PoAnino plocono v oe/Vo'^rinl. Leto LXXUM it. 186 a Ljubljana* petek lt. avgosta lm Din izhoio vsak dan popoldne izvzemši nedelj« in praznike. //Inserati do » tvrst a Dm % do 100 vrst 6 DiVEoi od 100 do 300 vrst a Dm 3, ^J^jrotfpjS vrsta Dm 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. v Jugoslaviji t>in IZ—, za inozemstvo Dm 25.— // Rokopisi velja mesečno se ne vračajo. UREDNIŠTVO HM UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA, KiKifljsva ulica iniv. 5 telefon: »-22. 31-23, »-X H-2S h *Wt Podružnic«: MARIBOR, Grajski tro it. 7 ti NOVO MESTO. Ljubljanska ceste« telefon St 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 H Poštno hranilnica v Ljubljani it. I6\35t. V dobi novinske in živčne vojne: Ha zapadu in na ozhodii nič nouega Kljub vsestranski diplomatski aktivnosti je zavladalo trenutno mednarodno zatišje, ki pa ne napoveduje nič dobrega — Splošno pričakujejo v kratkem nove in morda odločilno akcije Berlina London, l«. avgusta, br. V londonskih polnočnih in diplomatskih krosih spremljajo z vedno večjo skepso iz Berlina in Rima prihajajoče vesti o nekih novih načrtih in predlogih za ureditev ^danskega problema in za sklicanje konference velesil. Današnji londonski listi ugotavljajo, da je nesporno ugotovljeno, da izvirajo vse te vesti kljub nasprotnim trditvam nemškega in italijanskega tiska, ki poudarjata brezkompromisno stališče osi Rim-Berlin, baš iz nemško-italijanskih virov. Times-; ponovno dajejo izraza stališču angleške in francoske vlade poudarjajoč, da je vsak predlog in poskus, ki izključuje soodločanje Poljske, obsojen na popoln neuspeh. Dokler Poljska prostovoljno ne pristane na kak morebitni kompromisni predlog, tako dolgo je Anglija trdno odločena, braniti Poljsko z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti vsakemu ogrožanju. Enako, kakor v Londonu, tudi v Parizu naglašaio. da tako dolgo ni mogoče sesti za konferenčno mizo. dokler definitivno ne izgine pojm »Sivljen&kega prostora« in dokler se resnično tndi na nemški m italijanski strani ne uveljavi načelo samoodločbe narodov. Vse to, kar pa se sedaj dogaja, je le nov prispevek totalitarnih držav k »vojni živcev*, ki naj bi stri odpor miroven fronte. London. 18. avgusta, e. Vest, da gre za sklicanje konference štirih velesil, se v angleških političnih krogih smatra za novo potezo v tako imenovani »živčni vojni«. V teh krogih prevladuje vtis, da je bfla ta vest poslana v svet v želji, da se pri poljski vladi izzove dvom v doslednost politike angleške vlade. Poleg tega se morda želi. da bi se nekatere države odkrito izrazile proti taki konferenci, da bi se jih potem moglo z druge strani imenovati za bojaželjne. Očividno je, da se s takimi metodami ne morejo reševati obstoječa vprašanja. Francosko sporočilo nemški vladi Berlin, IS. avgusta, e. V diplomatskih krogih potrjujejo, da ie imel francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre neposredno po svojem povratku iz Pariza 15. t. m razgovor z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Weiszackerjem Coulon-dru ni bila poverjena nobena posebna misija. Na povratku z dopusta je samo vzpostavil stike z ministrstvom zunanjih stvari. V teku razgovora sta državnika razpravljala o splošnem položaju, zlasti pa o nemŠko-poUskih odnošajih. V zvezi s tem Je veleposlanik poudarjal stališče Franci -.te in njeno odločnost, da vztraja pri svo-Mh obvezah do Poljske. Poljska ne potrebuje nobenih posredovalcev Poznanj, 18. avgusta. AA. *Djenik Po-znanski« od 27 avg. piše o skorajšnjem obisku komisarja Zveze narodov v Gdan-sku Burckhardta v Nemčiji tele: Brez ozira na to, da bi poljska javnost morala vedeti, s čim se Burckhardt bavi. komisar Zveze narodov v Gdansku nima naloge, da za hrbtom Poljske intrigira, pač pa. da nadzoruje kako se izvaja mednarodna pogodba od strani G danska. Eno je gotovo, namreč da prof. Burckhardt o ori-h"ki svojih razgovorov ni zastopal ooljskih koristi. Zadevo Gdanska vodi osebno poljski zunanji minister in Poljska ne potrebuje nobenih posredovalcev glede stvari, ki se tičejo nje. Angleško-poljski pakt London, 18 avgusta AA. Reuter: Po informacijah diplomatskega urednika lista »Dailv Herald« je pričakovati podpis dokončne britansko-poljske pogodbe prav v kratkem. Po tem informacijah se Je do- Čitajte, sirite, naročajte „Slovenski Narod"! segel sporazum v vseh bistvenih točkah m gre le še za ureditev nekaterih tehničnih vprašanj. Članek pravi, da bodo določila pogodbe jasno orisala okoliščine, v katerih bo Velika Britanija nudila Poljski aktivno pomoč. Pogodba bo jasno poudarila, da je obvezna britanska pomoč trenutna in da bo veljala vse do konca morebitnega oboroženega spopada. Na konca pravi člankar, da vse te obveznosti, ki jih bo pogodba fiksirala, dejansko ie zdaj obstoje. V London se je pripeljal svetnik poljskega zunanjega ministrstva, da pripravi s poklicanimi krogi zunanjega urada dokončni načrt pakta o vzajemni pomoči med Veliko Britanijo in Poljsko. Mislijo, da bo besedilo tega načrta pripravljeno za podpis koncem prihodnjega tedna. Csaky pri Hitlerja? Berlin, 18. avgusta, e. Madžarski zunanji minister grof Csaky je obiskal Hitlerja na njegovem posestvu v Obersalzber-gu. Ta informacija je prišla iz okolice madžarskega ministra v Salzburgu, a še ni potrjena z nemške strani V Salzburgu poudarjajo, da je Csaky prišel k Hitlerju ob 15.30, z njim popil čaj in ob tej priliki izrazil čestitke regenta Horthvja ob priliki 25 letnice vstopa Hitlerja v bavarski polk. Dalje se doznava, da je bil v spremstvu Csakvja tudi madžarski poslanik v Berlinu. Berchtesgaden, 13. avg. e. Uradno poročajo: Vesti tujih agencij, da je Hitler sprejel grofa Csakvja niso točne. London, 18. avgusta, e. V Londonu posvečajo posebno pažnjo pogajanjem grofa Csakvja z Ribbentropom. Zatrjuje se, da bo Csakv po sestanku s Hitlerjem odpotoval v Italijo, kjer bo nadaljeval razgovore. Danes v Moskvi odmor Moskva, 18. avgusta. AA. Havas: Razgovori med angleškim, francoskim in sovjetskim vojaškim odposlanstvom so se včeraj ob 10. nadaljevali in so trajali do 14. ure. Za danes ni na programu nobena nova seja, ker bodo člani tujih vojaških odposlanstev prisostvovali letni letalski proslavi na letališču Tušinu. V Berlina napovedujejo krizo že za konec meseca avgusta Vsako upanje na uspeh rasnih posredovalnih poskusov je izginilo Berlin, 18. avg. br. Politično obzorje se je zagrnilo s še bolj temnimi oblaki, odkar so začeli Nemci poleg zahtev glede Gdanska postavljati tudi zahteve glede ukinitve poljskega koridorja in priključitve vse zapadne Poljske k Nemčiji. To pomeni novo teritorialno revizijo. Nemški tisk se ne sklicuje več na nemške pravice, marveč na nemško čast in vse kaže na to, da bo evropska kriza že konec avgusta dosegla svoj višek. Vsako upanje na mirno rešitev nemško-poljskega spora je izginilo in v nemških krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je spopad neizogiben, ker zapadne velesile nočejo nič slišati več o kakem kompromisu v duhu nemških zahtev. Vse tuđi kaže na to, da kancelar Hitler ne želi več kakega novega Mona-kovega in da gre vsa nemška taktika za tem, da se nemške zahteve izsilijo, če treba tudi x orožjem. Mirovni načrti« o katerih je bilo zadnje dni v mednarodnem tisku toliko razprav, so v Berlina postavljeni sedaj, ko se je pokazalo, da ni nika-kega izgleda na uspeh, na popolnoma stranski tir. Merodajni nemški činitelji nočejo več izgubljati časa s razpravami o teh načrtih. Niti Nemčija, niti Poljska, še manj pa obe zapadni velesili nočejo prevzeti nobene odgovornosti za kako posredovalno akcijo. Vedno bolj prevladuje v berlinskih diplomatskih krogih naziranje, da bo Nemčija kar najbolj poftpeifla svojo akcijo in da je bil sestanek v Solnogradn zadnji poskus, ki naj bi zavednim velesilam dokazal, da Nemčija ne misli več oklevati. Baš zaradi tega mislijo, da bo konec avgusta najbolj kritičen. Poljska je zaprla mejo tudi prati češkemu protektoratu in Slovaški Obmejne straže so ojačene, nad obmejnim ozemljem pa neprestano patrolira jo letala Varšava, 18. avg. br. Glede na to, da so nemške oblasti odredile zaporo meje v Gornji šleziji, da bi, kakor domnevajo v poljskih krogih, prikrile vojaške priprave proti Poljski, je sedaj tudi poljska vlada odredila zaporo vse nemško poljske meje ne samo v Gornji Sleziji, nego tudi napram češkomoravskemu protektorata in napram Slovaški vse do madžarsko-poljske meje. Ta ukrep j« rodil povoljne posledice, ker je s tem onemogočeno prehajanje nemških agentov in agitatorjev na poljsko ozemlje. Na nemški protest je poljska, vlada odgovorna, da.be Nemčiji takoj ukinila zaporo meje, čim nemške oblasti, ki ea prve odredile zaporo, svoj ukrep prekličejo. Kar pa ae tiče zapore meje napram Češko-moravske-mu protektoratu in Slovaški, na nima Poljska s tema dvema nikake pogodbe o obmejnem prometu in je zapora meje is varnostnih razlogov upravičena in potrebna. Obmejne straže so vzdolž vse meje ojačene, razen tega neprestane kontrolirajo nad obmejnim ozemljem vojna letala. Poljski ukrepi za zaščito nacionalne posesti na meji Nemški veleposestniki morajo v roku leta prodati svojo zemljo Poljakom Varšava da je v 18. ^ avg. e. Službeno poročajo, I Službenih novinah objavljena 1 uredba s podpisom predsednika republike m v soglasju med notranjim ministrom ter ministrom za kmetijstvo, da se is razlogov državne varnosti ter obrambe in po zakonsko, pogojih odredi prisilna prodaja posestev v obmejnih krajih. Ta uredba bo omogočila kmetijskemu ministra, da lahko parcelira velika imetja, ki so v posesti pripadnikov nemške narodne manjšine te jih razdeli poljskim kmetom ali malim posestnikom. Kakor je znano, pripadajo nemški manjšini. Čeprav je relativno maloštevilna, velika imetja, ki obsegajo večjo površino, kakor pa posestva vsega poljskega prebivalstva, ki je v večini. Varšava, 18. avg. br. V uradnem listu je bila objavljena uredba, ki pooblašča kmetijskega ministra, da v sporazumu s finančnim ministrom izvede agrarno reformo v poljskih obmejnih okrajih. Uredba se nanaša na vse področje v pasu 30 km ob poljsko-nemški meji. Velika posestva bodo razdeljena na male parcele in oddana malim kmetom v zakup. Veleposestniki bodo prisiljeni na dražbah prodati svoja posestva v roku enega leta S to^ uredbo nameravajo poljske oblasti odpraviti nesorazmerje med nemško zemljiško posestjo in številom pripadnikov noćnike manjšine v poljskih obmejnih okrajih. Listi zelo ugodno komentirajo to uredbo in ugotavljajo, da je sedaj v Pomereliju, kjer šteje nemška manjšina okrog 10 odstotkov prebivalcev, nad 80 odstotkov zemlje v rokah nemške aristokracije, v Šleziji pa odpade na samo 9 odstotkov Nemcev 86 odstotkov zemlje. Odmev v Nemčiji Berlin, 18. avgusta, e. Kakor se doznava so nemške oblasti sklenile celo vrsto ukrepov proti poljski manjšini v Nemčiji. Prepovedan je poljski list »Novini Polslo-je«, ki izhaja v zapadni Sleziji. Prav tako ni izšel edini poljski list v Vzhodni Pru-siji »Ga zet ta Olsiza«. Glede poljskih ukrepov proti Nemcem na Poljskem piše »Frankfurter Zeitung«: Chamberlain je nedavno poudarjal dostojanstveno mirno zadržanje poljske vlade. Tq dostojanstvo je vsak dan bolj vidno z novim preganjanjem Nemcev v Poljski- Poljaki morajo vedeti, da s tem samo poslabšajo položaj, a kakor kaže, oni to hočejo. Zadnji primer je aretacija inž. Wiesnerja, ki je bil vodja mladonemške stranke in obeh najvažnejših nemških organizacij na Poljskem. Tekih ukrepov proti nemški rnaađSal nI ia-vajal niti Benešev režim na Češkoslovaškem Ta primer jasno kaže. zakaj * po- stalo akutno vprašanje nemško-poljske-ga sosedstva in zakaj se prav seda i zahteva njegova rešitev. Nemško vohunstvo na Poljskem Varšava, 18. avg. br. Agencija Pat poroča, da sta bila 9. in 14. t m. na meji pri Rudi in Saru izvršena napada na poljsko obmejno stražo. Neki poliskt stražnik je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Poljske oblasti so nemudno uvedle preiskavo in so pri tem odkrile široko zasnovano vohunsko organizacijo. ▼ kateri je delovalo večje Jtevilo nemških državljanov, ki žive v Poljski in tudi poljskih Nemcev. V zvezi s tem je poljska policija zapria centralne lokale nemške mladinske organizacije ter nemške strokovne" delavske zveze. Po vesteh poljskih listov so bili v zvezi s to afero včeraj aretirani tudi vodja poljskih Nemcev senator Wiesner ter še nekateri prvaki nemške manjšine Danes so bili skoraj vsi izpuščeni. V zaporih so ostali le oni Nemci, ki jim je bila krivda dokazana. V zvezi z ilegalno in vohunsko organizacijo je bilo aretiranih okrog 150 ljudi. Polemika med nemškim in poljskim tiskom Berlin, 18. avg. br. Kampanja nemškega tiska proti Poljski se z vsakim dnem stopnjuje. Danes -so nemški listi polni poročil o preganjanju Nemcev na Poljskem, pri _ čemer pa za molče, da je poljska vlada začela samo izvajati represalije na slične ukrepe, ki so jih najprvo Nemci izdali proti Poljakom. Tako poročajo današnji nemški listi, da Nemci trumoma beže iz Poljske ter se skrivajo po gozdovih po več dni, predno jim uspe pobegniti preko meje. Po nemških poročilih ie sedaj že nad 75.000 Nemcev pribežalo iz Poljske v Nemčija Nemški listi so ogorčeni nad pisanjem poljskih listov, ki k temu poudarjajo, da je slehernemu Nemcu na Poljskem svobodno, da se izseli v Nemčijo. Sploh hi bilo, najbolje, ie zapisal na primer »Kurier Waszawski«, da bi Nemčija tudi za Slezijo in Gdansk uporabila južno-tirolske metode, pa bi bilo kaj hitro konec vseh sporov. Južna Tirolska je stara nemška pokrajina, Prusija in Gdansk pa sta bila stoletja poljska posest. Vohunska afera na švedskem Stockhelm, 18. avg. br. Policijske oblasti so aretirale nekega Nemca, ki je nastopal kot komunist a je imel več ponarejenih potnih listov, glasečih se na različna imena. Ze pri prvem zaslišanju so ugotovili, da se je dejansko pečal z vohunskimi posli in je bil v zvezi z nekimi švedskimi narodnimi socialisti. V popol-skih urah so bili aretirani vsi osumljenci Oblasti so dognale, da so zbirali informacije o delovnih razmerah na Švedskem, o švedskih zalogah surovin, o produkcijski kapaciteti švedske industrije, o nemških emigrantih in o švedskih novinarjih in politikih, ki nastopajo proti narodnemu socializmu. Studijsko potovanje ameriškega ministra Rim, 18. avgusta e. Doznava se, da bo ameriški poštni minister Farlev in osebni prijatelj Roosevelta, ki je prispel v Rim, sprejet v avdienci pri papežu ▼ Castell Gandolfo. Mislijo, da bo Farlev po svojem obisku posettl tudi Pariz, London in Dubi in, kjer bo imel važne sestanke. Nato se bo vrnil v Zedinjene države, kjer bo Roosevelta poročal o svoji polslužbeni akciji v glavnih prestolnicah zapadne Evrope. Angleško- francoski letalski manevri London, 18. avgusta. AA. Reuter: O včerajšnjih kombiniranih trancosko-an-g leskih letalskih vajah sporočajo še tele podrobnosti: Francoske letalske sile .so izvršile okoli poldneva nenadni napad na Veliko Britanijo, zatem pa še dva zaporedna močna koncentrična napada Pri teh napadih je sodelovalo skupno 200 francoskih težkih bombnikov. Razdeljeni so biH v dve glavni skupini, od katerih ie morala vsaka izvršiti celo vrsto nalog. Po končanih nalogah sta se obe skupini spet združili nad Londonom. O vsakem teh poletov je francosko letalsko ministrstvo obvestilo javnost šele potem, ko so se letala vrnila na svoja oporišča. Prva skupina, ki je sodelovala pri popoldanskem »napadu«, in v kateri ie bilo 12n letal, ie preletela angleško obal nekaj ored tretje uro zjutraj in napadla med drugim Cam,-bridge. Lester. Cardiff in Bristol. poleg zelo močnega in koncentriranega napada na Liverpool. Po končanem popoldan?kam napadu na Anglijo združeni francoski letalski skupini nista izvedli napada na London, ker jima London ni bil označen kot cilj za napad, pač pa samo kot zbirališče. Pri nočnem napadu so imeli angleški protiletalski oddelki velike uspehe. Kombinirani akciji reflektorjev in protiletalskih topov se je večkrat posrečilo popolnoma razgnati sovražna letala. Prav tako so imela velik uspeh tudi lovska iz-* vidniška letala Francoska napadalna le* tala so letela v višini povprečno 5000 čevljev, nad mesti, katere so napadla, na 34) se spustila na 3000 čevljev. Francosko letalstvo najboljše! Pariz, 18. a\gusta. V letaUkem svetu m v vojaških krogih ie zbudil veliko senzacijo najnovejši rekord v poletu na daljavo 10.000 km, ki sta ca postavila znamenita francoska letalca Maurice Fossi m Esrnond n* bimotoriu »Amiot 370«. S tent sta potolkla hitrostni rekord na 10 000 km, katerega so postavili 2 BVgastl letos italijanski letalci Tondi Dapasso Vignoli tli Staglmi Ta letalska ekipa je dosegla povprečno hitrost 236 km M uro, dočim sta Rossi in Esmond dosegla povprečno hitrost 311 km na uro, to je za okoli 75 km na uro več kakor Italijani. Zanimivo te, da je bil motor francoskega letala znatno šibkejši kakor motor italijanskega, saj je bilo italijansko letalo celo trimotorno. Se* veda je ta polet zbudil ogromno senzacijo* zlasti ker naglašajo, da je mogoče s tera letalom doseči še večje br/ine če ga opremijo z močnejšim motorjem. Diplomatska tatvina v Sofiji Sofija, 18. avg AA. Bolgarska brzoiav-i na agencija poroča: Snoči je neki nežna* nec, ki ie bil zelo podoben kurirju romunskega poslaništva prišel v hotel in zahteval kurirsko torbo. V hotelu so mu jo izročili. Eno uro pozneje je prišel pravi kurir in tedaj je prišla tatvina na dan. Takoj na to so kurir in člani poslaništva odšli na policijsko ravnateljstvo. Toda med tem, ko so člani poslaništva stopaU v kabinet policijskega ravnatelja, le kurir, ki je ostal v vozu, skušal izvršiti samomor in se je nevarno ranil. Policija je razpisala nagrado 50.000 lejev za <=e-bo. ki bo omogočila izsleditev tatu Kitajska pritožba na haaško razsodišče London, 18. avgusta, br. Reuter poroča, da je kitajska vlada sklenila vložiti tožho na mednarodno sodišče v Haagu zaradi sklepa angleške vlade glede izročitve Štirih umora osumljenih Kitajcev japonskim oblastem na Kitajskem. Kitaiska vladni smatra, da so s tem kršene določbe mednarodnega prava. Dokler haaško razsodišče ne izda svoje odločitve, angleške oblasti omenjenih štirih Kitajcev ne bi ^mele izročiti Japoorern. kitajte in Sirite »Slovenski Narod«! J milijoni kitajskih četnikov v borbi proti Japoncem Gverilska vojna prizadeva Japonce« največje izgube in skrbi Cangking, 18. avgusta. Položaj Japonske na Daljnem vzhodu no zadnjih vesteh ni preveč rožnat V Zunanji Mongoliji je Rusija znatno ojačila svoje čete in še neprestano koncentrira vojaštvo, tako da so Japonci prisiljeni premestiti več divizij s kitajskega bojišča v Zunanjo Mongolijo, na drugi strani pa imajo Japonci silne težave s kitajskimi četniki, ki jim prizada-jajo strasne izgube. V borbi so ti Kitajci naravnost fanatični in se ne strašijo napadati celo artiljerijskih oddelkov ter mo-. toriaranih čet Po poročilih iz Londona ie teh četnikov okori 3 mili ione. Samo v zadnjem tednu so izgubili Japonci v borbi I četniki okoli 10.000 vojakov, poleg tem pa so jim uničili 88 tankov in mnoea strojnic. Borzna poročila. Cnrlk. 18. avgusta Beograd 10 - , Paril 11.7325, London 20.7275, New Tork 442.875; Bruselj 75.24, Milan 23.30, Amsterdam 237.45, Berlin 177.70. Praga 15.18, Varea** 83 40, Bukarešta 3 25. Stran 2 ►SLOVENSKI NARODc, petek, 18, avgusta ltS9. *»ev. 186 PcCiticni odjornU Služba Aomavini In služba tujini »Sarodna odbrana«, glasilo istoimenski narodnoobrambne organizacije, objavlja v svoji zadnji številki pod naslovom »Služ ba domovini in služba tujini* uvodnik, ki je vreden, da z njim seznanimo tudi naše Čitatelje. Predmet temu uvodniku je spijo naza in kar je v svezi s njo Evo nekaj odstavkov iz tega, v današnjih razmerah selo umestnega Članka: ». Špi tonaža, zla-sti med državami, katerih interesi si nasprotujejo, je vedno živa, ona spremlja vse dogodke in razpenja svoje mreže Te mreže so nad \>se nevarne, ker so često *Pletene iz nevidnih niti, v katere se človek lahko in brzo zaplete. Na ta način več krat nezavestno služi interesom tuje zemlje *n njenim težnjam, Delovanje vohunov in njih pomočnikov v mirnih časih, zlasti na predvečer velikih dogodkov ima ponajveč usodepolne posledice za dotično državo. S pripravljenimi in naučenimi, jasnimi in določenimi vlogami se vohuni razkrope po državi, vtihotapijaio se v društva, zavode in rodbine in opravljajo tu svoj posel. V nemirnih časih, v pričakovanju velikih do-gpdkcv, v dobi splošne neizvestnosti in negotovosti širijo ti ljudje po vsej državi vseh vrst vznemirljive vesti. Te vesti gredo od ust do ust in se razprostirajo na vse t?™?^aJcor svilena vlakna po zraku. Vohuni in njih pomagači povzročajo, povečujejo in pomnožujejo strah in paniko med ljudstvom. Ti špijoni in njih pomagači so v mirnih časih bolj nevarni, kakor vohuni med vojno, ker se na nje mnogo premalo Aazi- Pripadajo raznim poklicem in stro- j kam, posvečeni so v mnoge tajnosti, vešče razpravljajo o vseh problemih in povsod zastopajo z vso drznostjo svoje stališče. Špijoni in njih pomagači ?o v glavnem dveh vrst: tuji in domači. Tuji špijoni opravljajo svoj posel po profesionalni dolžnosti ali pa iz patriotizma, domači vohuni pa služijo tujim interesom radi svoje materialne koristi ali pa iz lahkomiselnosti in neumnosti. Ti domači vohuni so ali dobesedno plačani z denarjem ah pa imajo mazne koncesije, zastopništva in druge poste, ki jim omogpčajo lepe zaslužke in obogatitev. Nekateri služijo tujini, ker so deležni raznih časti in odlikovanj. Vsi ti pa SHjo razne vznemirjajoče vesti, obenem pa dajejo informacije tujini o obrambnih sredstvih v lastni državi... Patriotska dolž nost vseh državljanov je, da budno pazijo na te sumljive elemente, predvsem pa, da ne verjomejo vestem, ki jih bni širijo. Na-2b preteklost in vsa naša zgodovina glasno pričata o naši moči, o naši zavednosti in o našom rodoljub ju. Zato nikar ne nasedajte tajim izmišljotinam, katerih namen je Več kakor prozoren!« Zakaj so prati slovanski Klerikalna »Hrvatska straža« od nekdaj Strupeno sovraži slovansko idejo. Direktor maga lista je zagrebški grškokatoliški kanonik in bogoslovni profesor dr. Janko Sim-nak, ki ga je društvo njegovih rojakov Žum-berčanov izključilo iz svoje srede radi njegovega društvu in javnosti škodljivega delovanja. Ta list je nedavno tega priobčil O vseslovanski misli dolg članek, ki mu je dal naslov »Panslavenski rasizam«. V tem članku čitamo med drugim: »Mislimo, da je koristno opozoriti na rasistične nazore propagatorjev vseslovanstva, ki ni samo na škodo hrvatstvu in njegovi kulturi, marveč se to vseslovanstvo vedno bolj in bolj uveljavlja v rasistični, protikatoliški in proti-zapadnjaški obliki. To je razvoj popolnoma na liniji bogumilstva in husitstva, a končno tudi na liniji ideje o nacionalni cerkvi...« — Sedaj vemo, zakaj so častiti dr. Janko Šimrak in njegovi somišljeniki to in onstran Sotle tako zagrizeni sovražniki slovanske misli in zakaj s tako vnemo odobravajo »zapadnjačko« orientacijo dr. Tisa in dr. Tuke na Slovaškeml Vendar enkrat odločna Drugi zvezek »Književnega glasa« v Zagrebu je izšel pod naslovom »O nevtralnosti Balkana«. Razpravo je napisal Rikard Simeon. Iz te knjižice navajamo ta-ie zna-čstni odstavek: »... Frankovci ne prenehajo poudarjati, da Hrvati niso balkanski navod. Zato so pristaši borbe, ki ji je namen, da bi Hrvatska vezala svojo usodo z ob-donavskimi državami. Po aneksiji Avstrije mso oni opustili te svoje politike, dasi je povsem jasno, da hrvatski narod ne more svoje usode vezati na svojo zapadno veliko sosedo, ako noče s tem pristati na svojo lastno propast. Germanizacija, gospodarska ne samostojnost in vsa škode, ki bi 'jo povzročila taka politika, vse to ni iz-treznilo frankovskih agitatorjev. Temm se seveda ni čuditi, ako uvezujemo, da nimajo frankovci nobenega čuta in nobene obzirnosti za hrvatske narodne posebnosti, za hrvatsko preteklost in za poreklo Hrvatov, mej se pri vsaki priliki kažejo kot na j zagrizene jši sovražniki vsega, kar je slovansko. Da so nekateri izmed njih jeli brez Sramu trobiti v svet bedastoćo o gotskem poreklu Hrvatov, je to samo dokaz o njihovi mržnji nasproti hrvatstvu, ki je v svoji bitnosti slovansko. Zato tudi lahko odobravajo tujo politiko celo v primeru, ko najtežje ogroža obstoj hrvatskega naroda: seve, njim bi bila najljubša tista Hrvatska, hi bi se utopila v tujinstvu, zavrgla svoj jezik in vse znake individualnosti, skratka, ki bi postala del — tujine. To je ono, kar tvori globok prepad med hrvatskim seljačkim pokretom, ki je naroden in med njimi, ki so — sedaj pritajeno, sedaj odkrito — branilci in propagator ji »pogptenja« Hrvatov. A ker bi v gotovem trenutku ti in mjim slični lahko, podprti iz inozemstva, vsilili svojo vo//o hrvatski večini, zaradi tega ja potrebno, da te elemente razkrinkamo in jih onemogočimo, predno bodo hneti priliko, da bi poskusili izvesti, ker hi ogrožalo obstanek hrvatskega naroda. Prav pod pritiskom velike tujine, ki že s svojim obstankom ogroža hrvatski narod, je Hrvatska potisnjena popolnoma na Balkan in navezana nanj kot svojega zaveznika, Balkan ja zaledje Hrvatske, iz njega jt treba trpeti moč, v zvezi z njim je treba Hrvatski zagotoviti obstoj m bodoč- Težkoce v tekstilni tvornici Doctor in drog Stolna prizadevala zastopnikov sosjetfa le delavstva Maribor, 17. avgusta Spričo težkega položaja, ▼ katerem se aahaja delavstvo mariborske tskstflttn tvor niče Doctor in drug, so se sdruiene svo-oodne strokovne organizacije, namreč podružnica Narodne strokovne zveze ▼ Mariboru, krajevni medstrokovnl odbor strokovne komisije v Mariboru ter podružnica Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, obrnile na vodstvo omenjenega podjetja z željo, da bi sporazumno ukrenili vse potrebno, da as nevzdržno stanje v tovarni zboljsa Predstavniki omenjenih delavskih organizacij so ugotovili, da ee stanje v omenjeni tvornici brez hitre pomoči vseh merodajnih činiteljev ne bo moglo zbolj-Sati, ker Je priflla tvornica v nevzdržen položaj, predvsem zaradi pomanjkanja surovin, to je bombaža, saj je za letos dodeljena tvornici samo 70% količina lanske potrebe. Ob tej priliki so tudi ugotovili, da dela tvorniška predilnica že od velike noči s skrajšanim delovnim časom in sicer samo 3 dni v tednu oziroma na teden samo 24 ur. Nekaj časa je delala tudi tkalnica s skrajšanim delovnim časom. Delavstvo predilnice je zaradi skrajno znižanih prejemkov močno prizadeto, ker ne more zadostiti svojim obvezam in ostaja zaradi tega dolžno prt trgovcih, pri najemnini itd. Danes je to delavstvo obubožano. Izgubilo je ves kredit, razen tega pa je izpostavljeno številnim tožbam in odpovedim stanovanj. Na podjetje samo je prišlo v zadnjem času nad 50 sodnih izvršilnih nalogov, ker delavstvo s sedanjimi prejemki ne more ustrezati svojčas prevzetim obveznostim. Tudi stanovanjske odpovedi so na dnevnem redu in se bo morala marsikatera družina pod silo razmer izseliti iz stanovanja, v katerem Je morebiti le par let skromno, a vendar udobno živela. Zastopnik podjetja Je ob te j priliki izjavil, da ni nobenega upanja, da bi se letos moglo delo nadaljevati v normalnem obsegu. Pričakovati je, da bo moralo delavstvo skozi vse leto delati s skrajšanim delovnim časom, če preračunamo povprečni zaslužek v tvornici po 4.50 din na uro, lahko Izračunamo, da zasluži delavec na 14 dni komaj 216 din bres odbitkov. Razumljivo je, da je to silno boren zaslužek, zlasti za one, ki imajo družino in ki Jim preti sedaj s pri-četkom novega šolskega leta se večja katastrofa. V smislu Izjave tvoraiskegm zastopnika je možna rešitev tega perečega vprašanja le na ta način, da se izposluje pri merodajnih člniteljih tvornici dodelitev večje količine surovin ter ji s tem omogoči normalno poslovanje ter normalna zaposlitev vseh predilnllkih delavcev, ki jih je nad 430. Glede na izredno težaven položaj tega delavstva in tudi glede na narodno-obrambne razloge so se predstavniki svobodnih strokovnih organizacij obrnili s posebno spomenico na bansko upravo v Ljubljani, v kateri naglasajo, naj posveti temu vprašanju vso svojo pažnjo in pod vzame nujno potrebne korake, da se takoj resi. Prepise spomenice so poslali tudi predsedniku vlade ln nekaterim ministrom. Omeniti je Se nekaj značilnih primerov, ko so delavci tvornice odšli preko meje. ker niso mogli zadostiti svojčas prevzetim obveznostim, da se izognejo tožbam ter izvršbi. Končno Je treba tudi upoštevati, da zaradi takih razmer ne trpe samo delavci, ampak tudi okoliški trgovci in obrtniki, ki so po večini navezani na zaslužek delavstva. Peti počitniški pedagoški tečaj Pomembna prireditev za naše obmejno učiteljstvo Maribor, 18. avgusta Znana je agilnost Pedagoške centrale v Mariboru. Med drugim organizira vsako leto počitniške pedagoške tečaje, ki naj služijo strokovnemu izpopolnjevanju našega obmejnega učiteljstva. Tudi letos prireja Pedagoška centrala v Mariboru svoj počitniški pedagoški tečaj, ki bo že peti v vrsti dosedanjih. Na sporedu tečaja, ki se bo pričel v ponedeljek 21 avgusta ob 8. v slavnostni dvoran* tukajšnje drž učiteljske šole, jc obravnavanje perečih vprašanj iz sodobne pedagogike. Na tečaju bodo predavali znani pedagoški strokovnjaki dr. F. Zget, dr V. Smidt prof. Šilih, BI. Majhen, A. 2erjav, E. Sma-sek, D. Glinškova, V. Čopič, E. Vrane, J. Kontler in drugi. Predavatelji bodo razčlenjevali osnovna načela sodobne pedagogike; med drugim bodo razpravljali o pome- nu psihološkega raziskovanja in študija otrok za učitelje, o kliničnem opazovanju učencev, o psiholoških popisnieah. o testiranju, skupinskem delu v šolskem pouku tihi zaposlitvi učencev, vprašanju naše mladinske književnosti, vprašanju igralskega udejstvovanja šolskega otroka, izbranih poglavjih iz modernega slovniš'.ega pouka spisju v sodobni ljudski šoli. vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje, problc matiki učnega načrta za ljudsko šolo. po drobnih - učnih načrtih in pregledu zapad no evropskega šolstva Za tečaj se je prijavilo doslej že lepo število obmejnih učiteljev, ki si želijo raz širiti svoje obzorje in poglobiti svoje strokovno znanje. Tečaj bo trajal od 21. do 26. avgusta. Prirediteljem želimo čim lep šega uspeha. Mariborske in okoliške novice — Iz železniške službe. Za sefa postaje Brezno-Ribnica je imenovan prometnik J a. kob Vrečko. Premeščeni so prometniki: Vlado Batista od Sv. Lovrenca na Drav. polju v Kresnice, Ivan žibert iz Grosuplja v Ptuj, Albin Zor iz Ponikve v Brezno. Ribnico, Fran Gerlovič iz Zagorja k Sv. Lovrencu na Drav. polju, Aleksander Kono-nenko iz Ptuja v Celje, Milenko Stanič iz Brezna-Ribnice na Mokro goro, Matevž. Kajnč s Pragerskega v Maribor. Nadalje so premeščeni vlakovodje Štefan Premzl s Pragerskega v Maribor, strojevodja Josip Kneht iz Sevnice v Maribor, Franc Sa. bodar iz Celja v Maribor. — Iz banovinske službe sta izstopila zvaničnica III. skupine pri. preda to jništvu tuk. policije Olga Le kan in služitelj prt tuk. splošni bolnišnici Maks Fras. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu, tel. 20—05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu, tel. 22—70. — Iz poslovnega Življenja. Izbrisana je tvrdka H. J. Turad, last Alberta Fuchsa, zaradi prestanka obrti. Pri tovarni »Mirim« se je spremenilo ione tvrdke, glavnica je zvišana od 800.000 na 1 milijon din. — 251etnioo mature so proslavili te dni v Mariboru maturanti tukajšnjega učiteljišča iz 1. 1014. Prisrčnega slavja so se udeležili med drugimi prof. Pero Cestnik iz Maribora, Jernej Crnko iz Rus, Ivan Dolinar iz Petrovč, Janko Gačnik iz GU-stanja, Bdo Gniusek iz Maribora, gledališki dirigent Lojze Herzog is Maribora, Jože Vokač iz Maribora in Josip Reichman iz Celja. Razen tega se je udeležilo jubilejnega tovariakega slavja tudi 7 tovarišev, ki živijo na področju Nemčije. — Najefektnejia panoga pte sporta so skoki z deske in stolpa. Bogat spored v tem pogledu bo nudil plavalni olimpijski dan v nedeljo. 20. t. m. na Mariborskem otoku, ko bo nastopil poleg mo. štva Mariborskega plavalnega kluba tudi dolgoletni prvak države, eden iszned najboljših evropskih skakaeev, simpatični Branko Ziherl, Član SK ntrije iz LJubljane, ki vodi skakalni tečaj v Mariboru. Nad vse elegantni najtežji skoki so že preteklo nedeljo ob priliki plavalnega dvoboja Zagreb : Maribor navdušili občinstvo. Tudi mladi skakači domačega MPK so ogromno napredovali pod vodstvom odličnega ln izkušenega učitelja. Poleg skokov bodo tudi plavalne tekme na raznih progah in wa_ terpok) tekma dveh izbranih moštev. Priče tek zanimive prireditve bo ob 15.80 uri. — Športne novice. V nedeljo 20. t. m. bo gostoval v Mariboru GAK iz Gradca, ki bo odigral proti SK Rapidu nogometno tesano. GAK bo prišel v Maribor tudi ■ svojo lahkoatletako ekipo, ki bo preizkusila svoje moči proti atletom SK Rapida. — Tudi drogi, Po Mariboru kar nočejo ponehati govorice v zvezi z znano afero nekega marfb. trgovca, ki je hotel tiho. tapiti preko meje razne valute. Onstran meje so trgovcu zaplenili okoli 100.000 mark in 00.000 dto. Takoj so ga obsodili na večmesečno kasen. Pri zaslišanju se je zagovarjal, da ni ves denar njegov, ampak gre pri tem za zneske drugih anageev iz Maribora, M so mu jm *aupa£ v zvezi s tem krožijo po Mariboru najrazličnejše vesti, ki pa jih ni mogoče kc^troUratL Nedvomno aa nanaša del govoricJ^*™*1 primer nekega mariborskega pridota^Uka, ki je bil pred meseci seaeeen pri spravljanju Židovskega premoženja preko meje m ki je bil tedaj obsojen na devet mese-kazal, ki jih prestaja onstran pisi so objavili, da se plačujejo sedaj ja. bolka za izvoz do 2.20 din za kg. Sadjarji se radovedni vprašujejo, kje je ta srečen kraj. Pred 2 do 3 tedni smo dobili sadjarji za prva jabolka v najsrečnejšem primeru v mariborski okolici 2 din, sedaj pa so cene zdrknile na 1-50 din. Razen tega pa jabolka sedaj mnogo strožje škartirajo kakor prva. Ce Se drži po Prizadu določena cena 20 mark jugosl. meja ter izvozna premija 25 din za 100 kg jabolk, potem ta znatni padec pri cenah ni upravičen. Želimo si tesnejšega, solidarnejsega sode. lovanja sadnih trgovcev z kmetovalci v smislu znane izjave z dne 26. junija v Mariboru. Le na ta način se lahko obojestransko lahko izognemo vsem dvomom in nezaupanjem.« — Drava Izroča svoje žrtve. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo posestniškega sina Blaža Bezjaka iz Krčevine pri Vurbergu, o cigar smrtni nesreči smo nedavno poročali. — Nov grob* Preminila je zasebni ca Jožefa Par, stara 82 let, stanujoča na Po. oreški cesti 32. žalujočim nase globoko sožalje! — Zaplenjeno vino. Posestniški sin Martin Z. od Sv. Marjete ob Pesnici je skusai vtihotapiti v mesto dva soda vina po 300 litrov. Pri tem so ga zasačili varnostni organi ter mu vino zaplenili. Vino so analizirali ter dognali, da je mešano s smernico, razen tega pa je bilo se pokvarjeno. Zaradi tega so oblasti odredile, da se mora zaplenjeno vino izliti, Martin Z. pa je bil ovaden državnemu tožilstvu. Pri zaslišanju je izpovedal, da je pred nedavnim prodajal isto vino v Mariboru od hiše do niše in sicer liter po 6 din, pa so bili vsi odjemalci zadovoljni ... — Vse Imdejo. V stanovanje Ane Ce-rarjeve v Vrtni uhci 11 se je vtihotapil zlikovce, ki je prebrskal vse predale ln omare ter ukradel iz aktovke 400 din, nakar je s plenom izginil. — Iz gostilne Matilde Golobove na Koroški cesti 2 je izginila telefonska slušalka vredna okoli 350 fHn — Trgovki Mariji Kager, stanujoči v Masarvkovi 4, je tat odpeljal ročni voziček, vreden 200 din. — Iz stanovanja Angele Oračeve na Meljakem hribu 27 je ukradel neki moški 250 din vredno obleko. — Na Grajskem trgu je nekdo ukradel Iz avtomobila trgovskega potnika Viktorja Mosiča usnjat kovčeg, v katerem so bili razni vzorci. Mosič ima okoli 500 din škode. — Iz stanovanja trg. pomočnika An. tona Kemperla v Nasipni 00 naPobreijuje doslej le neznan tat odnesel razno perilo, obleko ln druge predmete v skupni vrednosti okoli 1500 din — Maksu aafariču iz Krčevine je izginilo izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti 1200 din vredno kolo »Neroc. Za zlikovci poizvedujejo sedaj oblastva. — Krvave fantovske zadevšelne. Na Placu pri Svecini so navalili fantje na 27-letnega delavca Leopolda Paka, ki so ga premlatili do krvi. I81etni posestniški sin Franc Lovec lz Spodnje Ložice je tudi žr. tev napada. Oba se zdravita v mariborski bolnici. — Domačije gorijo. V Sesteržah na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslop. je poeestnice Terezije Korošec, ki je oškodovana za okoli 40.000 din. — V talovcdh pa je zgorela hita posestnlce NeZe Herceg. Podoba je, da je v obeh primerih zanetila ogenj poUgalČeva roka. — Tragične smrtna nesreča je doletela 701etnega A. Lebarja iz Kapce. Lebar je hO zaposlen pri čiščenju poljedelskega stroja. Po nesrečnem naključju je zašel z desnico v stroj, ki mu je poškodoval tudi del glave. Nesrečni starček je bil pri priči — Zaključek jadralnega tekmovanja. Snoči je bil svečan zaključek H. nacionalnega tekmovanja jartramih letal v okviru VUL Mariborskega tedna. Predsednik ob. lastnega odbora Aerokkrba ravnatelj Krej-či je v primernem nagovoru podčrtal pomen tega tekmovanja, nato pa je razdelil posamezne nagrade. Prvo nagrado, prehodni pokal Mariborskega tedna, je dobil Koka Djordjević iz Beograda, ki je dobil tudi pnaahno nagrado lepo zape s t no uro. Drugo nagrado je prejel Mariborčan Mi. lan Akofic in sicer pokal oblastne ga odbora Aerokluba v Mariboru ter kot posebno nagrado se zapestno uro. Tretjo nagrado je prejel Nace Majdel iz Ljubljane in sicer pokal Avtokluba, četrto nagrado pa Vojko Humek za najboljši uspeh v skupini B. Ostali so prejeli Učne diplome. Ka. kor je videti, so Mariborčani dosegli lepe uspehe. Pr«I »lavnosti je spregovoril polkovnik Djordjević kot zastopnik poveljnika letalstva, za njim pa še ravnatelj »Putnika« Loos, ki se je zahvalil tekmovalcem in ostalim udeležencem v imenu zadruge »Mariborski teden« ter naposled zgur v imenu prireditvenega odbora. — Številne žrtve griže, V Dodnjelendav-skih goricah se je pojavila griža, ki je zahtevala te več človeških življenj. — Izročeni sodi&ču. Zasliševanje Jožeta Pečovnika, Karla Kupnika in MU sna -Pese so pri poveljstvu tukajšnje orožniške čete zaključili. Vsi trije so bili izročeni v tukajšnje sodne zapore. Sedaj se vrtijo intenzivne poizvedbe za pobeglim Roganom in Knezom. — Te ženske novice. Nedavno smo opazili v obcestnem jarku borno pohištvo neke deložirane revne stranke. Na vratih starinske omare je bil napis »Hotel prepih^ in na stranski deski postelje »Soba za tujce. Po nekaj dneh je ta revščina izginila. — Nekemu posestniku na Ptujski cesti je neznan ?urovež ponoči tako premlatil p»a. da mu je prizadel na glavi in po zadnjih nogah težke rane. Prednjo desno nogo mu je večkrat prelomil. Pes je bil izboren varuh in na verigi. Prekletstvo preužifka Hlapec Janez Narat je za obljubljene nagrado leoo din umoril 63 letno preužitkarico Nežo Lubej Maribor, 18. avgusta V Janškem vrhu pri Ptujaki gori so našli 17. novembra 1938 v bližini domačije Janeza Letonje razmesarjeno truplo 63-letne preuzitkarice Neže Lubejeve. Na kraju grozne najdbe je uradna konvsija ugotovila, da je bila Neža Lubejeva na krut način umorjena. Imela je popolnoma razbito lobanjo, razen tega pa poškodbe po vsem telesu, ki jih ji je morilec prizadel s težkim predmetom. Sodna obdukcija j« dognala, da je dobila pokojna Neža Lubejeva srtonosne udarce od zadaj. Morilec je Škrat udaril s sekiro ali podobnim predmetom po svoji žrtvi# Ko je Lubejeva omahnila in ležala že nezavestna na tleh, pa je kakor besen še S do lOkrat udaril po njenem truplu, tako da je bila trava naokrog razmočena* od krvi. Sum je takoj padel na 311etnega posestnika Janeza Le ton jo, pri katerem je bila pokojna Neža Lubejeva na preužitku. Pokojna je bila namreč njegova teta. Leta 1920 je izročila svoje posestvo Letanji in si izgovorila dosmrtni preužitek, ki je obstojal iz dajatev v naravi ln v denarju. Tako Je moral dajati Letonja svoji teti na leto 2 mernika pšenice, 2 mernika koruze, 5 mernikov krompirja, 2 mernika kostanjev, 60 kg težko svinjo, polovnjak vina in 500 din gotovine. Od kraja je v redu izpolnjeval dogovorjene obveznosti, pozneje pa so zaradi preužitka nastali prepiri. Letonja se je čestokrat dejansko lotil svoje tete. ki pa je navzlic vsemu vztrajala na domu, ker bi v primeru, ako bi zapustila niso. izgubJa v smislu zadevne pogodbe vse dajatve v naravi Ln bi potem prejela le preužitek 500 din na leto. Preiskava je nadalje ugotovila, da je pokojna Neža Lubejeva kljub precejšnji starost? hodila na dnino k raznim posestnikom. Rano zjutraj je odšla ter se v mraku vračala domov. Ves denar, ki ga je zasluzila je pridno hranila. Zgodilo pa se je, da je Letonja v zadnjem času pred umorom zaostajal s preuzitkom ter je svoji teti po lastnem zatrdilu dolgoval že 2 tisoč din. Vselej, ko je Lubejeva zahtevala preuž'tek, pa so nastali prepiri, in je pokojna sosedom večkrat izrazila bojazen, da jo bo Letonja usmrtil. Na podlagi govoric in obremenilnih okoliščin so naposled orožniki Janeza Letonjo aretirali. Pri zaslišanju je dosledno tajil vsako krivdo, preeskava pa je ugotovila, da se je na predvečer najdbe pok. Lubejeve odpeljal z voli po drva v gozd ter se vrnil okoli 7. ure zvečer. Vozil je mimo mesta, kjer je bila Lubejeva umorjena. Preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča je končno zbral toliko obtežilnega gradiva, da je državni tožilec Janeza Letonjo obtožil umora tete in je bila zadevna kazenska razprava razpisana za 26. aprila 1. 19S9. Par dni pred razpravo pa je prejelo mariborsko državno tožilstvo anonimno pismo naslednje vsebine: »Letonja ni ubil Neže Lubejeve, temveč jo je po njegovem naročilu ubil Janez Narat. posestnikov 20-letni Sin v Planjskem, ki je bil k razpravi povabljen kot priča. Janez Narat je pravi divjak, večkrat se je že stepel do krvavega in je delamržen kakor njegov oče Jote Narat. Stvar je ta, da je Jože Narat v Planjskem zelo zadolžen in slab gospodar. Kake 3 do 4 tedne, predno je bala Lubejeva ubita, je hotela Agrarna banka Jožetu Naratu prodati kravo m svinjo, ker ni plačal anuitet dolga. Tedaj sta se Narat in Letonja dogovorila, da proda Narat kos svojega posestva Letonji za 5000 din m sta naprosila Nežo Lube-jevo. da bi posodila Letonji za to 5000 dinarjev. Neža je bila prvotno voljna posoditi, potem pa se je prem slila m tedaj je Letonja nagovoril Nara tov g-a s.na Janeza, naj Nežo ubije. Da so bili zares v dogovoru, da posodi Neža Lubejeva denar Letonji za nakup zemlje od Narata vedo Skleder in druge priće. I51ernl brat Janeza Marata. Stanko, je pravil, da je Janez hodil Nežo že prejšnji večer čakat, da bi jo ubil, pa Neža ni prišla. Na dan umora je delal kot dninar pri Letonji v gozdu, proti večeru pa ga je Letonja poslal, naj gre čakat Nežo, kar je storil in jo ubil. Ker je Stanko to pravil, ga jo njegov oce dal nekam služit, da ni ostal ao-ma. Naj orožniki poizvejo, kje služi Stanko Narat in ga. pripeljejo k razprav:. Janez Narat bo itak prišel k razpravi, ker ima vabilo kot priča. Da je Stanko pravil, da je ubil Nežo njegov brat, ve tudi Prane Skela, vini čar v Planjskem, ki je tudi povabljen kot priča k razpravi. Primite na razpravi ti priči in naj orožniki pripeljejo se Stanka Narata, pa bo umor Neže Lubejeve po j a sin jen. € Državno tožilstvo je zadevo javilo orožnikom na Ptujski gori, ki so takoj aretirali Janeza Narata ter ga pripeljali v mariborske sodne zapore, kjer je priznal, da je morilec pokojne Neže Lubejeve. Dejal je, da je bil pri Letom ji uslužben kot hlapec, pa ga je Letonja dan pred umorom nagovarjal, naj bi za nagrado 1000 din ubil Nežo Lubejevo. Letonja je napravil v venski Kleti, kjer sta popivala, podroban načrt. Dne 16. novembra na dan umora popoldne je L«etonja napajal Narata z vinom, nato pa ga je proti večeru peljal na kraj, kjer se je pokojna Neza Lubejeva navadno vračala proti domu. Letonja je z vozom, v katerega sta bila vprezena vola, vozil naprej, Narat pa se je skril v grmovje ter s teležnjakom v rokah čakal svojo žrtev. Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko se je pojavila Lubejeva, ki jo je od zadaj napadel in s teležnjakom tolikokrat mahnil po glavi, da »e je zgru-d'Ja na tla in obležala negibna. Za vsak primer, pravi Narat, jo je na tleh še nekajkrat udaril po glavi in telesu. Po groznem in gnusnem zločinu se je Narat podal na dom Letonje, kamor je kmalu prišel tudi Letonja sam, s katerim sta potem povečerjala in popivala. Ko mu je Narat povedal, da je že ubil Lubejevo, se je Letonja jezil, češ da je Lubejevo ihil preblizu rnse, ker bi lahko padel sum nanj. Ko je končno Narat zahteval, naj mu izplača nagrado 1000 din. ni hotel Letonja ničesar vedeti ter je dejal, da bo nagrado dobil čez nekaj mesecev, ko ne bo zbudilo pozornosti, da ima hlapec toliko denarja. Ko so Nara t ove Izpovedbe p red'Vili Janezu Letonji, je ta še vedno tajil vsako krivdo ter je dejal da Narat laže m da je Lubejevo morda usmrtil neki njen ijub-if l?k ... Vsa tajinstvena zadeta SS je dopoldne obravnavala pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kjer sta sedela na zatožni klopi Janez Narat in Janez Letonja. Narat je obtožen, da je na krut način in iz koristoljubna usmrti Nežo Lubejevo, Letonia pa, da je pregovoril Narata k zločinu. Razprava ob času poročila še traja. Iz Ptuja Sprejemni pojrojl drž. mo*ke obrtne iole za pletarstvo v Ptuju Ta šola ima značaj nepopolne srednje gole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje, teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Na zavodu se poučuje razen praktičnega pouka v pletarstvu: slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljalno risanje, lepopis, kalkulacije, knjigovodstvo, drzavoznanstvo, higijena, opisna geometrija, strokovno risanje, slogi umetnosti, tehnologija in vrbogojetvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri šolska leta. šolsko leto se prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so stari najmanj 12 let. Prijave kolkovane s kolkom din 1.— je vposlati vključno do 3. septembra t. L Vsebovati morajo: 1. krstni Ust, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali Učenca za časa učne dobe ln plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega Izstopa, 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200.— din mesečno navzgor. Pridnim, podpore potrebnim učencem se bodo po motnosti preskrbele podpore za vzdrževanje. Za podrobnejša pojasnila se je obrniti na upravlteijstvo. — Jakob Iferc, upokojeni davčni Izvrši- teli nam sporoča Ja Ormofta, da ao merjene dolžitve. da piše ljudem prošnje in pritožbe ter goljufa ljudi. V resnici pise revnim liudem nrr>*nip, naslovljene na oblasti, ..... { j......Kdar ne zaračunava. Zato tudi oblasti niso imele nikdar povoda zasledovati ga. —-- Iz Gornje Radgone — Iz carinske službe. Dosedanji upravnik gornjeradgonske csaj-inarnioe Lovro Miklavčič je premeščen k carinarnici v Dravograd-Mežo, tamkajšnji upravn k Milan Kuder pa za upravnika carinarnice v Gornjo Radgono. Nadalje so premeščeni cariniki Papič Ivo iz Gornjega Cm u reka k carinarnici v Zagreb, Randlč Ivo iz C ari kove k car-namici na Sušak in Ra-detič Kos ta iz Gederovcev k carmarnici v Beograd, vari torej s področja carinarnica Gornja Radgona — Rokovnjači na delu. Gostilničar posestnik ter lastnik električne žage v Gornji Radgoni Martin Iti t on ja nekaj tednov ni obratoval s svojo žago. Ko pa je ta teden hotel pričeti zopet obratovanje, je ugotovil, da mu je neznanec ukradel in odnesel vso transmisijsko jermen je in mu povzročil nad 5.000 din škode. — K Sv. Juriju ob Sčavnici bo vozil v nedeljo 20. avgusta avtobus po rmižani coni, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Pri Sv Juriju bo ta dan običajna sokolska tombola. Prijave sprejema Putnik. — Ponovna licitacija. Banska uprava v Ljubljani je razpisala ponovno licitacijo za oddajo del pri tlakovanju ceste od državnega mosta mimo carinarnice do železniške postaje v Gornji Radgoni in sicer za 7. septembra ob 11. dopoldne v sobi it. 13 na Ble