Da bi sc la/jc pogovarjali t) ženski temi - nialerinskcm pr<i/niku - nas jc povabila v hišo z besedami:'^ ()(rt)ci tako na glas gledajo ri* sanke, da bi se težko kaj pogovarjali. Pa spltih je pri nas pěstní. da Olovek vedno vsemu ne more slediti."
Predvsem zaradi ponianjkii-nja Casa Dora ne pra/nuje ne H, marea in ne materinskega dne. Za slednjega pravi, da bi ga biio VR'dno pra/fiiTVati o/iroma zaznamovati s kakšnim srečanjem kmečkih Žena in domačo	lako pa...
Dora Stopař; "Starši so tudi vzgojitelji svojih otrok, kar ni iahka naloga."
Mimo so šli vsi dosedanji in najbrž bo tako tudi z letošnjim.
Sama je doma iz številne dru/ine, mo/ Cdi je edinec. Nikoli ni riiymišljala o t<iko številni družini. Dva, trije olroci Še mogoče. ''Nič zalo, če sta prvo-šolček Florjan in štiriletna Klara razveselila družim» mimo načrtov. Pridni so, zato kar zmorem. Zlezej<i ti pod kožo in ne vem. kaj bi počela, če bi jih ne imeia. Je veselje z njimi« pa tudi skrb. Praktični» se ni-kí»ií ne konča. 1\idi, kf> je otnik žefxIraseLmu stojiš c»bstr<mi.'* 'lakšna majhnost slovenskih
družin je prav nič ne preseneča. Meni, da 6ls, v katerem živimo, ljudi bolj ločuje kot združuje, pa tudi sistem jim ni najbolj naklonjen. Pomoč družbe je si-eer spodbudna, a je še preskromna glede na težo in pismen starševstva, v/.gojiteljslva otrok. moi, še bolj pa mati data na tehtnico vse razU^e za in proti povečanju družine, se raje odločita za enega, največ dva otroka. Se pri dveh je običajno mati mal(»kdaj pn»-sla. Treba se je odpctvedati marsičemu. Zaradi nizkih dohodkov se ženske odločajo za službo namesto, da bi <»stale doma. Sanif» da ne bi poslabša» le socialnega p(»iožaja. Zagotovo bi morale biti manj obre* menjene/' je razmišljala na glas. Í2letjedelalavtiívami in i/ izkušenj bi skorajda lahko Irdihi, da so delavke na slabšem kolje suma." čeprav imam svojo službo, ki ji» je potrebno opraviti ne glede na nedelje in praznike.""
Pri razmišljanju, kakšne so prednosti in kakšne so slabosti številne družine, se je Dora opredelila /golj za prednosti. ()lr(KÍ niso razvajeni, ker pre-
prostih ne nîorejo bití, uC*ijo se drug od drugega. bt)lje se razumejo,,... "Da bi bili le zdravi in da bi kasneje zjiali ločili, kaj je zanje á:)hro in kaj slabo 1er se lemu kolikor se le lahko izognili. li^žiti, kako je težko, nima smisla. Pomaga tako ali Uiko nič."
Kralko pristriženih lasje sedela nasproti nas in večkrat uprla pogled v drobne hrapave roke. 'lega dne je poslorila že kar nekaj opravil v hlevu in v hiši. do večera se bo morala pošteno zasukali, da bo v glavnem naredila listo, kar je nameravala. že, če bo le zdravje. Ne rečcm. da nimam kakšne druge želje. (), ja, imam. Zelo radi bi pri nas p(^veča]i hlev, a imamo težave s pridobitvijo gradbenega dovođenja. Novosti, ki se obetajo kmetom i»h vstopu v Evn>psko unijo, najbrž tudi ne bodo tako enostavne. Sieer pa življenje je lahko ]epr>. Če se znaš veseliti malenkosti, znaš biti skromen v načrtih in priden v dejanjih.** je sklenila pogiwor Dora Stopař.
m TP
Materam želimo lep praznik!
uredništvo
Turizmu pomaga lastna glava
Vinska Gora najboljša med odličnimi
V sred(ï prejšnji teden je mcï-zirska osnovna Šola izvedla letošnje obm<»čno tekmovanje (»snovnošolcev z naslovom **tu-rizmu pomaga lastna glava.^* Oi^anizadja je bila pu vseh plateh zgledna in pohvale vredna, k vsemu temu pa so z odličnimi nastopi in pripravljenostjo veliko pri]>omr^li učenci in tičenke s pomočj<» ment(»rjev in mentoric.
Izbor Mozirja za organizatorja letošnjega tekmovanja seveda ni zgi^lj naključje, saj je kraj vza-dnjih lelih dosegel prva mesta in ostale odlične uvrstitve v tek-moviinju za najlepše urejen kraj, v tem tekmovanju slovenske turistične /veze pa seje i/kiizala ludi lokralna organizatorica, to je i}snovna šola Mozirje. V njenem imenu je vse pristiUie na sklepnem dejanju v dvtirani kulturnega doma pozdravil ravnatelj Anton Venek, iskreno dobrodošlico pajim je izrekel ludi mozirski župan Jože Kramer.
Dvorana je bila polna, a je niso napolnili le udeleženci iz osmih krajev. lemveČ ludi številni ostali krajani in g<istje, ki jim niso vnemar prizadevanja za vzgojo bodočih turističnih delavcev, kar je nek^čljivo povezano s krepitvijo turistične ponudbe in s lako želenim razvojem turizma. In mladi jih niso razočarali, ki niso zatajili po-
krovitelji. ki so z veliko p«5slu-ha in razumevanja omogočili to zares lopo prireditev.
To pa Je podmladek!
Predstavili so se učenci in učenke osnovnih §ol Luče, Ljubno. Gornji Grad. Mo/iije. Ravne na Koroškem, Dntslovce, Šošlanj in Vinske Gore, slednja je podružjiiea velenjske tisnovne Sole Gorica. Vsi so navdušili. Najprej z riizsiavo "Slovenijii -dežela dobrot" v prostorih galerije mozirskega kulturnega doma, nalo pa še z <idrsko predstavitvijo v veliki dvorani. Pel članov in Clanie ocenjevalne komisije. dvo od njih sla bili predstavnici slovenske turistične zveze, je imelo težko nalogcK saj so morali med odličnimi izbrati najboljšega, ki ga čaka nastop na državnem tekmovanju.
Bronasto priznanje je dobila OŠ Kiirla Deslovnika Kaj u ha iz ŠoStanja. srebrnih so bile deležne osnovne sole Mozirje, Ljubno in Luče, zlatih pa osnovne k^le Koroški jeklarji z Raven na Koroškem. BraslovČe in Vinska Gora. Med zlatimi je največ točk prejela Vinska Gora, ki jo čaka i'.ahlevno, odgovornem Inprijeuv'i poslanstvi» ziis to panja tega območja na dr^a\'nem tekmovanju- Prizadevnosti in znanja jim ne manjka, zato jim zaž-elinu> še kimček sreče. Zaslužijo
Vinskogorci so se izkazali, tudi s predstavitvijo domačih dobrot
Z odrskirr\i nastopi $o navdušili vsi, na sliki pa so "koroški
jeklarji"
Si JO.
Učenci z Vinske Cîore so komisiji za ocenjevanje najprej pt>-slali raziskovalno nalogo "kos domačega kruha in vinskogor-ska kisla juha." Na islo temo so seveda pripnivili nizsUivo in odr-
sko predslavilev in z vsem sku-paj ^'prepričali" komisijo. Njihova mentorica je Anica Drev, pomagali sta Nada Stravs in Nina Košiea, zelo pajih je spt>d-bujal ravnatelj Ivan Planine,
mjp
Kriminaliteta na območju Policijske uprave Celje v lanskem letu
Obviadijivo!
CELJE, 20. marca - V pi»nedeyek so na Policijski upravi Celje, na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali Dušan M<»horko, direktor p<»Ncyske uprave, Hojan Vrečič, načelnik IP in Cvelo Seničar, pi»m4»čnik načelnika UKS, predstaviti rezullate dela uprave /a pretekli» leto. Mi tokrat povzemamo področje krimi« nalitete.
V lanskem leiu varnostne razmere na pt>dračju kriminalitete ocenjujejo kt)l ugodne in obvladljive, v veliki meri so uspeli ohraniti rezultate na nivoju leta 1998 in to kljub precejšnjim kadrovskim .spremembam, kijih je p ovzročili^ veliko število upokojitev. Obravnavali so 4.974 kaznivih dejanj in jih 51,()% tudi riiziskali. Največji pi>rasi kaznivih dejanj sc5 zaznali na področju premoženjske krimi-nalilele. še vedno pa je velikih kaznivih dejanj z elemenli nasilja. Na pt^dročju gospodarske kriminalitete se je delo UKS usmerilo v reševanje Ziipletenihprimercjv oškodovanj privalne in državne lastnine. raziskovanj kaznivih dejanj kršenja intelektualne lastnine in računalniško kriminalilelo. Lani je policija na Celjskem opravila ogledov kaznivih dejanj. Po veČ letih upadanja števila ogledov, seje lo število lani povečalo. Posledica tega Je najdba večjega .števila uporabnih identifikacijskih in drugih sledi.
Najbi:>lj i">dmcvni dt>godki. ki so zaznamovali lansko delo na področju kriminalitete: 23. aprila je v Celju policist pri opravljanju uradnih nalog uporabil strelno orožje /xtpcr Naseija B, in ga pri tem smrtno ranil; celjski kriminalisti so aprila v Cenwcu prijeli sedem člansko /družK) preprodajalcev orožja in mamil: roparska tiUvina v celjskem Ri>ssi S{X')riu. kjer ^o neznanci v maju ukradli za več kol 4-500.000 tolarjev oblačil in obutve boljših trgovin, pripravljenega pa st> imeli še za okoli 4iJXKK).(iOCl tolarjev blaga; 2. septembra sta v Velenju i>če in sin M. napadla J.S, V obračunu na cesti jc M.M. starejši v J,S. iz pistole iz.strelil veČ nabojev, z»u adi česíir je ta na mestu umrl; 30. seplembraje v Janšknvem selu pri Velenju A.D. v hiši soseda B.H. lega z nožem dvakrat zabodel, tako daje ta umrl; 11. novembra je J.S. v Slancah pri Celju napadel PB., taiplo so policisti odkrili v vodnjaku; policisti so prijeli 2U-letnega A,Z. iz Celja, ki naj bi imel lani navesti kar 29 vlomov, denar, ki gaje dobil s pm-dajo ukradene rabe, pa je porabil za mamila.
■ mkp
Mamila na velenjski avtobusni postaji

"Skank" pri policistih
VELENJE. 15. marca 'Ne z}>odi se vsakdan, zgiKli pa se, da policisti tudi pri p<ivsem običajni in redni kimtroli s pinlrcKja Javne varnosti, odkryejo kaj zanimivega. Prejšnji teden, v sredo, so pri izvajanju postopka na avtobusni pi»staji v Velenju, ob ugotavljanju identitete neznanca,za katerega seje pozneje i^kaz^lo, da gre za 22-letnega l^<»bija K. i/ Raven na Koroškem, na^li 554gramc»v marilutane, v žargonu znane kot '*sk.ink*\
"Pri izvajanju pi>stopka sla pt)licisla ugolovila. da ima obravnavani pri sebi večjo količino ptmšene nusllinske snovi, zelene barve. S j)rcliminarnim testom je bilo kasneje ugotovljeno, da gre za marihuano. Vrednost zasežene robe znaša na trgu med .SOO in tlst)čaki." je povedal l/iak Stefanič, pomočnik komandirja P<iiicijske postaje Velenje, zadolžen za področje kriminalitete.
Robert Videc, komandir, je doJal. da si vsi želijo, da bi bilo podobnih odkritij Se več, saj je znano, da je droge iz leta v leto na trgu več, in da je iz leta v leto več ludi odvisnikov nje. ** Velenje pri tem ni m>lx'na izjema. Rečeni lahko eek», da tukaj slevilo uživalcev skokovito narašča. Policija se na več nivojih bori proti lej problematiki- Veliko-kral pa ludi la. najnižji, klasični in operativni nivo, lakki>iseje zgodil v sredo, prinese rezultate."
Oba domnevala, da zaseženih mamilo ni bilo namenjeno lastni uporabi, ampak preprodaji. Cilecle na to, da je bila količina pre-cejšnjii, lahkii le ugibamo, kolikim uporabnikom je
bila mimeniena.	,
■ mkp ^^ přeď iztokom Stefanicem je v
vrečkah "skank". Merica (topatka) ni last poUcije, ampak lastnika marihuane.