Politični ogled. Avstrijske dežele. Po leti gre iz Dunaja, kdor le more ia zato je le dobro, če pride v tem čaau tujcev tje veliko ia to je tem bolje, 6em višja je ajih veljava. Te dai je bil vladar iz dalaje Perzije, Nazr-ed-dia, v aaaem glavaem mestu ia to je vidoma več tujcev pripeljalo tje. Najbolj so tega veseli kromarji ia tista višja gospoda, ki je prišla z ajim v dotiko, prvi za voljo deaarja, dragi pa za voljo razaih odlikovaaj. Ve6 pa aodimo, da ae pomeai to obiskaaje. — Ces. aamestaija v Gradci še je razpustila aedaj drugo dijaško društvo, ,,Norica". Uzrok je brž ravno tisti, kakor pri prvem: prusovaaje mladih aemškib gospodicev.— Poatava ,,o kmečkih domovib" pridežeto jeaen v štaj. dež. zboru v razpravo. Liberalaa večiaa priškrae aam jo gotovo tako, da ne bode iz aje za kmeta poaebae koristi. — V Beljaku, malem mestu aa Koroškem, aede aami aemški liberalci v mestaem zaatopu ia vsled tega store, kar jim je po volji. Sedaj imajo veliko mestao poslopje po vsem aovo — na atroške prebivalcev. Težko, da ga bodo le-ti veseli. — Tudi v Celovci dela ae na aečem aovem — aa judovakem pokopališči. Oj sreče! — Za Ljubljaao misli tamošaji meatai zaatop, da že kaže električaa razsvetljava. — Na Kraajskem raate število gasilaih društev ia kar je hvale vredao, skorej pri vseh je ,,pri poveljih" vse sloveaako. — Laški dež. poslaaci v Gorici peaijo ae aame jeze zato. da govore alov. poslaaci v zboru aloveaski. Čudao, Sloveacev je v Primorji akorej polovica ve6, kakor Lahov pa bi ajih poslaaci aaj govorili laški! — Da je v celem Trstu samo eden c. kr. aotar, dr. J. Vesel, ki dela slov. pisma, to je čudno, veadar pa je aeki tako v reaaici. — Slov. ,,podporao druatvo delalcev'' v Tratu je bilo zadujo aedeljo v Barkovljah ter je oadi prejelo veliko hvale za petje, se ve, da je bilo le aloveaako. — Dež. glavarja za Istro še ai ia je to zaameaje, da ga ai moža v tamošajem dež. zboru, ki je za to alužbo. Laški poalaaci so vai ultra, alov. pa je premalo. — Pravi se, pa ai resaica, da 8e poteplje v Hercegoviai več roparskih čet ia bode treba za tega voljo več vojaštva v oaih krajih. Dobro, če ai v reaaici reaaica. — H rvataki miaiater pri ogeraki vladi je poalej Mirko pl. Josipovic. Možu se poje od madjarake straai preveč hvale ia zato težko, če bode aa koriat Hrvatom. — Skorej po vseh večjib. madjarakib meatih ao imeli zadajo aedeljo Lud. Kossuthu aa čast veselice. Iz glavaega mesta pa so mu poslali brzojav: Tvoja želja je vraiti se v prosto domoviao, mi se pripravljamo aa tvoj prihod. To diai močao po veleizdaji ia veadar je smelo v Turia. V Madjariji ame ae veliko. Vunanje države. Liberalcem so aedaaji sv. Oče, Leoa XIII. aila aa poti, sicer ae zaamo, čemu poči pri ajih tolikokrat glaa, da so bolai. Na srečo, pa še to doalej ai reaaica. — Kakor aemški cesar, tako obiskuje sedaj laški kralj Umberto večja meata po južni Italiji ter se mu godi, kakor se poroča, pri tem prav dobro ia ga ljudatvo povaod vzprejemlje z aavdušeajem. Nam je to lehko po volji, če je resaica. — Kakor so Fraacozje v obče, tako je tudi sedauji predaedaik republike, Sadi-Caraot, gladek v svojem obaašaaji ia trdi ae, da je ravao to aajbolj kriro, da ae drži tako dolgo aa vrhu. No bode ae že kaj druga! — Volitve, aa katere se je skliceval ves čas Boulaager, vrše ae po vaej Fraaciji dae 29. septembra ia sedaj meaimo, da že aam ne stavi več upaaja aa-aje. — Sedaj zatrjuje aaglijska vlada že blizo sama, da ui med Aaglijo ia Nemčijo aobeae ožje zaveze. Tako je brž tudi aajbolje. — V Bruslji, glavnem mestu Belgije, pričae se v oktobru velik shod, da razpravlja, kako da ae naj odpravi tržeaje s sužaji. — Nemški cesar ia cesarica sta bi]a te dai v Loreai ia Alzaciji, deželah, ki ste še le od leta 1871 pri Nemčiji. Poroča se veliko o aavdušeaji, s katerira ju je ljudstvo vzprejemalo. Nekaj ga je že bilo, če že tudi ue toliko, kakor se ga poroča. — V Bochumu je bil velik shod aemškib. katolikov. — Sopet gre vest po listih, da ae ruski car ae obišče tako kmalu cesarja Viljema II. v Beroliau. Vaa je podoba, da caru ai Veliko za glavao meato Nemčije. — Toži se, da je aajuguRuaije veliko judov ia radi bi jih izgaali, toda kaj, ko ao skorej vsi bogati! — Kedaj pride srbaka kraljica Natalija aa arbaka tla, to še ni do-ločeno a zagotavlja se, da nima aedanja vlada aičeaar zoper to, da pride. Čemu pa se potlej tako dolgo odlaša? — Turška vlada ai za to, da se ji mudi ia torej tudi Bihče ae pričakuje, da aapravi oaa tako kmalu red aa otoku Kreta. Vrhu tega pa tudi Grška vlada težko, če ima čiate roke pri oaej uataji ia ji je torej veliko aa tem, da še ae pride do reda. — V Črai gori se prikazuje aalezljiva lakota. Tri leta aem je v oaih krajih le slabo rodilo ia če se ubožcem iz drugod ae pošlje hraae, bode letos v ajih gorje. — IzAfrike je prišlo poalanstvo šojauskega kralja v Rim ia ae pogaja sedaj z italijaasko vlado za podporo. — Iz Sudaaa se poroča, da je oadi huda lakota; ljudje se aeki žive" iz mesa mrličev. — V Novem Yorku, glavaem meatu ,,zjediujeaih držav" v aeverai Ameriki, izgotavlja ae velik dalaogled ia je za-aj darovala aeka goapa 200.000 dolarjev. Le-ta dalaogled jim aaj aluži v to, da pregledajo Bebeški obok, kar ga pride pod človeške ooi.