216. številka. Trst, v če-rtek dne 24. septembra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ur: ix>d. — Naročnina zna^a: za vse leto 24 K. £a pol ieta 12 K. za ćetn leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naDrej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamične $:evilke po 6 stol (3nvč.); izven Trsti pa po 8 st. Telefon številka. 870, Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 3 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino^ reklamacije in oglase surejema nprav-ništvo v ulici Slolin plccolo št. 7, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tlakama : ulica Torre Bianca 12. Za amafliiffl peljem - ročni pisni. Včerajšnji ogreai via ini list je prinesel veliko presenečenje. Objavil je dve ročni pismi cesarja grofa Khuenu Hederva?yju. Z enim pismom nalbga vladar grofu Khuenu sestavo novega ministerstva, drugo pa je v resnici naslovljeno na madjarski Darod. Obe rečni p etni p< menjati veliko prese nečen:e za ogrsko politično javnost. In sicer presenečenje, ki pomenja kruto razočaranje. — Včerajšnje vesti iz Budimpešte so poročale, daje tam navstal" nepričakovano relativno pomirjenje r,uhov. Ta preobrat na bolje da sti provzro-č.li osebno dve vesti, došli z Dunaja. Naj-pre vest. da cesar vendar poda deklaracijo, ki bo tendenco armadnega povelja tolmačila načinom, da se bo mogla opozicija pomiriti. Druga vest pa se je glasila, da je izključen >, da bi se sestava novega ministerstva poverila nepriljubljenemu in malone vsem mađarskim politikom odijoznemu grofu Khuenu. h obeh ročnih pisem, ki ju je včeraj objavil budimpeštanski ur? ini list, pa izhaja, da se je v ob tališča, na katero se je bil postavil v armad-nem povelju nasproti narodnim zahtevam Madjarov v vojski. Sploh je vse ročno pismo le parafraza armadnega povelja. Tu in tam zveni besedilo tega pisma kakor polemika proti zahtevam Madjarov na podlagi nagodbenih zakonov. I-tim povdarkom, isto rezkostjo kakor v ar-madnem povelju brani vladar svoje pravo za izključno odločanje v stvareh, ki se tičejo organizme je vojske. Na podlagi dogovorov od leta 1*67 dokazuje vladar to svoje pravo in je postavlja proti zahtevam Madjarov. Topli so sicer akordi, ki jih ubira vladar na adreso Madjarov in ponovno povdarja svojo očetoviko skrb za narod Madjar.>v in da a izraza s vojen U velik* mu veselju na velikanskem napredku tega plemena od leta 1867, torej od uveljavljen a prav ist h zakonov, ki zagotovljajo vlsdar u izključno pravico za odločanje v stvareh, ki se tiče organizacije vojske. S toplim apelom se obrača cesar do Madarov, naj uvfcžujejo, da je v interesu varnosti tudi njih lastne d »movine, da institucija vojske ostane nespremenjena, taka, PODLISTEK. 34 Ženska tridesetih let. Francoski spisal :Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. L Prvi grehi. Te osebe umetno ponarejene vrednosti vpr. šujejo le. mesto da govore in porivajo spretno druge v ospredje, da se temu Bami izognejo. Z ueko spretnostjo vlečejo veacega na vrv.ci njegovih strastij in interesov ter se tako igrajo z 1 uimi, ki jih v resnici prekašajo. Jl njih narede marionete ter j h smatraju kakor malovredne, ker so jih ponižali. Potem obha^ o naravno zmagoslavje omejene, to ia trajne misli nad prožnostjo visocih mi-elij. Tudi mora imeti opazovalec več zvijačnega nj strašne. Ti pa si iščejo tn doli neposredne tolažbe svojim bolim, ne store včasih dražega, nego da zamenjajo svoje muke, če hočejo ostati zveeti svojim dolžnostim, ali pa greše, če prestopijo sakone v prid svojim za pomirjenje razburjenja, navstalega vsled armadnega povelja. Liberalna stranka je izjavila nadalje, da ni več potreba za nadaljnjo razpravo o armadnem povelju. O politični vsebini ročnega pisma pa si pridržuje razpravo in meritor čen sklep za tedaj, ko se bo razpravljalo o vladnem programu. Jasna je tor6j tu popolna reti-rada vladne liberalne stranke. Ali tudi Košutovci so nas presenetili, kakor da so to le krotki opozicijonalci v koži deročih levov. Poročila zatrjajo sicer, da je med njimi grozno razburjenje radi ročnega pisma, da naravnost besne proti grofu Khuenu, da smatrajo cesarjev man fest kakor napoved vojne itd. itd. Ali oficijelno se je tudi Ko-šutova stranka omejila na jako krotek sklep, kakoršnjega bi mogla storiti vsaka in tudi najkorektneja opozicijonalna stranka. Sklenila je, da v današnji seji zbornice predloži v stvari armadnega povelja načrt adrese in resolucijo, v kateri se pridržanje tretjeletnikov označa kakor protiustavno in se poživlja vlada, naj ukrene potrebno, da se tretjelet niki odpošljejo na dopust. Manje pač ni mogla reči stranka, ki ima iz zadnjih dni toliko viharjev za seboj in ki je na vse možne adrese pošiljala toliko krvavih groženj ! Mi priznavamo, da stojimo tu, primerjajoči prejšnje grožnje s sedanjimi sklepi, popolnoma desorijentirani, ker ne moremo umeti, od kje so se hkratu vzeli ti Madjari, kakor se kažejo v sinočnjih sklepih vladne in Košutove stranke?! Od te strani nismo še poznali Madjarov. Ali pa ja ta resignacija, ta mirnost le prividna, le proračunjen manever, ki naj vara nasprotnika in ga drži v nejasnem glede resničnih velikih načrtov ? ! Morda govore sedaj zato tako malo in pridušeno, da bodo mogli potem tem izdatneje — delati ? ! Ali se pozor.šče resignacije hipoma spremeni v pozorišče boja in viharja ? ! To jedno je pa gotovo, da imajo Madjari sedaj v igri stvar nedogledne važnosti. Ako ne bo od njihove strani drugačne reakcije na dejstva, ki so jih zalotila, nego so včerajšnji sklepi — z Bogom njihov ni m bus! Z Bogom tisti nimbus neizprosnosti, brezobzirnosti, neodjenljivosti in nepremagljivosti, tista vera, da njim treba le zahtevati in stegniti roko, da dosežejo, kar hočejo ; tista vera, da se Madjari ne plašijo boja proti nikomur in nobenih konsekvenc! Tej veri in temu nimbusu se imajo Madjari zahvaliti za vse svoje fenomenalne vspehe ! Ce dopuste sedaj, da padeta ta vera in ta nimbus, bo to nepopravljiv udarec za nj hove imperialistične aspiracije, ker svet bo vedel, da kvalitete, b katerimi faktično razpolagajo, niso v nikakem razmerju z njihovim kričavim šovinizmom. zabavam. Vse te misli Be dado prenesti na tajno Julijino zgodovino. Dokler je še Napoleon trdno stal, ni vzbuj&l grof d' Aiglemont, ki je bil, kakor mnogo druzih, polkovnik, dober ordonančni častnik in sposoben za izpolnitev kacega nevarnega povelja; toda nespodoben tudi za najmanjše poveljstvo, je veljal za jednega onih vojakov katerim je cesar pokrovitelj, in bil to, kar imenujejo vojaki vobČe dobrega Človeka. Povrat Bour-boncev mu je prinesel naslov markija in ni se jim kazal nehvaležnega ; sledil jim je v Gand. Ta čin logike in zvestobe je postavil na laž prerokovanje njegovega tasta, ki je bil nekdaj trdil, da bo ostal njegov zet vedno le polkovnik. Ko se je gospod d'Aiglemont zopet vrnil in postal generalni poročnik ter bil vnovič povišan v markija, ga je gnala njegova slavohlepnost, da je dosegel starešinstvo. Sprejel je načela in politiko konservativcev, zakril sa za praznimi pretvezami, poBtal resen, veliko vpraševal, a malo govoril in veljal je za duhovitega človeka. Poslužujoč se vedno le oblik uljudnosti, držal je nase in bil s frazami, ki so se redno Polttičai pregled. ? Y Trstu, 24. septembra H 03. Državni zbor. Včeraj torej se je aešel naš državni zbor. To pot enkrat je res ustreženo s tem vsemu prebivalstvu. Državni zbor ima storiti sklep, ki naj omogoči razveljavljene odredbe, izdane v zvezi z dogodki na Ogrskem, ki je razburila vso javnost: na široko in na globoko. Redki so slučaji, da bi vsa naša javnost tako enodušno zahtevala : od vlade, naj skliče državni zbor, a od državnega zbora, naj omogoči, da se tretjeletniki ne obdrže v službi, marveč naj se v tej običajni dobi pošljejo domov. Rečemo pa lahko, da ta enodušaost ni izvirala le iz skrbi in sočutja do tretjeletnikov, ampak vse stranke v tej polovici monarhije so čutile potrebo, ali da pošljejo tjakaj čez Litvo nekoliko protesta, da zaklieejo tja čez, naj si gospoda Madjari ne domišljajo nikar, dft moramo na tej strani molčati, če tudi prebivalstvo tu trpi iiajvečo škodo, ker so gospodje na oni strani v ozki soteski prišli v stisko z dunajskimi krogi ; ali pa v drugačnem smislu označijo svoje stališče ozirom na dogodke na Ogrskem. Kakor razvidno iz sinočnjega brzojavnega poročila, je vlada takoj v včerajšnji seji — poleg dveh urugih predlog — predložila zbornici zakon, s katerim se spreminja v fe-bruvarju vsprejeti zakon v tem zmislu, da se ne zahteva več povečani, ampak le tolik kontingent novincev, kakor prejšnja leta, in to dotlej, dokler tudi ogrski parlament ne dovoli povečanega kontingenta. Ako bo ta zakon — na čemer ni dvomiti — vsprejet, bodo v naši polovici nemudoma pozvani novinci pod orožje in tretjeletniki pojdejo domov. Gotovo pa je, da državni zbor izvrši tudi drugi svoj namen, da namreč stranke porabijo to kratko zasedanje v ozna-čenje svojega stališča nasproti dogodkom na Ogrskem. Takoj začetkom včerajšnje seje se je oglasil za besedo ministerski predsednik dr. Kor-ber, da pojasni, zakaj je vlada sklicala državni zbor v to kratko zasedanje. Naš državni zbor je dovolil povečani kontigent novincev. Ogrski parlament pa je porabil to priliko, da se je oglasil z narodnimi zahtevami, ki bi dovele v vojski do fundamentalnih sprememb, s čemer pa je posegel v pravice najvišega poveljnika vojske in v pravice in interesa te polovice cesarstva. Ker bi pa to moglo občutno zadeti monarhijo na nje moči in ugledu, je tostranska vlada v mesecu juniju podala svojo ostavko. O tem je povdarjala, da je Avstrija po ogrskih zahtevah stavljena pred vprašanje, da-lije sploh še možno vzdržati zvezo med obema polovicama cesarstva? Izjavila je tudi, kovale le v Parizu, razsipen, da bi polagoma oznanjal radovednežem pomen velikih idej in dogodkov; ljudje visocih slojev bo ga imeli za učenega moža finega okusa. Trden pristaš aristokratskih nazorov, je slovel kakor lep značaj. Ce je bil včasih neakrben in vesel, kakor nekdaj, so si tolmačili drugi njegove nepomenljive in abotne besede kakor diplomatična namigavanja. »O, on ne pove, kar hoče reči«, so si mislili tudi vse časti vredni ljudje. Njegove lepe lastnosti so mu istotako dobro služile, kakor njegove napake. Njegova hrabrost se mu je vštevala v veliko vojaško Čast, katere ni zmanjšalo nič, ker ni bil nastopil nikoli kakor samostojen poveljnik. — Njegov moški in plemenit obraz je pričal o drznih mislih in njegove obrazne poteze so varale celo njegovo ženo. Ko je videl, kako hvali svet njegove slabe Btrani, si je slednjič domišljal, da je najznamenitejši mož na dvoru, kjer je znal s ^pomočjo svoje zunanjost; dopasti in kjer je bila brez ugovora sprejeta njegova dvomljiva vrednoBt. (Pride še.) da mora avstrijski vladi ostati zagotovljen zakoniti vpliv v vseh vprašanjih, ki se tičejo armade. Demisja vlade pa ni bila vsprejeta, marveč jej je krona izrekla svoje zaupanje in je minlserski predsednik zadobil pooh!a?če-nje, da more v državnem zboru podati izjavo, da ostane tej polovici v polni meri zagotovljen zakoniti vpliv v vseh vprašanjih vojske. M-d rgrškimi zahtevami pa =o nekatere tudi take, da se m<.re razpravljati o njih na podlagi nagoibenega zagona in «ti se ne dotikajo organizma in zaačaja skupnosti voj ske. K tem pa nikakor ne pripada sprememba po,eljstvecega ali s'užbenfga jezika. Ta se m re ohraniti kakor je ! Odloč.tev je pr š:a: po volji ce-arjevi os aoe vojska kakor je bila dossdaj : skupna jednotna. Prtidši na vprašanje pr držanja tretje-letn.tiov je izvajal ministarski preisednik, da se je to vedno godilo vseh 25 let sem p? potrebi in pri ] oeamičuih četah. L'jrava vojska ee je zavedala, da je ta odredba trda, nikdar pa ne bi d^pustla v neenako posto-piuje *!ede armadnih vprašanj v obeh polovicah cesarstva, n tdar ne bo od p rala ni najožje st^ze narodn m a-p rai ijam v vojski. Ali sedaj je odpadla potreba one izredne odredbe — pridržanja tretje-letniROV — in povrniti se moremo k normalnim odnošajem. Sedaj se zahteva le kont'gent novincev v tisti meri kakor prejšnje leta. Zakijučajć je zaprosil dr. Koerber, naj zbornica hitro vsprejme to predi« d a bo m » ž n o odpustiti tretjeletnlke. Vsako zavlačevanje bi le podaljšalo službeno dobo tre tj*- letni kov. V tem kratkem zasedanja s3 bj zbornici baviti tudi z ntoiložljivim vprašanjem pomoči bedo trpečim krajem. N a vršenje Bvoje naloge pa se povrne v nekoliko tednih. Posl. Pernerstorfer (socijalni demokrat) je stavil predlog, naj se otvori debata o t*h izvajanjih ministerskega predsednika. Pernerstorfdrjev predlog je zbornica odklonila. Mej doftiimi spisi je bilo več nujnih predlogov, ki so zahtevali nujno razpravo o prediogi tič »Či ee novincev, in predlogi Mla-d Čehov, čeških radikalcev in Vsenemeev, tičoči se odpuščenja tretjeletnikov z dnem 30. septembra. Te zadnje predloge je utemeljeval poslanec P Uče k. V razpravi je zahtevalo več poslancev brezpogoj no odpuščenje tretjeletnikov. Poslanec dr. D e r s c h a t t a (nemška ljudska stranka) in Abraham o-v i £ (Poljak) Bta se izjavila proti nujnim predlogom, ker najbolje sredstvo za odpušČe-nie tretjeletnikov niso predložene resolucije, ampak sprememba zakona po vsprejetju vladne predloge. Posl. dr. Plaček in dr. Š i 1 e n v sta pa izjavila, da .Čehi nimajo nikacega razloga, da bi vladi pomagali iz zairege, in na drugi strani nimajo tudi razloga, da bi se izrekali proti primernim in zmernim o g r s a i m stremljenjem glede vojske. M-j došlimi spisi v včerajšnji seji sti bili še dve drugi ulogi, ki nas posebno zanimati. Posl. Prohazka in tovariši so uložili interpelacijo na ministerskega predsednika kakor vod telja ministarstva za pravosodje radi nezakonitosti in nerednosti na volitvah v občinski svet tržaški Interpe-lantje stavljajo vprašanje, da li je ministarski predsednik pri volji razpustiti ta občinski za-top in nvesti disciplinarno preiskavo proti namestništvenemn svetovalen viteza Jettmarju ! Dalje je med doilimi spisi interpelacija poslanca dra. Svlvestra do ministerskega pr^d-ednika, ki se Bklicuje najprej na to, da ofic jozao novinstvo sicer ni tajilo, da se je Avstrija poslužila pravice »veta« o volitvi papeževi, ali avtentičnega potrdila vendar še ni b lo do sedaj od strani vlade, a potem stavija vprašanje, da-lije minislerskemu pred-sedaiku kaj znano o izvršenju pravice »veta« povodom v< litve papeža od strani Avstrije, in o tozadevni protestni resoluciji katoliškega »volksvereina« v Solnogradu ? Slednjič treba zabeležiti se interpelacijo posl. Pacherja, ki najprej opozarja na nameravano sistiranje plačevanja davkov na Ogrskem in na vpliv tega postopanja na avstro-ogrsko banko, in ki potem povdarja potrebo odredeb, ki bodo varovale, da Ogrska ne bo vplivala na naš državni kredit in na stalnost naš h deviz in valut. Interpelantje vprašujejo, da li je vlada pripravljena ukreniti potrebno, da se ogrski poali avstro-ogrske banke kolikor možno omeje in da se zabrani posezanje krize v financijelnem pogledu iz OgrBke na dežele, zastopane v državnem ,zboru ? O položaju. Trdi Be. da so Cehi ob-' ljubili dr. Ko rberju še dan pred otvoritvijo državnega zbora, da ne bodo delali težav razpravi o vladni predlogi glede kontingenta novincev, kljubu temu pa so včeraj začeli obstrukcijo s predloženjem mnog h Dujuih pr, d ogov. Govori se, da bo posl. Choc v cedonski emigranti izdali proklamacijo, v ka- j simpatije Slovencev in s tem oživeti svojo teri protestirajo proti turškim grozovitostim propadajočo trgovino. in proti brezbrižnosti velesil, k: so podpisale! Slovenci pa niso taki bedaki, za kakoršne berolinsko pogodbo ter poživljajo visokošolce jih je imel zviti g. P., zato niso nič kaj vseh dežel, naj se zavzamejo za skupno ak- zaupali temu človeku in storili so prav ! Ko cijo na korist Macedoniji. j je namreč Postojna videl, da se Slovenci ne Anglija Vsled drugih velevažnih po- dajo molzti — je zopet postal — Italijan, litičnih dogodkov se je v Angliji skoraj On in njega sinovi so ob vsaki mogoči pii- aeopazno dogodila velika polit oaa sprememba, liki, na vsa grlc upili : »Viva 1' Istria ita- Te dni je namreč odst« pil vsegamogo?iii an- liana« (Živela italijaDska Istra), vedoč, da se eležki kolonijalni minister, lord Cnamberlain, s tem prikupijo signorom in ob enem (na šesturnem govoru utemeljeval s*oj nujni pred- j ki je bil duša Bilfonrjevegi kabineta in za- tem jim je bilo največ Užeče) kljubujejo | log glede rt f rne konstitucije. Tekom vče- ! stavonoša angležke imperialistične pol tike. svojim sosedom, ki so, z malimi izjemami, vsi rašijega dne imeli so načelniki češsih strank j On je bil t sd, ki je provzrcč 1 vono v južni vrli narodnjaki. kopreno z domobranskim ministrom, kate j Afriki in dosledno zastopal nadaljevanje iste.' Mož je s tem svojim protislovenskim remu so izdavili da bi bilo laglje glasovati zc ! Kar se tiče trgovinske polit-ke, hotel je postopanjem onemogočil samega sebe. Doma- kontiogent novincev, ako ne bi se bilo ome-! Cnamberlain iz Anglije in njenih kolonij čini, izvzemši par cdv.sa h so se zarotili, da injalo povišanja kontingenta. I ustvariti samostojno in zaprto carinsko ozem- mu ne dajo niti nosč.ča več; ne v gost lm Tudi nemški eksekutivni odbor je izjavil' lje in ravno radi tega svojega programa je in ne v trgov,ni in domačim so ostal,, kakor 'domobranskemu miaisrru, da bo mogoče gla ! padel, k-r je prišel v nasprotje z drug mi se mi je povedalo - mož beseda! Koprska sovati za kontingent le, ako se število no- j členi ka nneta ; njegov padec povlekel je za gospoda ga je tudi z pustila m tako ee je vincev ne poviša in s, zahtevali, naj bi se seboj tuli nekake njegove tesoejše prijatelje zgodilo, da je^ Spanjole to imel v nedeljo in pofet »palo v tej stvari v tostranski polovici I in sej« Bolfourjev kab;net veed tega pre-jtdnako, kakor na < >grskem. Za.t .pniki vlade osnoval tako, da je na Chamberl»inovo mesto so povdarjali, da se tu ii glede ogrskega kon- stopil kakor kolonijalni minister lo-4 tingenta ni odreklo povišanje, marveč se je j bourne ; Chamberlainov sin, Austen to povišanje le odgodilo. ; berlain posul je finančni minister, Zatrjuje se, da misli dr. Koerber, ako Forster vojni minister bodo Čtfhi naialjevali obstrukcijo, odgoditi tajnik za Indijo, državni zbor ter ostati pri tem, da bodomo- dvorisče in Brodrick lord Mel-Cham-Arn old državni in rali trptjelptniki služb »vati do 31. decembra. R Tlaki car pride na Dunaj dne 30. t. m. ob 10*/a uri dopoludne. Z 2apadnfga Tržaške vest! Odbor političnega društva »Ed^iostc bo imel svojo st-jo danes zvečer ob b1/* ur*' kolodvora se popelje car naravnost v Scboa- yabljeni ao vei odborniki, da se gotovo ude-brunn, kjer bo o poludne pri cesarju Franu ^^ ^ ^ Josipu gala-zajutrek. Po^oludne ob 2. uri se monarha popeljeta v Murzsteig na lov na divje koze. Car odpotuje z Dunaja v Darm-stadt doe 3. oktobra. Dogodki V Srbiji. Včeraj zjutraj pričela je v B=slemgra>1u razprava proti zaprtim častnikom niške garnizije. Razpravam predseduje general Laza rev ć, kateri, jednako drugim članom sod šča, ni bil udeležen na zaroti proti kralju Aleksandru. Tako je torej zagotovljena nepristranost Bodnega postopanja. — Razsodba se prrglasi bržkone jutri. Razprava se vrši o zaprtih vratih. Ministerski svet, ki se je vršil pod kraljevim predsedništvom, je sklenil sklicati novo skupščino na dnn 28. t. m. Na to je sedanje ministerstvo podalo svojo ostavko, a bo vodilo posle, dokler se po sestanku skupščine ne sestavi novo ministerstvo. Deluje se na to, da bi se sestavilo koalicijsko ministerstvo iz zmernih in skrajnih radikalcev. Ustaja na Balkana. Grški diploma Poroka. Gospića O t i 1 i j a Z a r 1 i, hči umirovljenega finančnega svetovalca, Be je poročila z gospodom Aristide Cosu-l i c h e m. Bilo srečno! »Pro Trento e Trieste«. V bližnjem Vidmu v sosednjem kraljestvu je P°9tal° laask h dijakov in o — i.alijan.tvu Pazi ponedeljek polno gostilno in polno gostov — P4 stoj na pa — nič ! Ont, ki hoče sedeti na dveh stolih služiti B gu in hudiču ob enem, pade gotovo, kakor je pal neslavni Postojna ! Jaz sem napisal te vrstice, ne proti P., ker on niti ne č ti »Eiinostx iu je tudi škoda črnila za takfga »Italijana«, a napisal sem j h za izgled, da svet vidi in razvidi, kaj se zgodi z onimi, ki zavržejo svojo narodnost. Ozirom na shod laških visokošolcev v Paziuli čitamo v »Soči«, da visukošolcev iz Furlanije ni bilo na shod. Kdo ve, kje je bil vzrok tej abstinenci? »S>Ča« ne izključuje možaosti, da je bil vzrok v strahu, da bi se v »italijanskem« Pazinu moglo italijanskim dijakom prigoditi kaj neprijetnega. — Ćudno spričevalo bi bilo t} o junaštvu fur ina. zadnje čase jako živahno. Kongres se vrsti zboro'v&Q]U 80 imel, določiti tudi kraj za za kongresom in na vseh teh kongresih se ^^ ^^ jn ^ eo hoteH ^^ obračajo oči zborovalcev semkaj preko meje ravnQ kakoy kraj y Far|aniJi# Ker pa dija. ch »d v Pazin, Seduj ume- i a v uu v naša pokrajine. Preko meje?! Ne, saj se ^ ^ FnfUl~e ni b,lo na p. n. zborovalci v Vidmu vedejo tako, kakor ^ ^ mQgU nig dologiti _ da sploh ni nobene državne mpje tam onkraj Kormina. Kako je bilo povo lom prihoda kraljeve italijanske dvojice v Videm, in povodom kongresa dijakov, to vedo že ntši čitatelji : Trst in vse naše Primorje sta že bila priklopljena k Italiji. Dae 27. t. m. pa bodo zborovala v Vidmu združenja »Pro Trento e Trieste«. Ža v naslovu je povedano — vse ! Govorili bodo zopet kakor da Bta Trst in Trentin že integralna dela kraljestva italijanskega, katera pa začasno še upravlja avBtrijska država. Zato bodo na tem kon- jemOj zakaj s > mladi italijanski gospodje tako tožili na shodu v P.«ziou, da se njihove stvari ne razvjajo tako kakor bi se morale. Vse preveč mlačnosti da je med Italijani — eo menili m'adi italijanski gospodje. Novi nrnik ! V nekem tukajšnjem židovskem g aaiiu je čitati te dni nov urnik, kateri začeoja tako-le: K lodvor jnžne želez lice. Olhod iz Trsta — ob 6 20 7 55, 8-25, 9 00. 9 55, 12 30, 16 45, 17 30, 18 00 itd. Kakor oni južne železnice, ta ko odhajajo in prihajajo tudi vlaki državn.h železnic, od . ^ _ , » gre9U konkretirali svoje zahteve glede tria- ^^ edea pfide y Trgfc celo Qb _ 22 uri tični odposlanec v Londonu je nek. tamošnji škega VBetx6ilisb:ega vprašanja in glede avto- 15 m:nut!! Ko bi bil ta urnik velJaveQ list pooblastil pojasniti etal šče grške vlade nomije Trentina, zahtevali bodo, naj se naši nasproti dogodkom v Macedoniji tako le : Itahjaai, došli v Italijo, popolnoma zjedna Vedenje Grške v macedonskih nemirih se g£j0 domačim podanikom glede ženitve in krivo tolmač . Grška vlada želi vspostavljenje ! nameg5dnja v glužbab. Zahtevali bodo kon-reda. Grškemu prebivalstvu v Macedoniji centriranje vseh prizadevanj Trstu in Trentu preti večja nevarnost od Bolgarov, nego od j v prii0g ja razpravljali bodo o položaju ita-Baši bczukov. Bolgari da hočejo veljati kakor lijanatva ob morju Adrijanskem. osvobojevalci Macedonije, v resnici pa da je njih namen jedino ta, da bi Macedonijo priklopili Bolgariji. Grška da želi le blagostanje vseh kristijaoov, osobito pravoslavnih Grkov. Ker se velesile ne morejo odločiti za intervencijo, je bila Grška primorana, da pokliče na pomoč Turčijo. Zveza med Grško in Turčijo da ima namen vspoetaviti red in braniti Grško, vendar pa da ostane grško prebivalstvo popolnoma nevtralno. Iz Carigrada brzojavljajo dunajski »Zeit«, da je turški vojni minister zaukazal vojaškim četam, ki se nahajajo v Bitolju, naj takoj odpotujejo proti Drinopolju, naj se koncentrirajo na bolgarski meji in naj v slučaju po* trebe zavzamejo ofenzivo. Bolgarska vlada zahteva od Turčije amnestijo bolgarskih političnih zločincev, za-ustavljenje klanja Bolgarov, demobilizacijo turške vojske, zagotovljenje bolgarske cerkve in šolstva ter sezidacje uničenih bolgarskih vaaij na turšk« strooke. Ako bi Turčija ustregla vsem tem zahtevam, bi se Bolgarija obvezala delovati na pomirjanje bolgarskega prebivalstva v Macedoniji. Iz Carigrada se poroča, da se je vršil te dni tam ministerski svet, v katerem se je razpravljalo o teh bolgarskih zahtevah. Druge vesti pa trdijo, da se je v tem ministerekem svetu razpravljalo o sredstvih, s katerimi bi se Bolgarijo prisililo, da bi začela resno nastopati proti revolucionarni propagandi. Drinopol sko izjemno sodišče je obsodilo 3 ustaše na smrt in jednajst njih na petnajstletno ječo v maloazijskih trdnjavah. Iz Ženeve v Švici poročajo, da so ma- pri nas, kakor je v Italiji, bi mi ne imeli nič proti temu. Ker pa pri nas ne poznamo te nove ure, bi bilo v interesu ljudstva, ako bi železmčne uprave izdale ura.ke, katere ljudstvo tudi razume, ne pa izdajati upnikov, katerih pri nas, izjemši magistratovce, nikdo ne razume !! Opomin obrtnikom. Mestni magistrat objavlja razglas, v katerem pravi, da se množe slučaji, ko labtn ki obrti zakasnelo aii pa sploh ne prijavljajo svojih uslužbencev okrajni bolniški blagajni. Ta nemarnost da škoduje int resom blagajne in krši pravice delavcev. Da S3 pride temu v okom, je magistrat odredil resno splošno preibkavo, o čemer so mu delavske organizacije ponudile svoje sodtlovanje. Mestni magistrat poživlja las.n ke obrti, naj vrse točno svojo dulžuost, da se izognejo težkim posledicam, ki jih določa zakon. Delavce je prijaviti okrajni bolniški blagajni najdalje v treh dneh, ko so delavci vstopili v slu/bo. Obrtni zakon nalaga tudi, da obrtniki hranijo deiavske knjižice, | dokler je delavec v njihovi služoi, a po iz-• stopu iz službe j.h morajo izročiti delavcem <8 cert fikatom. Kakor vidite, se hočejo gospodje vesti prav neženirano, prav tako, kakor da sta Primorje in Trentin že v zadnjih stadijah pripravljanja za priključenje h kraljestvu italijanskemu. Neki dunajski lint, ki je sporočil o vsem tem s prav kislim obrazom, si je potem na bral toliko korajže, da meni, da v Avstriji se ne treba razgrevati radi tega kongresa, ker italijanska vlada se itak ne bj menila za to, kar bodo ti gospodje sklepali. Res, drzno čelo mora imeti, kdor si upa zavajati svet v tako mnenje! Potem, ko je sam kralj ob slovesni priliki vsprejemal avstrijske državljane na odlikovalen in ostenta-tiven način, pa naj bi verjeli, da se ne bo vlada menila za želje njih, ki hočejo to isto, kar hočejo oni, katere je vsprejemal italijanski kralj !! Med dvema — stoloma. Pišejo nam : Ko sem bil te dni po^tel v spodnjo Sk( fijo, da vidim, kako se tam pleše in — pije, sem i Kazpis službe v davčni stroki. Na imel priliko videti kako se svet spreminja in primorah davčn.h urad,h je populniti mesto _ ljudje! uradnega sluge. —Piosiici morajo dokazati: Nekdaj mogočni PoBtogna (Postojna) gre, 8v°j° starost, šolsko naobražbo in pozuanje kakor bo mi zagotavljali verodostojni možje deželnih jezikov ; dalje : morajo dokazati do • — rakovo pot ! Ta mož je, kakor že njegov priimek kaže, slovenske krvi. Veljal pa je nekdaj za velikega Italijana. Ko so ga koprski signori sedanje svoje službovanje, ako niso v z^ezi vojske, ter priložiti spričevalo županstva o njihovem vedenju in dižavi o zdravstveno spričevalo o telesni vsposobljenosti. Prošnje je spoznali do dobra, so mu začeli obračati uložiti teiom 14 dnij na finančai direkciji v hrbet. P. pa je postal kar čez noč »velik Trstu. prijatalj« Slovencem io se je tudi (vsaj na Veselica »Zvonimirac v Ko colu. — videz) potegoval za zmago Slovencev na vo- Vendar eukrat si ludi ti, skoro ž a pozab- litvah. Vse to pa je bil le dobro premišljen ljeni Rocol, stopil na p izorišče narodoegs manever, s katerim je mož upal pridobiti probujanja! Vendar enkrat ai se vzbudil tudi ti iz svojega dolgoletnega spanja ! Začel si tudi ti zbirati sv >je sinove v okrilju pevskega društva in j h navduševati za narodno prosveto. Zidnji od okoličanskih okr« jev si se dvignil ! Zadiji si zbral svojo mlad.no, da jo balkanskim Slovanom! Će nam bo le prostor dopuščal, prinesemo tudi ta zanimivi članek doslovno in čim prej. Iz pred naših sodišč Tatvina na pokopališču. Na me-tnem pokopališču ur rs IS v bojne c^te tržiskin S o vencev in j je dne 23. julija t. 1. delavec Josip Lukežič X Smrtna kosa. Dne 22. t. m. ob 2. uri zjutraj je, previden ee svetotajatvi za umirajoče po dolgi in mučni bolezni, preminul preč. goBpod Lovro R a k o v e o, kaplan v Dragi. Dosegel je lepo starost 71 let, ter bil od zapazil, kako je nekdo hotel nekaj odtrgati žu pijano v jako spoštovan. od marmornatega steoriča na grobu Gianni-Matteazzi. To stvar je delavec takoj naznanil varuhu pokopališča. Ko se je LukežiČ povrnil k dotičnemu grobu, je oni nepoznanec že izgini, a pristopihš k omenjenemu stebriču, zapazil je delavec, da je biia bronasta baklja da jo je nepoznanec hotel odtrgati, a je pobegnil, ko je videl, da ga je Lukežič zapazil Da delu. Pozneje ee je doznalo, da je bil ne poznanje že večkrat radi tatvine kaznovani čevljar Just Pizon, katerega so tudi ziprli in je moral predvčerajšnjim radi tega odgovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Pizon je trdil, da je ned -lžen ter da ni hotel ukrasti omenjen* ga predmeta, marveč, da se je ustavil pred dotično rakvijo, da bi čital nr grobni napis. Sudai dvor pa ga je spoznal krivim in ga obsodil na tri mesečno ječo, po-cjstreno z jednim poste m na mesec. Radi navskrižja v računih. Osemnajstletni Vikt< r Vascoa, trgovski pomočnik v neki prodajalnici jestvin pr.šel je g< Sf.o E:izabet<» S. tirjati radi nekih zaostankov v prodajaln ci. Ista pa je trdila, da ni nikoli ničesar kupila v dotični prodajalnici s tem okrepiš d j h moč. S teboj je sklenjena veriga pevsk h društev v okolici, ker edini ti si še manjkal v njih krogu. Ti edcol na prvo veselico »Zvonimira« ! Navdušite mlade pevce! Saj s tem združite koristno z zabavo, ker program sam vam obljubuje veliko ve-ulji. Slovani in Italijani ▼ Primorju. Dunajski »Parlamen ar« je začel pr občevati vrsto člankov pod naslovom »Slovenci in italom&naka iredenta v Primorju«. V prvem članku ee bavi z etnogr? fičnimi in drugimi razmerami Slovencev na Goriškem. Uvod tem člankom Be glaai: Nič ne ovira italomanske ired n e, da bi ne vri*dar kazala ideje združenja vaeu italijanski g »vorečih pod enim žezlom in eno ki ono, naj so to- ali ono stran črno-rumene mej*. Ker bo v južnem Tirolu že napraviti prvi korak in so dosegli prvi vspeh z uhlevami narodne avtonomije, bo postali . . naselila PriJate^a* "redno pa se je podal na parnik, ogledoval si je iatega, korakajoč ob robu »docka«. Kar na enkrat stopil je preveč Pogreb se je izvršil pr6dpoludne. P. v m. X Veselica društva »Skolj» v Šmarjah na Vipavskem. Pišejo n*m : Veselica, katero je pevsko in bralno društvo »Ssoljc prired io dne 6. t. m. v Šmarjah na Vipavskem izpala je v vsakem obziru krasno. — T»gi dne zbralo se je zavedn h Slovencev od i Židje t Rusiji. AVASHINGTON 23. (B.) Državni de-partement je prejel od mnogih židovskih prebivalcev Filadelfiie prošnje radi varno3ti i njihovih svojcev v Homelu, kjer so bili nedavno temu antisemitski pojavi. Državni de-j partement je naložil amerikanskemu vodite-danes ob 10. uri lju poslov v Petrogradu, naj poizveduje, da li eo v Homelu tudi amerikanski interesi v nevarnosti. Amerikansko brodovje. WASHL\GTOX 23. (B.) Za slučaj, da položaj v Turčiji to dovoli, da se amerikansko brodovje umakne iz orijentalskega vo-v Šjaarjbh vse polno dovja, se brodovje v Evropi umakne v Dži-blizu in daleč tako, buti, da pokaže zanimanje Zjedinjenih držav da boljše udeležbe niti ni bilo mogoče pričakovati. Pevci društva »Školj« so pod vodstvom vrlega pevovodje g. nadu'Sitelja Ivana Kausa kaj izborno prepevali, tsko da so morali na burno zahtevanje občinstva vsako točko ponavljati. Vsa čast gospodu Kausu, da je svoje pevce tako debro izvežbal. Tudi dramatčaa predstava izvršila seje najbolje in se je posebno odlikoval g, Vekoslav Orel v evojej komiČaej ulogi. Vrlim rodoljubom v Š narjah kličemo: le vstrajno in pogumno naprej. Več izletnikov. Hribar izroči Vesti iz Kranjske. * Častniki proti ljubljanskemu župan U. Afero g. ljubljanskega župana Ivana in ako je Blučajno kupila kako maleikoat, da Hribarja z ljubljanskimi častniki je deželni je tudi takoj plačala. Ker sta toliko Vascon odb( r kranjski izročil pristojnemu odseku v koiikor gospa S. vstrajala na svojih stališčih, odločitev, da-li se gospod došlo je med njima do prepira in S. je slednjič rekla Vasconu, da je neumen, kar pa je Vascona tako razgrelo, da je gospo udaril s pestjo po obrazu ter jo precej težko ranil. Par minut pozneje pr šla je v hišo gospa Adela E , hči Elizabete S. in ko je videla mater ranjeno, stekla je za Va»conom ter ga z nekim predmetom udarila po glavi. Doslo sodišču? Danes došli »Slov. Narod« pa za-trja, da ni sodišče zaprosilo izročitev, ampak da je župan Hribar sam zaprosil, naj deželni zbor dovoli sodno zasledovati ga. Vesti iz Štajerske. — Afera Bratuša. Preznačilno je bilo vedenje nemškega novinstva povodom raz- je do medsebojne tožbe In včeraj se je o tej prave proti zakonskima Bratuša, da ne bi stvari vršila razprava na tukajšnjem okrajnem zopet in zopet opozarjali na to. Nikdar ne sodišču, pred sodnim tajn kom Zac^ario. smemo pozabiti, da nas je nemško novinstvo Elizabeto S. je zaBtopal dr. C »duri. Sodnik ob tej priliki označalo kakor narod ljudožr-je Adelo E. obsodil na 5 kron globe, Va- : cev ! A še značilneje in še gnusneje je seda-Bcona na 5 kron globe in 14 kron odškodnine ; nje vedenje nemških novin. Nijedna od nj h za pravnega zast pmka gospe Elizabete S. Nesreča t LloydoYem arsenalu. Petnajst letni Kristijan J utro v ć iz S/. Ivana v Dalmaciji podal ae je bil včeraj popol. v Lloy lov arsenal, da se tamkaj ukrca kakor stroje vodni vajenec na parnik >B »snia«. Ko so ga na parniku vaprejeli v službo, je Ju trev ć šel zopet na suho, ker ostane omenjeni parnik še nekoliko dni v arsenalu. Na to napotil se je Jutrov <5 proti parniku »Impera-trixc, katerega popravljajo sedaj v Llovdo-vem » looku«, da obišče tamkaj nekega svo- P'igutnoeji povsod tam, kjer se je »itahani A« ; pred vsem pa v avstrijskem slovensko- hrvatskem Primorju. Italijan iz kraljest\ a se čuti tu doma, a italomanski podanik se zopet Čuri srečnega, da se nah»ja v neposredni bi z ni Italije. Oba pa navdušuje isto ini-el, da bosta v bližnji bodočnosti združena v enem taboru. Gresta Bi na roko eden drugemu, ko gre za to, da se na tej ali oni Kraiti morja Adnjanskega pr rejajo demonstracije proti obdonav*ki državi. V vseh takih slučrob s« »pntrijotičnemu« Italijanu ni bati, da bi ga radi njegove nespodobnosti zadeli kaka kazen, saj ve, da to koali-tJijojemljejo v varstvo v Kvi-rinalu in — na Dunaju. Najstrožje ee gleda na to, da se Italijanom spolnjuje vaafea ž-lja in da se jim ne daje povoda za nerad »voljnost. Se leta 1879 je Paolo Fambri predlagal v neki razpravi v »Nuova Antolo-gia«, naj se »lepo postopa« z Italijani v ob-dunavski državi, d .kler se primorske pokra jine ne odstopijo kraljestva. To se tudi spol-nju e in dozdeva se, kakor da je doba od 1^66. leta eem le prebodni stad'j za končno uresu čen e vseh velikoitalijansmh željfi. Ita-lijaoski tivelj se razvaja in je nodes na rokah. d ■ »čim ae z drugim slovanskim prvotnim deželn m prebivalstvi m, Be Slovenci na Go-rjš&em, na tržaškem ozemlju, v severni Istri, »a s Hrvati na Jugu, da-si so isti v več ni, postom po mBČebevfki in se je smatra kakor k* ko nepotrebno in ne rado gledano bitje. "5 polno pravic i je neki bivši minister i m e »oval primorske pokrajine — * r t e v ob dunavske države«. * To bodi pri p* m njeno še, da prinaša »PmUmen ar« zanimiv članek v odgovor na Dja italijanskega publicista Guglielmo ^rr^-ro o razmerju med Italijani in Slovani. Ta o igovor kulminira v zahtevi : Balkan na rob in ptdel v globoČino 12 metrov. — Na arečo pa je bila na dotičnem mestu, kamor je padel, voda de en meter visoko, vsled česar se ni nesrečnež ubil, marveč si je le zlomil nogo. Jutroviču so na pomožni postaji arsenala obvezali nogo ter ga prenesli potem v mestno bolnišnico. Radi najiramotneje trgovine, radi tr govine b človeškim mesom, bo prijeli včeraj v neki gostilni v ulici del Rivo dve možki osebi, ki sti trdili, da sta godca is Češke. V njiju spremstvu sti bili dve mladi deklici. Na zaslišanju sti ti dve sumljivi osebi izjavili, da Bti na potu v Port Said, a svoji spremljevalki da hočeta poučevati v glasbi. Ali izkazalo se je, da Bta že večkrat bila na takem potovanju v spremstvu žensk. Oba možka in obe ženaki bo pridržali v zaporu. Poslednji dve odpošlje neveda oblast nazaj v njuno domovino. Opozarjano nase trgovce na oglas pod >Mladenič išče službe« in priporočamo istim, naj, ako le možno, ustrežejo želji mladeniča iz poštene narodne družine. Vremenski restnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 15.2, ob 2. uri popoludne 23.1 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.3 — Dane« plima ob 11.23 predp. in ob 11.30 pop.; oseka ob 5.IS predpoludne in ob 5.21 popoludne. toliko poštene mo-eedaj, ko je prišla pripoznala: storili Vesti iz ostala X Trtna uš. Uradno je konstatirano, da je v Ronkah in v Koprivi, v sodnem okraju Gradiška nastopila trtna uš. Zato je politična oblast prepovedala izvažanje iz rečenih dveh občin . trt, tranega perja in vaa-katerih drugih raatlin. nima toliko poštenja in ral ne sile v debi, da bi jasnost v afero Bratuša, smo krivico. Ker se je umorjeno in »požrto« dekle pojavilo zopet živo in zdravo, je moralo seveda sodišče razveljaviti razsodbo porotnega aodišča od dne 11. junija 1901. iu uvesti novo poBtopanje, ki je pa b senatno sejo dne 17. t. m. na okrožnem sodišču v Mariboru našlo svoj zaključek. Včerajšnje naše poročilo moramo spopolniti v toliko, da so mater oziroma soprogo Marijo Bratušo ispustili na svobodo in jo odpeljali v Gradec ker je bolna na očeh. Frana Bratuša bo obdržali v zaporu, ali bržkone ga oddajo v norišnico, ker sedaj da ni pri pravi pameti. ' — Značilen slučaj. Zadnji petek be je vršila pred oeljBkim por >tnim sodiščem razprava zoper bivšega urednika »vahtarice« Ambrožiča zaradi razžaljenja časti. Vprašanji, ki ste odločevali o krivdi, ste bili s 6 glasi potrjeni in ravno tako s 6 glasi zanikani. — Med porotniki je pa bilo 6 slovenskih kmetov in 6 mož nemškega mišljenja. »Domovina« meni, da je to čudno naključje. Mi pa menimo, da na tem ni nič čudnega. Slovenci bo hoteli dati tožniku zadoščenje radi žaljenja na časti ; nemški porotniki pa so vzeli žalilca v svojo zaščito. — Tako se godi povsodi, kjer vihrajo strastni politični in narodni boji. Porotniki Be ne morejo odtezati vplivom teh bojev in le prepo-gOBto odločuje za njihov »da« aH »ne« politično naziranje, in ne objektivno stanje stvari. Zato ravno protestiramo vedno in ved no proti temu, da ae toženi slovenski uredniki ob periferiji z neizprosno doslednostjo izročajo v sodbo — političnim in narodnim nasprotni kom ! V jezikovno mešanih krajih naj se ustanove po narodnosti ločene porotne klopi. Tako bo potegnen zapah pred možnostjo — kakor na pr. v Trstu — da so eni vedno oproščeni, a drugi skoro vedno obsojeni. Brzojavna poročila. Imenovanje t carinarski stroki. DUNAJ 24. (B.) »Wiener Zaitung« jav Ija : Finančni minister je imenoval viša ofi-cijala carinarakega urada Ivana Boriča in Karola Malloverja kontrolorjema carinarakega urada v VIII. plačilnem razredu na glavnem carinarakem uradu v Trstu. za zasnovanje trgovinskih odaošajev z Abe-sinijo. Državni zbor. DUNAJ 24. (B) — Zbornica poslancev. — Med doslimi spi3i je predlog poslanca S-hreiterja in tovarišev, ki po^ivlja vlado, nt»j o pogajanjih z Nemčijo za sklep trgovinskih pogodeb dela na carinsko združenje in ntj dela za spremembo naše zveze z Nemčijo v tem zmislu ; potem predlog poslanca W o 1 f a in tovarišev, ki poživlja vlado, naj nemudoma ukreue potrebno za razveljavljanje dosedanjega gospodarskega razmerja z Ogrsko in izlaati za ustvarjenje avtonomnega carinarskega tarifa za Avstrijo. Poslanci Kindermann in tovariši inter-pelirajo vlado, da li je pri volji, nemškemu narodu na C> šiem, potom zakonodaje in reda, izvesti avtonomijo, samoupravo, osobito pa razdetjenje vath viših oblasti v deželi, pred vsem pa deželnega odbora. Zahvala. »Odbor zavoda sv. Nikolaja« Bi šteje v pnjetao dolžnost, se zahvaliti vrlemu pevtkemu društvu »Kolo« na njegovem krasnem petju, dramatičnemu odseku, pev. društva »Slava« od sv. M. M. spodnje, go-Bpicam : Kuret in Ćok in gg. : Nardinu, Ku-retu, Svetina in N. N. na njih izborni vpri-zoritvi igre »Dva gospoda in jeden sluga« v popolno zadovoljnost sav. občinstva, i^totako gospici Ani M š:č, katera je z čutom dekla-movala »Čudežna jezera«, dalje gojenkam Luciji Šare, Katici Rozman, Fani Gorini in Lojziki Miš č, katere ao ee trudile, da postrežejo dragim gostom, poštaricam Neži ki R^zelj in Marici Č. — Sploh se zahvaljujemo ve-em onim, kateri bo, na kakoršenkoli način pripomogli, da se je veselica tako dobro obnesla ODBOR »zavoda sv. Nikolaja«. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d I n o a t". Natisnila tiskarna konsorcl j a lista „Edinost" v Trota Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati ni kake konkurenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Itasrtov&n oenlk brezplačno In franko Na prodaj! Sodi novi in stari, vsake velikosti, po niznih cenali, Fran Budau, sodar ulica Boschdto štev. 20. (ubod v ulici Paduina). wttttKKXXXKKttKK*XK X X X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznano tovarne mizarske zairnge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Na]YBčja tovarna polištta primorske dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les se osuši v"to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj ndeboo, Moderni sastav. Konkurenčne oeae. ■S" Album pohištev brezpladen. Vi X M n n n i u n t st II H n XXXXXXXXXXttXXXXX -piejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnej.-ih kombinacijah pod tako ngodrimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačil?. V*ak član ima po preteku petih let pravico do dividende. !La JL ^ IJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. 1 Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti dragu vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne n oa mesec tsihc-re očas:nozas u žiti osebe v*a-kejra ntanu. (tu ii kot postranski zasni-tk). Njitanč ieje pod .,ReeH 107" na Annoncei - Abthelung de? MERCUR. Stuttgart, Bergstr. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Tr>t. - ulica dHTIrtdustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvo^aiue plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v r aanjib |hj dogovoru. — Se ne boji cik ke konkurence bodis: glede cene ali kakovost* blaga. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v i Uah St-dfa. fi^arua v ul. Giuliani Št. 20 A, I. na str. od 1—2 in 5—7 ^op. Urar F. Pertot Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 glijev i. t. d. Popravlja v«ako-vn^tne ure po jako zmerni ceni. Išče se za veće selo poleg morja v Dalmaciji čevljar, doher in spreten delavec, rodom Slovenec-, srednjih let. <"igar žena je dobra in vešča kuharica. Imel bi kivmo na račun (po stotink od litra), kuhinjo in prodajo duhana na svoj račun tei prosto stanovanje. Natančne ja pojasnila daja Filip I v a n i s e T i e v Trstu, ulica Torre bianca številka 11. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. Prodajalnica rokovic in kravat. A- HUBMAN TKST Corso štv. VX TUST. . Rokovice pive vrat« za gospe, 2 gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumb; |> » .... gld 1.20 Rokovice .Z kineska svile po . . gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice g acd za gosp de /angleške vr*t*>) po . . . . g!d 1.30 do 1.40 Rokovice f ristne ang!cž*e po . gl 1 1'80 Rokovice Z« častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Rokovice i/. školske niti od 40—50 nove Rokovice luknj Časte.....gld —.50 Rokovice mitous, zadaja novost, od »vile 60 nove. od niti 30 nove. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien* prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 nove. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Rjkovice se poškilijo ter sprejemajo naročbe po meri. Fran Antonič Campo Belvedere 10. Telefon 1G17. Nova prodajalnica jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta : Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Velita zalop Yiii v toteljM, piva, likerjev in mineralni! voda. = Postrežba na dom. , v.. Dr. HENRIK TUMfl odvetnik v Gorici. Naznanilo preselitve. Naznanjam si. občinstvu, da preložim s 1 . oktobrom t. 1. svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v Gosposki ulici štv. 7 v lastno hišo v ulici £reh Kraljev št. 9 (via dei tre Re) v obližju nove justične palače. n 1 L. Lnzerje? otallž za turiste. Pri poznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žu Ijem itd. G lani a zaloga: Lekarna L. SCHVVENK, DUNAJ-Ai EEDLING. N;j - LnseN^-^ t n - Tobiva se v vseh lekarnah. - Slovenska gfospica s šolsko izobrazbo tfr znanjem nemškega jezika (brez znanja italjanšeine), se sprejme kot praktikatinja proti začetni mali plači k neki iz vozni tvrdki. Ponudbe jmhI »Prakti-kantinja 10« na upravo našega lista. Mladenič išče službo, mi«*-™*, ki je do- --vr.-il t-govsko obrt. nadaljevalno čolo, govuri in pi^e pravilno slovensko in nemški jezik, je i/.urjen v maoifakturi in speceriji, i?če v 1 rstu i rimerno tdužba. Zadovolji »e tudi z maio plaćo, dokler se ne pri ući italijanščini udov pove iz ulj i n >sti gospod Kravos v -Delavskem podporne m društvu". > 1 TRGOVINA Z ŽELEZJEM GB.EINITZ NEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. CARL < < \od- Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, nj&ke, pum pe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji ( in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, / železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. > > > > \ M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nered-no>ti v |>erijodi, krvavenje, l»eli tok, neredna lega mat rniee itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. ^ Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. -= Ugodne cene. =— TRST - Ul. Farneto 8. - TRST | priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. ^^ Cenike na zahtevo franko. ^ > Rionione Airiatica di Sicurta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morje proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; društva dne 31. decealr 1892.: Glavnica društva..........gld. 4,000.000- — Premij na reserva zavarovanja na življenje ..............rt 13,326.34 »i^ Prenoijna reserva zavarovanja proti ognju - •............„ 1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........„ 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . „ 500.(X)U*— Reserva zavarovanja proti preuii- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822"42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (R) „ 243.331'8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.00li-— Občna reserva dobičkov . . n 1,187.lGi'86 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši.) „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital === Špitalske lllice Štev. 2. ===== K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vme rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna^ih obligacij, sreik, delnic, valut, novcev in deviz. lil Promeae izdaja k vsakemu irebanjn. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ----------------kupone. -------------- - Daj« predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — Izgubi -: Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Bor~^n naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do - ^ dne vzdiga. ~ Promet 1 čeki in nakaznicami.