218. številka.
Ljubljana, v soboto 21. septembra 1895
XXVIII. leto
iahap vsak dan sveder, isimai nedelje in praznike, ter velja po m«we 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano fcrea pofiiljanja na dom r.n
na mesec, po 30 kr.
» * OBnmniU J»«*«ni«.w od itinatopne potit-vrate po 6 «*   « ue llBUMI|0 , ,r u • ..i j
Uopiai caj 8e isvole fraakirati. — Rokopisi se ne vranjo.-- LredEi6t,v0 in nptavuisUo je na Kongresnem trga it LS Upravaištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacija, osnomla, t. j. vae adminiitra ivne stvari
poftti prcjemnn za avstro-oporBko dežele sn vse leto 15 j?H., za^pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 -ld.. za jedfn vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec l gld. LOjjkr, Za pošiljanje na dom računa" so' po 10 kr, r. r.a Četrt leta — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia.
6i kr., Ce ne oznanilo jedcnkral tiska, po 5 kr.. fle h« dvakrat, i.; pe i kr.. Co 30 trikrat ali vučkrut tiska okopisi se ue vra^aio. — t j i-g <i n i S i.
Glasovi z Goriškega.
V Gorici, 20, septembra. [Izv. dop ] Čitateljem   »Slov. Naroda"   so   gotovo  še v apominu dopisi o homatijah mej zadnjim .zasedanjem"  našega deželnega zbora.    Lahi so zahtevali za namakanje tržiška ravani novih 383.000 gld., za nepotrebni  tramvaj v Furlanijo pa 375.000 gld , a niso  hoteli   dovoliti Slovencem  niti  1000 gld. za nadaljevalno obrtno   šolo, 5000 za cesto v Trento (kateri je obljubila   vlada   15.000),  in   15.000 za cesto ob levem bregu   Soče od Kanala do Sv. Lucije, za katero je vlada brzojavno obljubila 50.0(0 gld. Ker Italijani niso hoteli v ničemur popustiti, zapustili  so Slovenci   deželni  zbor,  kur le tako je bilo mogoče zaprečiti nakane Lahov, ki so računali   na okolnost,  da je  bilo vsled smrti Ma-hordičeve  na  slovenski   strani  le devet poslancev, na laški pa denet.   Sam vladni zastopnik Hosizio je bil priča,  kako  je   „stari   lisjak"  nelojalno postopal  pri  posvetovanjih o kompromisu:   kar je danes rekel, podrl je jutri.   Videlo se je očitno, da hočejo imati škandal — in doživeli so ga.
Ali ko je bil deželni zbor zaključen, ne da je izvršil svojo nalogo, začeli so Lahi vso krivdo zavračati na slovenska ramena: mi smo nemirneži — oni pa miroljubni avstrijski živelj. katerega vlada mora podpirati. — In zaree. vlada Rin a MU) jeva se je vrgla povsem  na laško stran!
To čutimo pri sedanjih volitvah. Politično društvo „Sloga" je izdalo program, v katerem se vsem kandidatom že naprej nalaga dolžnost, da se aavežejo v klub, ki odločuje v vseh vprašanjih z večino planov; manjšina se mora udati večini. To je potrebno vsled morebitnosli, da bo treba tudi v prihodnje kdaj zaprečiti sklepe proti Slovencem 8 tem, da vsi naši poslanci zapuste deželni zbor.
Jasno je, da smo Slovenci sklenili to le v svojo — obrambo proti lahonskim pretiranoHtim. In naša modra Rinaldinijeva vlada je v zved z Italijani delovala z vso silo na to, da bi nam vzela možnost celo take obrambe. Pustila je v miru Italijane, ki so agresivni, ki hote grabiti stotisočake iz naših Žepov, a vrgla se je na nas Slovence, ki se branimo tolikemu izsesavanju!
Tako postopanje vlade je iznenadilo slehernega Slovenca! Vlada je prav odlofno nastopila tam, kjer je najprej upala na zmago, To je nad — Kras (sežanski politični okraj). Okrajni glavar grof Seli affgotsch (katerega so nam vsilili na Goriško po pripomoči llobenvvarta in Šukljeja !) in komisar Gassor sta pri volitvah volilnih mož očitno agitovala proti „Slogi«; vplivala sta tudi na izvo litev volilnih mu/, I vključila sta od volitve celo nekaj učiteljev, češ, d* so občinski tajniki, kajti znano je, da bi isti učitelji volili „Slogina" kandidata.
Našo nasprotnike so iznenadile dvojne volitve v Komnu. Tam je zmagala pri prvi volitvi „Slogina" stranka z 19 glasovi vtčtne. Ali glavar je volitev uničil, čel, da so bili 4 volilci (uradniki!) nezakonito izbrisani iz volilnega imenika. Opomniti je, da isti k volitvi niso niti prišli, da jih je iz-črtal vladni komisar in da bi ne premenili volilnega uspeha, ako bi (udi prišli in volili z nasprotno stranko, kajti še vedno bi bilo 15 glasov večine. Vršile so se nove volitve, pri katerih je bilo oddanih 8 nezakonitih glasov; odločila sta zmago nasprotnikom za 1 do 2 glasa davčna uradnika, ki sta bila komandiiana k volitvi !
Kaj se je godilo  v  Sežani, ste na kratko že
poročali. Dostavljam se to, d;, je glavar nezakonito
;----i:i i-----:. • i i.....
k  sebi  učitelje   in   jim   „svet o val"  —  naj ne
gredo voliti.    In Kielimnseggov   ukaz,   pravijo, še vedno velja!
Vlada je torej dosegla na Krasu svoj namen. To je žalostna resnica, ki vrže čudno luč na Kra-ševee,   pa   tudi   na njih kandidatp.   Dr. Abram je laliko ponosen na to vladno kandidaturo!    Vsi zavedni Kraševci se obračajo od njega s preziranjem I Ko je vlada  dosegla svoj namen na Krasu, vrgli* se je z vso silo še na veleposestvo. Tu jej je prišla ravno  prav   okolnost,   da  ima vsakih 10 veleposestnikov   po jed nega kandidata. Tolike razkosanosti Se ni bilo!   Zdaj je kakih 12 kandidatov, o katerih prav re»no govorijo. Ali vlada ima na srcu :   viteza Tonklija,   Andreja Kocijančiča, in Jos. Fabianija v Štanjela.  Za to listo že agitujejo vladni možje in uradniki, kakor je „Narod" že po-
ročal v brzojavki iz Gorice. Ali z vso silo utegnejo zbobnati skupaj kakih 30 do 40 slovenskih glasov, slovenskih izdaj ic, ki se zvežejo z našimi najzagrizenejšimi nasprotniki — z lahoni in ire-dentovoi. Laških glasov utegnejo spraviti skupaj do <;o.
Toda vseh glasov je 305; ako odštejemo 10 % takih, ki se sgttbć, bi moraloostati Se vedno do IGO glasov za „Slogi ne" kandidate. Ali slehern rodo-lji.b na deželi mora storiti svojo dolžnost I Ne iz« postite nobenega veleposestnika: kdor ne bo mogel iti v Gorico, naj pošlje pooblastilo in izkaznico. Sramota bi bila za veo Slovenijo, ako Id Lahoni določevali Slovencem „zmerne" poslance v deželni zbor. Kar izvole Lahoni, mislimo si lahko, kako je za na« vrednosti!
Največja sramota pa bo za tiste Slovence, ki dolu — lahonske glasove. Take ljudi bo treba kar izključiti iz slovenske družbe. Današnja „Soča" grozi, da bo imenovala vse tiste veleposestnike, ki bodo vobli lahonske kandidate za — slovenske po-slance. Prav je, naj izve slovenski svet take izdajalce, ki so vežejo z najbolj zagrizenimi nasprotniki proti svoji krvi. Takim ljudem naj ljudstvo z zaničevanjem obrne hrbet in — ako so obrtniki, trgovci italijanski — ne prestopi njihovega praga, kajti z JiudrnJM.Jriw0eeđeW< "*1
Čuje se, da vlada upa posebno na neke glasove na Vipavskem, v lirdih in na Kanalskem pa tudi na vse kraške. — Kako ta vlada ljubi vse te kraje, bodi v dokaz povedano to, da podpira za državni zbor v mestih in trgih kandidaturo princa HohenloliH, ki je predsednik južne železnice in nasprotnik vsaki drugi novi železnici. Ako bi veleposestniki drvili za vladnimi kandidati, potem zaslužijo tudi vladnega Hohenloha, ki naj se bo poteza) za nje — a na nadtljno pomoč nezavisnih slovenskih zastopnikov naj ne računajo, ker se umaknejo s pozorišča pred — mameluki.
V 1 Jlibljaili, 21, septembra. Mi in protisemitje. Tržaška .Edinost", ki še vedno pričakuje zboljšanju avstrijskih razmer od protisemitizma, je iztaknila neko nasprotje  v naši
T a t
(Povest J. E. Oolobova.) (Dalje.)
Urednik vzame iz žepa papir, naredi debelo avalčico in sede pisat akt. Čez nekaj Časa pozove starosto, stotskega, dva starca in Aleško ter jim prečita akt, v katerem je bilo rečeno:
„1883. leta, 2. dne kimovca izvedel sem niže podpisani policijski urednik 2. oddelka N— okraja, dospevši v selo Razgudino, Truševskega okraja, o storjeni tatvini, namreč o tem, da se je izgubila kmetu tega sela, Danili ČJečirinu, ovca. Napravil sem preiskavo, katera je dokazala, da je omenjeno Ovco ukradel iz ,košare' po noči kmet istega sala, Aleksej Petrov Kubiškin, kateri je vse čisto odkritosrčno izpovedal in pri katerem se je našla pri preiskavi nad hišnim stropom ovčina zgoraj omenjene ovce. Preiskava se je vršila pri selškem starosti tega sela, pri Mironu Venikovem, pred stotskim Semenom Korovkinom in pred pričama Antonom čurinom in Stepanom Kopilovim in spada v predložen je Nj. Visokorodju Gospodu Mirivnemu Sodniku N— okraja, 3. oddelka. Policijski uradnik I. Burjanov."
j „Piši tu:   Aleksej   Kubiškin,"   reče   urednik |
Aleški. „Starosta, daj pečat! Stotski, prižgi svečo!tt |
Aleška je podpisal, pečat se je pritisnil, papir v žep, urednik je sedel na konja in odjahal.
Vsi ti dogodki navalili so na Aleškino glavo silno delo Rekli ao mu, da ga ne bodo sodili starci, da ga bo sodil mirovni sodnik. Aleška je slišal že preje, da je sodnik gospod, bivajoč na Pustolinski pristavi, 25 vrst daleč, a za to sodbo bi se bil rad posvetoval s kakim človekom, vprašal bi koga, ali koga! Razven teh muoečih ga rnislij mučil ga je i stid. Sramoval seje, ne le zato, da je ovco ukradel, — ne, kako jo je že ukradel on? On je kriv, končno: on je jedel košfrunovino, bil je prisoten, no ni ukradel, ni popolnoma ukradel, — stidil se je prežite sramote. Ko se spomni, da je bila pri njem preiskava, da so ga vedli v zbornico, da ga je ljudstvo gledalo, tu mu šine kri v obličje, ušesa mu zagore, celo solze se mu prikažejo. In tu se spomni Nataške . . , „Kuko jo bo sedaj pogledal V Kaj poreče ona? Kaj poreče njen oče? In svatba?... Bode li ? . . . Kdaj ? . . . Ah, prokleta ovca! Prokleti Sidor! . . . Stidno je iti mej ljudi, stidno pokazati se kamerkoli ..." In A'uška je sedel vedno doma in vedno mislil, mislil . . .
Anisjo je videl vsak dan. Ta ga je sicer karala radi tega, da se je zvezal s Sidorom, no ob jednem ga je i vedno tešila, vide njegovo zamišlje-nost, rekla je, da se vse premeni, težava bo, kar jo jedino neprijetno, ako bode sodil sodnik. Starci bi ga pač poučili, postrašili, in to bi bilo vse, tam pa . . . Kaj bo tam, ni rekla, ker ni vedela.
Nekoč prišel je ded Andrej. Aleška je postal rdeč od stida, obradoval pa se je nenavadno. Ded Andrej je sedel z njim pod svislimi in se razgo-varjal dolgo. Tudi on ga je grajal za to, da se je zvezal s takim slabim človekom, kakor je Sidor, a tudi on je sožalel in ga tešil.
„ln ti znaš, ded Andrej, kako bo sodnik sodil?" vpraša Aleška, dolgo ne odloči vši se, predložiti to vprašanje.
„Bil sem, dečko, jedenkrat pri sodniku za pričo. Antoška Sivkin je ozmerjal pri meni gospoda Čuripina. No tudi mene so pozvali.
„No, kaj je bilo?"
„Izpraševal me je.M
„Kako je sodil V"
Sodil je strogo.   Za  tri  tedne  so pokadili
Antoško v ječo."
Sodba sodnika so AlcŠki ni nič razjasnila, no
pisavi glede dunajskih mestnih volitev.* Ntvela je dva odstavka, jednega, v katerem smo se izrekli malo nepovoljno proti Luegerja, in nas zaradi tega sumniči, da simpatizujemo z liberalci, potem pa neki odstavek, v katerem obsojamo liberalno stranko V resnici pa ni najti v omenjenih odstavkih nobenega nasprotja. I/ njih le sledi, da mi nismo prijatelji protisemit ov, ker so krivični v narodnem oziru in zlasti 88 ne navdušujemo za Luegerja, ki je bil že pri vseh mogočih strankah inje zastopal že vsa mogoča načela. Zato tudi sedaj še njegovi politiki prav nič ne zaupamo. Proti gospodarski politiki liberalne stranke smo pa vedno bili in smo celo koalicijo pobijali s tega stališča in obsojali tudi našo katoliško stranko, da je na Dunaju podpirala nemško liberalno narod no-gospo -garsko politiko.
Bolim - Bawek ne pride v novo ministerstvo, kar liberalcem ni po volji Sekcijski načelnik v finančnem ministarstvu tudi ne more lahko ostati, ker je bil minister, zato ga mislijo poklicati na primerno mesto pri upravnem sodišču. Liberalni Časopisi so takoj, ko je Bad*mi začel sestavljati ministerstvo, mimogrede naglašali, da bi ne bil o želeti, da bi Bo'im ostal v novem ministerstvu. Tega si niso upali trditi, da morda ni zmožen, a po njih mnenju bolj ugaja za kacega profesorja na vseučilišču, Priobčili so že bili novico, da sedanji linančni minister prevzame stolico na kakem vseu Čiliiči; to je bil Is nekak migljaj, kaj naj stori. Sedaj se pa bode vender našlo mesto zanj pri upravnem sodišču, kakor je pri najvišjih sodiščih na Dunaju že več bivših ministrov našlo svoje mesto, da se je potem nanje pozabilo. Hohm-Bawek je sestavljal Steinbaohovo davčno reformo in tega mu liberalci ne morejo odpustiti«
Po volitvah na Dunaju Liberalni dunajski listi se brez izjeme obračajo do grofa Badenija, naj bi rajši razpustil zopet mestni zbor, nego pa predložil dra. Luegerja v potrjonje za župana dunajskega cesarju, ko bi ga izvolil msstni zbor. Ko bi grof lluleui poslušal liberalce, bi na vs ik način moral preprečiti, da Dunaj ne dobi protiliberalnega mestnega zastopa. Liberalci pa tudi znajo stvar napeljati. Ne le dunajski, temveč tudi ogerski in inozemski liberalni listi p:š-\jo, koliko bi Dunaj na tt/'w: prnifril ako dobi protiliberalni zastop. Vse mnenje o razmerah na Dunaju. Dvomiti p* ni, da se dotični listi poprej z Dunaja informujejo, v kakšnem smislu naj pišejo. Bideniju se liberalci grozno laskajo in mu usiljujejo svojo podporo proti primernim protiuslugam. Kdor čita nemške liberalne liste, bi mislil, da v Avstriji ni važnejega političnega vprašanja, kakor to, kdo bode županoval na Dunaju.
Makedonski Srbi. Srbi se sedaj laskajo Grkom in Turkom, da bi jih pridobili za pospeševanje stbstva v Makedoniji Turki se ravno ne ustavljajo srbskim željam, ker vedo da bi s tem zisejali le nov razpor mej makedonske krščanska narode. Taki razpori mej kristijani so pa Turkom v korist. Grki pa niso take misli, ker zmatrajo Makedonijo za svojo narodno posest. Srbi bi radi, da bi se za Prizrenj  imenoval kak Srb za škofa.
postala mu je še bolj nejasna, še bolj strašna ; čakal jo je s tužnim strahom, kakor vzdigujoč se temen in strašen oblak. Kadar se je spomni, zastaja mu srce.
No dan je minil za dnevom in čutila in misli, ki so bile v pričetku tako ostre, jele so se polagoma gladiti in biti manj mučne. Bolj, kakor vse drugo, vspokojilo ga je, da se je srečal z Nataško povsem nepričakovano.
V mraku gnal je kobilo napajat, no ne pod Kraninjih dvor, marveč po svojih ulicah, koder jo je preje vedno vodil. Pod njih dvor ni šel nikdar več, — sramoval se je, ni si upal. Ko gre proti vodi, glej, — poleg njega Nataška: šla je po bregu.
»Ah! . . . Tj . . . Nataška . . zaklical je nehote.
„Aleška! . . ,« skoči k njemu Nataška, no takoj se ustavi, sram bi jo bilo, ako bi jo videli samo z mladenčem zvečer.
Aleški je bilo srce tako silno, da je je slišal in vs'ed razburjenosti ni mogel izpregovoriti niti besedice.
„Kako dolgo te že nisem videla! Ah, Aleška! . . . Kaj si storil, Aleša I ... Ali ti je trebalo . t0 ovco ' ' (Dalje piih)
Turška vlada n n i nič zoper to, ali patr arhat se pa upira na vs i moč, češ, da bi to bilo v škodo grškim narodnim koristim. Do sedaj je bil v Prizrenj u vedno grški škof, ki je seveda svojo oblast vporabljal za razširjenje in utrjenje helenizma. Srbi so se obrnili do turškega učnega ministerstva, naj bi se dovolilo osnovati srbsko šolo v Makedoniji. Turška vlada se temu ni mislila nič upirati. Ker pa Srbi spadajo pol carigrajski grški patrijarhat, in ker je v Makedoniji šolsko vprašanje v tesni zvezi s cerkvenim, je turška vlada patrijarhat vprašala za m nenje. Ta se je izrekel proti srbskim šolam, Češ, da v Makedoniji ni Srbov. Bodo li Srbi že jedenkrat spoznali, ^koliko je vredno grško prijateljstvo?
Občinske volitve v Belgiji. Novi občinski volilni zakon v Belgiji je ugoden za klerikalce, in ni dvojbe, da pri novih volitvah dobe večino v večini občinskih zastopov. Zanje je pa tudi to ugodno, da druge stranke niso jedine. Zmernoliberalna stranka je napovedala pri teh volitvah najhujši boj socija-jalistom. Zmerni liberalci bodo pri ožjih volitvah, kjer bodo, najbrž podpirali klerikalce proti radikalnejšim straukam. Zmeruoliberalua stranka ali stranka velicega kapitala v Belgiji nima toliko upliva, da bi mogla suna doseči pri kakih volitvah posebne uspehe, a klerikalcem pa vendar še lahko pomaga v več krajih do zmage. Klerikalno gospodstvo v Belgiji sloni že dlje časa na tej podpori zmernih liberalcev. Sicer je to čisto naravno, kajti belgijska klerikalna in zmernoliberalna stranka h ■ v gospodarskem oziru popoluoma vjemate, ou3 zastopate interese vele kapi t al iz ma.
Potovanje Slovencev na češko narodopisno razstavo v Pragi.
(Poročilo našega posebnega izvestitelja..)
Koncert.
V petek popoludne priredil je razstavni odbor slovenskim gostom na čast simfoničen koncert v koucertui dvoraui na razstavišču. Pri koncertu je tudi sodelovala gospodična Ljubica Tomšičeva, hči rojaka g. nadinženirja Tomšiča, g. dr. Bela Stuhec in kvartet „Ilirija". Obžalovati je, da se je večletni član kvarteta „Ilirija", g Branke, zadnje uro skujal in pustivši na ceddu ostale člane kvarteta, se odpeljal v Ljubljano. Na mesto njega je pel drugi tenor član češkega kvarteta „Kytara" gospod Masopust.
Simfonični orkester, kateci dirigira jeden prvih čeških glasbenikov g.*Kovafovic, je zaslovel v kratki taji, da laKin nrittartrTJv ']3 le;maloTudi"v največjTfi mestih. O nj^ga igranju torej ni treba še kaj g )vo-riti, dovolj je, če povemo, da smo izletniki šele tu spoznali, kaj je glasba.
Gospodična Ljubica Tomšičeva je pela dve pesmi: Zajčevo „Domovini i ljubavi" in češko narodno pesem .Mi zlata Mafenko". S svojim prekrasnim glasom, Huim nnanciranjem in čustvenim prednašanjem je dosegla jako lep uspeh.
Slovenski pevci in gospoda Krtička in Maso-pust so peli več pesmij iu obudili s svojimi svežimi lepimi glasovi in s svojim umetniško do.ršenim petjem velikansk uspeh. Najstrožji kritiki so zatrjevali, da je malo tako izvrstuih pevcev, kakor so gospodje Pavšek, Lilek, Dečman in dr. Stuhec in da so ti s svojim petjem prekosdi njih najsmelejše nad oje.
Zvečer so se izletniki mudili v razstavi, kjer so imeli priliko občudovati krasno fontaine lumi-neuse, drugo dopoludue pa so si ogledali muzej, kjer jih je pričakoval in spremljal g. Lego in divno palačo mestne hranilnice, popoludne pa zgodovinsko znameniti Hradčin.
V sokolskom domu.
Zvečer ob 8. uri so izletniki šli v „Sokolski dom". Tu je slovenske goste pozdravil starosta praškega „Sokola" gosp. dr. S c h e i n e r. Zahvalil se je posl. Hribar. Gostje so so mudili dlje časa v „Sokolskom domu" in si ogledali vaje telovadcev. Vse vaje, tudi najtežje, so se zvrševale tako precizno, da so gledalci kar strmeli in svojim čutilom dajali duška z živahnim ploskanjem. Ko so se izletniki vpisali v spominsko knj.go, odšli so, spremljani od burnih ovacij junaških „Sokolov", v .Narodni dom" na kraljevih Vinogradih.
V Narodnem domu na Vinohradih.
Ta „Narodni dom" je jedna najkrasuejših palač kar se jih je v novejšem času zidalo v Pragi. Tu sem je povabil občinski svet mesta Kraljevski Vinogradi, slovenske izletnike. V veliki, bajno lepi dvorani se je občinstva kar trlo, takisto po vseh hodnikih.
Pozdravil je izletnike mestni podžupan gospod Alojzij Buren, kličoč slovenskim gostom: dobro došli! Za povabilo in vzprejem se je zahvalil posl. Hribar, rekši, da vsi ti dnevi, kar so Slovenci v zlati Pragi, so le jeden prekrasen in vsem nepozaben narodni praznik. Mesto Kraljevi Vinohradi stoji tam, koder so češki kralji svoj čas sadili plemenito tito. Kakor jo bila tista kaplja čista in plemenita, tako jo rodoljubje sedanjih prebivalcev tega kraju.
Oba govora sta bila v sprejeta z viharnimi „Živio* in „Na zdar"-klici.
Slovenci so na to odšli v drugo dvorano, da se poklonijo dičnemu vodji češke državnozborske delegacije dr. Heroldu.
Poslanec Hribar je ogovoril dr. Herolda in njemu za vse češke poslance izrekel najsrčnejšo zahvalo za vso požrtvovalno podporo, katero nakla-njajo zastopniki češki slovenskemu narodu in kateri se je v najnovejšem času zahvaliti tudi za celjsko gimnazijo.
Posl. dr. Herold je mej drugim odgovoril: Čast, katero ste mi izkazali Vi, velecenjeni gospod poslanec, in Vi, mili bratje slovenski, me je presenetila. Tega počaščenja z a svojo osebo ne morem vzprejeti, pač pa je vzprejmem za vse češke državne poslance kot dokaz bratske vzajemnosti in slovanske mejsebojne ljubezni. Gospod poslanec Hribar je omenil, da smo češki poslanci podpirali prizadevanja Sloveucev, zlasti pri celjskem vprašanju. Jaz tega ne zrnat ram za nikako zaslugo, narobe, menim, da je naša dolžnost, pri vsaki priliki podpirati politične in kulturne interese bratskega naroda slovenskega kar najodločneje, kakor sploh menim, da je dolžnost vseh Slovanov, podati si bratsko roko in bo v vseh bojih za narodne koristi mejsobojno podpirati. Mi Čehi, katerih zgodovina je napolnjena s tisočletnim bojem za narodni obstanek in za samostalnost domovine, in ki smo se vsled neumorne delavnosti celih generacij povzpeli na stopnjo, katero zavzemamo v kulturnem in v narodnem oziru sedaj, mi znamo najbolje ceniti, 8 kakimi težavami se mora boriti mali, od vseh stranij stiskani slovenski narod, ko -liko dela, žrtev, samozatajevanj in narodne navdušenosti je treba za zavarovanje narodne eksistenca in za napredovanje, in kolike borbe ho Se treba prestati, predno se dosežejo ideali. O nas Cehih se govori, da smo na severu straža slovanstva. Z isto pravico pravi se, da so Slovenci na jugu taka straža in zato je tudi naskok neprijateljev na vas in na nas jednako srdit. Ali vaša živa narodna zavednost, vaše navdušeno rodoljubje, ki vas je pripeljalo k nam na našo narodopisno razstavo, je zagotovilo, da tudi vaš mah narod ne zgine, nego da ostane živ in čvrst, če tudi je najmlajši član vsega slovanstva. Dovolite, velečislani prijatelj, da vam v dokaz svoje zahvale sežem v roko. Naj bo to simbol, da češki in slovenski narod, dasi sta oddaljena drug od drugega, si sezata v roko na skupno delovanje, na skupno napredovanje in na skupni boj. Bodite prepričani, da naš narod z zanimanjem spremlja vse vaše gibanje in želi, da bi cvetel, rasel in sa razvijal bratski narod slovenski!
Besede Heroldove so na vse poslušalce naredile mogočen utis. Slovenski izletniki so dičnemu češkemu prvoborilcu priredili navdušeno ovacijo, potem pa sn vrnili v veliko dvorauo k večerji,  katero je mesto
—g ii i ----u: „ :_lu|,...Luiu iu jjii kute J je pelo pevsko društvo  „Hlabol vinohradski".
Pri večerji sta bili dve oficijelni napit m ci
Posl. Hribar je povdarjal, da so bili Slovenci v teh dneh svojega bivanja v središču češkem deležni toliko dokazov ljubezni, da tega vse svoje žive dni ne bodo pozabili. V svojo domovino ponese Slovenci najboljše spomine na krasno Prago in to jih bo utrdilo v boju za narodni obstanek, v boja zoper skupnega neprijatelja. Govorilo se je časih, da je v južnih Slovanih gostoljubnost najbolj razvita, a to ni več resnično, ker smo se v Pragi osvedočili, da tako gostoljuben, kakor dragi češki narod, sploh ne more biti noben drugi. Govornik se je s toplimi besedami zahvalil na Slovencem izkazani gostoljubnosti in napil podžupanu Burešu in občinskemu svetu vinobradskemu.
Napitnici bo se navzočniki burno odzvali.
Na to je govoril posl. dr. Herold v imeni vinohradskega občinskega sveta. Rekel je, da je za mesto Vinohradi današnji dan jako časten, in da je mestu na veliko veselje, videti pri sebi kot ljuba gnnte številno deputacijo žilavega in vsakemu Cehu tako m izrecno simpatičnega naroda slovenskega. Hvala za ta lepi dan gre posl. Hribarju. Ta je u ne v Slovenec, a po vsi pravici ga šteje tudi češki narod mej svoje sinove. Posebno pa veBeli vsakega Čeha, da je prišlo v Prago tudi tako lepo število aloven-skih sester. Pravi se, da je slovanska žena ohranila otrokom materni jezik, in dokler bo žena Čutila slovanski, dotlej se nobenemu slovanskemu rodu nt bati za prihodnjost. Slovenski narod, najvernejši zaveznik češkega, naj živi t
Tudi te besede odličnega govornika so obudile veliko navdušenost. Ko je še govoril g. Pukl, se je razvila neprisiljena zabava v tem ko je mladi svet v stranskem salonu veselo plesal.
Šele pozno ponoči ločili so se izletniki od I ju beznjivih gostov.
Na deželi.
V nedeljo zjutraj so se slovenski izletniki odpeljali iz Prage na deželo, da si ogledajo po vsi Češki znano uzorno selo Nova ves v pf ibrarnskem okraju. Z železnico so se peljali mimo Kuhlinja, po nemški Kuchelbad, do postaje ftevnice, kjer so posedli na Čakajoče vozove in se odpeljali v Novo ves.
Na potu v Novo ves leži prijazno mestece Mnišek. Ker spada k okrajnemu glavarstvu Smichov je redarstvena oblast prepovedala županu, pozdraviti goste na trgu. Mestece je bilo vse v zastavah. Ob-
Jtf^F" Dalje v prilogi. ~^Mft
Priloga ^Slovanskemu Naroda" št. 218, dne 21. septembra 1895.
finski zastop, na čelu mu župan g. Sirehy pričakovali so Slovence in je peljali v najboljšo gostilno, kamor je priAlo Da stotine prebivalcev. Tu so domače gospodične, na čelu jim županova hčerka go spodična Ana Smeha, razdelile mej izletnike Šopke, po masi, katero je daroval slovensk duhovnik, pa se je serviral okusen zajntrek. Izletnike Bta pozdravila Župan g. S m S h y in župnik g. K r a m r , ki sta oba naglašala češkoslovensko vzajemnost in izražala veselje prebivalstva, da vidi pri sebi slovenske brate z dalnjegn juga. Posl. H r i b a r se je zahvald za lepi vzprejem in napil županu g. Smč-hemu in župniku g Kramrn, praznujočemu prav ta dan 26 obletnico svojega pastirovanja v Mnišku.
Po zajutrku so se izletniki, od mniskega prebivalstva živahno aklamirani, odpeljali dalje v Novo ves, ž njimi pa mnogo odličnih rodbin mniških.
Nova ves, veliko in bogato selo, je bilo z zastavami, češkimi in slovenskimi, ter z zelenjem ovenčano. Praznično oblečeno prebivalstvo je izlet nike viharno pozdravljalo. Pred županstvom je čakal občinski svet, na čelo mu župan in načelnik okrajnega zastopa dež. poslanec g. H o I b e j s , kateri je 8 presrčnimi besedami v imenu županstva in okrajnega zastopa pozdravil izletnike. Posl. Hribar se je zahvalil za vzprejem.
Izletniki no si na to ogledali uzorno gospodarstvo poslanca Holbej^a, kateri je na svojem domu priredil celo kmetiisko razstavo, in niso se mogli načuditi raznovrstnim maši nam in bogatim pridelkom. Ta razstavica je vsakogar preverila, kako novsetn moderno in racijonalno je kmetijstvo na Češkem urejeno in zakaj se je tako lepo razvilo.
Občina je povabila izletnike na obed, kateri se je priredil v šolskem poslopju in pri katerem je svirala za ta dan iz precej oddaljenega me<d:a naročena rudarska godba. Pri obedu je posl. Hribar ze zahvalil za vzprejem in napil posl. Holbejsu, kateri se je ginjen zahvalil. Govorili so se župnik g. Kramr, g. Pukl in župnik g. Miklavčič.
Mej obrdom prihitelo je iz vse okolico in celo iz Pfibrama mnogo ljudstva, pozdravit slovenske brate. Po obedu zbrali so se domačini in tujci v veliki gostilni na zabavo, pri kateri se je veselo plesalo.
Prezgodaj je prišla ura ločitve. Slovenci so se, burno aklamirani in spremljani od številnih domačinov, odpeljali v ft^vnice in poslovivši se tu od neutrudnega njih spremljevalca gospoda nadinženirja Tomšiča, se odpeljali v Prago, drugi dan p* na jug — domov.
Predno zaključimo to poročilo naj še omenimo, da jo v Meštanski besedi govoril tudi g. E. G a n g I in sicer z največjim uspehom.
Krasni dnevi, katere so izletniki pr-živeli na Češkem, jim ostanejo brez dvoma v neizbrisnem spominu. Želeti pa ie, «1» **** *»° navzeli tudi kaj češke navdušenosti, kaj Češke odločnosti in nenstraš nohti, saj veljajo za nas Slovenco Še bolj, ko za vsak drugi slovanski narod besede Svatopluka Ćecha :
Vcfme jen Boltf, btć praol a pili,
fine jen svatenni n:idštii»i v n&s, vftfmo jen vitozstvi llovansko itrjf, kt<-ra ai podcpfe krajni tu h raz, ve.fme, žo narod naS, veliki Slava s korouhvi lidakosti zn fttitem prava dobude komun vclebnjch kras!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. septembra.
— (Osobna vest.) Državni poslanec gospod dr. Andrej Ferjančič odpeljal se je danes na Slatino pri Rogatci zdravit so, ker že delj časa boleha.
— (0 bodoči gledališki sezoni) Le nekaj dni še in zopet se bodo v našem gledališču začele predstave. „Dramatično društvo" se ni ustrašilo ne truda ne troškov za priprave Popolnilo je osobje za dramo in opero, in posrečilo se mu jo dobiti tako izvrstne moči, da bodo naše predstave lahko tekmovale s predstavami tudi v večjih mestih, nego je Ljubljana, da bomo imeli gledališče, za katero nas bodeta lahko Trst in Gradec zavidala. Znano je že, kako lep operni in dramatični repertoir se je sestavil za prihodnjo sezono. Novo moči so že dno 15. t. m. nastopile engagement in se že marljivo uče, s tem pa je zagotovljeno, da se bodo napovedane igre in opere res uprizorile in da ne bodo ostale samo na roporto»rju. Za opero je bilo treba dobiti največ nove moči. O njih sposobnostih soditi bo občinstvu, a že zdaj lahko smelo rečemo, da daleč nadkriljajo lanske operne sile. Vzlic teinu, da se nove moči našega jezika šele uče, je vender zagotovljeno, da se bodo vse opere pele izključno v slovenskem jeziku Marljivosti pevk in pevcev ter spretnosti kapelnikovi se bode zahvaliti, da se bo vsak mesec uprizorila nova opera in sicer: meseca oktobra „ Afrikauka", meseca novembra „Janko in Metka" — ta opera, znana kot „Hansel und Grethel", se je lani pri nas nemški pela in sicer jako okrajšana, dočim se bo v slovenskem jeziku uprizorila neokrajšana —; meseca decembra „Car-
ine n", meseca januvarja pa „Lohengrin". Ker seje tudi zbor z izvežbanimi močmi pomnožil, ni dvoma, da bodo naše operne predstave prave elitne predstave, na katere bomo lahko ponosni. To isto velja tudi za dramo. Posrečilo se je dobiti moči, ki so že igrale v Pragi in v Belemgradu z velikim nspehom, moči, katere bi bile na čast, vsakemu velikemu gledališču. Vse te moči se uče pridno slovenski, vrb tega pa se je sestavil kaj zanimiv in raznovrsten repertoir. Vodstvo drame je v rokah g. Inne-manna, ki je že v minili sezoni dokazal, da ni samo odličen umetnik nego tudi sproten, izobražen režif-er. V očigled vsemu temu smemo brez strahu reči, da takih predstav, kakor letos, še nikdar ni bilo v Ljubljani, tudi v tistih časih ne, ko je bilo gledališče čisto nemško, brez konkurence, dobro obiskovano in ko so bile po zatrdilu izvedencev predstave vzgled ne. Če jo imelo „Dramatično društvo" pogum, preskrbeti vse to za prihodnjo sezono, je pa dolžnost občinstva, da s številnim obiskom podpira ta naš zavod. Strahu zaradi potresa pač ni treba imeti. Potres je sicer tudi na gledališkem poslopju napravil nekaj škode, a primeroma jako malo. Stroj) je ostal popolnoma nepoškodovan. Vrh tega ji> streha vsa montirana, vse poslopje pa z železom tako trdno vezano, da se absolutno nič ne more zgoditi, naj nastane še tak potres. Ne bojimo se torej, da bi kdo iz strahu pred potresom ne obiskoval gledališča in zato gledamo z najlepšimi nadejam! za naše gledališče v bodočnost. Olbor „Hram. društva" je tudi v tem oziru skrbel za udobnost občinstva, da je sklenil in nas pooblastil objaviti, da se je možno abonirati na sedeže tudi samo za 30 predstav. Pričakujemo, da se oglasi mnogo abonentov in da se bodo tudi lože dobro oddale.
— („Radog^jeve" ustanove) za bodoče vse-učiliško leto je odbor razdelil v svoji seji dne IG. t. m. Prosilcev je bilo 32, a fonda je bilo lo blizu 1400 gld. Da je osobito abiturijentoin nekoliko poraegel na pot v višje šole, določil je odbor letošnje ustanove po 100 gld. Tako je 12 dijakov deležnih redne podpore, štirje pa so dobili najnujnejšo prvo podporo, oziroma rigorozno takso. Da bode odboru možno mej  letom  kaj  storiti za  potrebne vsenči-
liščniko iz  raznih  slovenskih  pokrajin,   moralo se
H/w*~  „ux:_-4..- ----0..i~..c  o^-u-juu Btwauogojau
in donašati k njegovi razpoložnini. Prosilci, ki še dosedaj niso dobili rešitve, sporoče naj natančno svojo sedanjo adreao gospodu drn. Danilu Maja-ronu, advokatu v Ljubljani.
— (Licitacija lož) Opozarjamo prijatelje slovenskega gledališča še jedenkrat na licitacijo lož, ki bode za sloveuske predstave v ponedeljek popoludne ob 3 uri.
— (Pouk v pletenju (klekljanju) čipk na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani.) Dodatno k naši včerajšnji vesti o razširjanji tega obrt nego zavoda, se nam poroča, da se pouk v klekljanju čipk prične z dnem 1. oktobra t. 1. Pouka se morajo udeležiti redne učenke, ki obiskujejo vse učno ure ali pa tudi izvanredne učenke, ki pridejo k delu v poljubnem času in v poljubnih urah. Letos bode v tem novem oddelku poučevala strokovna učiteljica gospa Marija H I a v k a. Za vstop so je zglasiti, kakor k;»že današnji inserat v našem listu, pri ravnateljstva zavoda. — S poukom v pletenji čipk je zavod razširil svoje delovanje na vse glavne stroko ženske ročne umetnosti- Naše deklico in dame imajo sedaj priliko, izuriti se brezplačno na šoli v umetnem vezenji, v pletenji in v šivanji čipk.
— (Spomine na narodopisno razstavo v Pragi) namreč prav lepo fotografije, albume in narodne pahljače dobil je tn prodaja tukajšnji knjigar Ant. Zagorjan.___
— (Fran Štrukelj Jaroslav f ) Na Šmarni
gori je te dni umrl blag naroden duhovnik in pisatelj slovenski, župnik Pran Štrukelj. Pokojnik jo bil širšim krogom znan s pisateljskim imenom Jaroslav. R*jni Jaroslav je bil v prejšnjih, časih stalen Botrndnik našemu dnevniku. Marsikojo črtico in povest, bodisi izvirno, bodisi prevedeno prinesel je „Slov. Narod" iz njegovega peresa. Fran Štrukelj, porodil se je bil 29. novembra 1841. I. v Št. Vidu nad Ljubljano. Po dovršendi gimnazijskih študijah šel je v bogoslovje, kjer ga je knezov Jud i ka Jernej Vidmar 30. julija 18(i5. I. posvetil v duhovnika. L. 18GG. je kaplanoval v Čatežu, od 18G9 do 1871. I. na Sostrem. 1874. 1. pa je že bd „valetudinarius" na Šmarni gori, — kamor so ga bili tedaj poslali radi bolezni. Tu je bival stalno do svoje smrti. Pravi samotar, zahajal je kaj redko mej ljudi. V
Ljubljano je šel vsako leto jedva po jedenkrat. Največ svojega časa je prebil v svoji vlažni zatohli sobici pri knjigah, kjer ga je v 54 letu dobe njegove ,bela žena" položila na mrtvaški oder. Pokojni Jaroslav j« jel pisati že kot bogoslovec. Z nekaterimi svojimi drugovi — mej njimi je bil tudi že pokojni Lavoslav Goršnjec-Podgoričan, veren pobratim mu, s katerim sta v bogoslovnim bivala zajedno v isti sobi, ter skupno učila se slovanskih jezikov, in s katerim sta se i v poznejših letih čislala izredno, — osnoval je leposloven list. ter z Gorencem vred marljivo pisal vanj. Vešč jo bil večinoma vsem slovanskim jezikom, iz katerih je marljivo prevaial razne povesti, novele, črtice, obraze, življenjepise, itd. Plodove svojega uma je obelodanjal v „Besed-niku", „Zori", knjigah „Mohorjeve družbe" iu „Matice Slovensko", v „Slovenskom Narodu", „Slovencu1* in zlasti v „Novicah". Za slovensko knjigo jo trosil čuda novcev, ter bil ud mnogim narodnim društv m. Slovansko slovstvo je znal, kod malo kdo in kuj rad govoril o njom. Bd je tu ti spreten in vešč zgodovinar. Želeti bi bilo, d t pride njegova knjižnica v prave roke. Bil je rajnik vrl duhovnik, kre-menit značaj, Slovan z vso dušo. Mnogo dolzih let. holehav ni se veliko bavil s politiko. Bil je dasi konservativec, izredno koncilijanten in toleranten mož, ki jo bridko obžaloval naše boje, a tudi strogo obsojal nestrpnost in bojaželnost našo klerikalno stranke. Na angeljsko nedeljo 1893 I. je bil pri njem neki prijatelj, kateri se je začudil, zagledajo „Narod" na njegovi mizi, a on mu je smeje se rekel: „No, saj ni tako hud. kakor trdi „Slovenec". Jaz ne najdem ničesar nedostojnega in protivorskega v njem. Vi „Narodovci", ste ros pravi siromaki. Če zahajat« v cerkev, dajo Vam opiteton hinavci; če ne greste, ste pa liberalci. Res ne morete ustreči nikomur!" In smejala sva se oba. Mirno spavaj ti zlata duša slovanska!
— (Premog na Dolenjsken.) Piše so nam: Na dopis v „Slov. Narodu" z dne IG. t. m. glede premoga na Dolenjskem, bodi povedano, da se brez dvoma nahaja premog tudi v okolici Mirne in Čateža in to v prav obilni množini, kar so pot ril i 1 i strokovnjaki o priliki grajenja dolenjsko železnice, Ondotni premog je neki celo boljši od kočevskega. V rovu poleg Gorenjevasi pri Mirni, lastnini gospe Hočevarjove v Krškem, se vidi sam premog, kamor se kdo ozre. V Goljeku in Sajenici pri Čatežu štrli premog iz zemlje po grabnih in robovih. Ravno tako je v vasi Ravne premog prav vrh zemljo, tako da se pri snaženju jam z blatom iz jam meče. Obžalovati je, da zadnjeimenovani rudosledi no pridejo v boljše in premožnejše roke, gotovo bi se dalo  tam  dosti več   storiti,  ker se nahaja razpn
zemlja.
— („Zagorski Sokol") priredi v nedeljo dne 22. t. m. izlet v toplice Galenek. Odhod ob polu 12. nri dopoludne.
— (Tiskovna pravda) bod.* pred celjskimi porotniki v petek dne 27. t. m. Obtožen je odgovorni urednik „Slov. Gospodarja". Obravnava je bila odločena ze za mesec julij,  pa He je preložila.
— (Ljudske shode) bodo sklicalo mariborsko „Slovensko društvo" dne 29. t. m. v Kozjem v gostilni gospe Pirhove, in dne 29. t. m. pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Začetek je vselej ob 3. uri popoludne.
— (Prememba posesti) Graščino v Loki pri Zidanem mostu je prodal graščak g. J. G u n-kel g. pl. L o mer j u z Dunaja za G 1.000 gld.
— (Odlikovan rojak ) Slovenski rojak, krojaški mojster g. Mihael Razlag, kateri je pri mej-narodni razstavi v Kahiri dobil za razstavljeno obleko častno diplomo in zlato svetinjo prve vrste, je pri zadnji konfekcijski razstavi v Parizu dobil zopet častno diplomo in veliko zlato svetinjo. Kako da graški Slovenci ne podpirajo tega narodnega obrtnika ?
— (Josip Lendovšek f) Koroške Slovence je zadel hud udarec. Kakor smo včeraj javili, umrl je na Malem Strmcu odlični slovenski pisatelj in uneti rodoljub prof. Jos. Lendovšek. Pokojnik je za koroške Slovence deloval sicer tiho, a neumorno, vztrajno in požrtvovalno in si pridobil za njih narodno probujenje nevenljivih zasluh. Umrl je v najlepši moški dobi, star šele 42 let. Obširnejši popis življenja, slovstvenega in političnega delovanj i po kojnikovega priobčimo v kratkem. Pogreb prof Len-dovieka bo jutri, dno 22. t. m. ob 4. uri popoludne. Pokopal se bo na pokopališču v Dvoru pri Vrbi na Koroškem. Bodi plemenitemu, nepozabnemu rodoljubu časten spomin.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) sklicuje dva shoda, in sicer se bo vršil prvi v nedeljo dne 29. t m. pri „Blazniku* v Grebinju (začetek ob polu 4. uri popoludne), drugi pa v nedeljo dne 6. oktobra pri „Kramarju4* v Hodišah (začetek tudi ob polu 4. uri popoludne).
— < Deželnozborske volitve na Goriškem.) Predvčerajšnjim so volila goriška mosta, trgi in kup-čijska zbornica. V skupini slovenskih trgov jo bil izvoljen soglasno Slogin kandidat dr. Toma. Ta soglasna volitev je pač najlepši dokaz d<scipline in Častno pričevalo zavednosti slovenskih voliioev v tej skupini. V Gorici sta bila voljena grof Franc Coron ni in iredentovski župan dr. Vonutti, v drugih skupinah in v kupčijski zbornici pa tudi le lahonski
kandidati. Mej izvoljenci je nekaj strupenih ireden-tovcev, a dasi so očitni sovražniki državi in dinastiji so njih izvolitve vendar jako veseli izvestni krogi v Trstu in v Gorici.
— (Boj za slovensko šolo v Gorici) menda še vedno ni končan. Upravno sodišče je sicer že davno izreklo svojo sodbo in občini goriški se je tuđi žo naročila ustanovitev slovenske šole, a občina se za vse ukaze nič ne briga. Začelo se je novo šolsko leto a šola se ni otvorila — na srečo je bilo slovenskim otrokom omogočen vstop v „Slo-giuew zavode, za katere se je oglasilo -1G4 šolarjev. \lada se ne makne, ker nima dobre volje, ker nič storiti neče, da bi Slovencem pomogla do njih pravic. _
* (Veliki požar v Brezah.) o katerem smo že poročali, je prouzroči I okolu 200.000 gld. škode, ki pa je ie deloma pokrita po zavarovalnini, namreč za kakih G0 0' 0 gld. Neprecenljiva pa je škoda, ker so Zgorela razna starinsko znamenita poslopja. Ta škoda so ne da nikakor nadomestiti. Cesar je za pogorelce daroval 4UO0 gld
* (Eksplozija petrolja) V Brnu je dekla nekega tovarniškega ravnatelja hotela s petroljeui zanetiti ogenj v štedilniku. Petrolej se je uuel, steklenica je eksplodirala in unela se je obleka deklfl in pri njej stoječega štiriletnega ravnatelje Vega sina. Dekla in dečko sta bila tako hudo opečena, da ni upati, da bi okrevala.
* (Slavnosti kronanja v Moskvi) Mestni zastop moHkoveki je dovolil 480.000 nibljev, da se „prvo glavno mesto" carstva udeleži slavnosti kronanja „dostojno in na način, primeren njega dina-stični zvestobi". Nadalje bode mesto Moskva v spomin slavnosti kronanja ustanovilo zavod za revne, ki bode stal 200 O00 rabljev
* (Velikansk štrajk ) Škotski premogarji so zahtevali desetodstotno povišanje mezdo in ker so lastniki premognkopov to njih zahtevo odklonili, začeli so štraikati 30 000 premogarjev je d*lo ustavilo. Politična oblast se boji, da nastanejo veliki neredi.
I__
Slovenol in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda *
I
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
goriska''fcBaWrta^^
100 gld pokrovitelj nine; mokronoška podružnica 24 gld. G8 kr. ; g. Ivan Bučar, železniški činovnik V Belem gradu po g. ravnatelju dr Fr. Dereli v Novem mestu 4 gld. ; iz nabiralnika v Anton Sve-tinovi gostilni v Žirovnici 4 gld. 37 kr ; vuhredsko-mar-nbei.ška podružnica in zbirka iz Remšnika 30 gld.; iz nabiralnika pri g. Andr. Mašeru v Kobaridu 14 gld.; podružnica v Bolcu 0 gld.; moška podružnica v Starem trgu pri Ložu 53 gld. 14 kr. ; g. Anton Beleo iz Št. Vida 10 gld , nabranih mej VOŠDJO v veseli družbi Slovencev, vračajočih se is češko-slovanske narodopisne razstave; g. R, Knadič:, nadučitelj in V. KnafliČeva, učiteljica pri Sv. Lenartu na Štajerskem, ganjena nad naglo smrtjo tova riša B. Kregarja v Celju, z razstave v Pragi 1 gld. — Za slovensko velikovsko šolo: g. Radivoj Vdovič z Boba 8 gld., nabranih v veseli družbi pri g. Jakliču v Dobrepoljah. — Spomin na našo blagotvorno družbo tudi v prihodnje tolaži Slovence v žalostnih in jim množi veselje o radostnih prilikah! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
DBxzio3a-T7-ls:e.
Praga 21. septembra. „Narodni Listy" OCenjajo obširno delovanje umrlega prof. Len« dovšeka /.a prebujenje koroških Slovencev in povdarjajo, da je smrt uzornoga moža velika izguba za vse Slovanstvo.
Praga 21. septembra. Volitve v deželni zbor češki se bodo vršile koncem oktobra. Vodstvo levičarske stranke je za prihodnjo sejo sklicalo shod zaupnih mož, da določi kan-d date.
Bolzan 21. septembra. Nadvoj\oda Karol Ludovik je obiskal državnega poslanca barona Dipaulija v le tega vili. Temu obisku se pripisuje velik političen pomen.
Rim 21. sepUmbra. Petindvajseta obletnica zavzetja Kima se je slovesno obhajala. lla> kritje Garibaldijevega spomenika se je zvršilo ob ogromni udeležbi občinstva. Slavnostni govor je govoril Crispi. Tudi iz dru gih mest se poroča, da se je obletnica slavnostno praznovala. Inozemski poslaniki, izvzemsi angleškega, niso razobesili zastav, kakor seje pričakovalo.
Rim 21. sr-ptrmbra. Pred avstrijskim konsulatom so se nocoj primerile velike proti-avstrijke demonstracije.
Pariz 2 1. septembra. Predsednik Faure je m ni stru Lobanovu podelil veliki križec častne legije. Tudi vsi ruski, pri vojaških lajali navzoČni častniki so dobili odlikovanja. Listi zatrjujejo, da je Lobanov prišel v Pariz, da dožene potrebno popolnitev francosko-ruske vojne konvencije.
Pariz 21. septembra. Pasteur je nevarno obolel.
Raziirjeno domačo zdravilo. Vedno večja po-prasevanja po ,,Moll-nvem francoskem žganju in mili" dokazujejo uspešni upliv tegu zdravila, zlasti koristnega kot bolesti nteSujoce, dobro zn iiio antirevm »tično mazilo. V ■teklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MULU, c. in kr. dvorni založnik na PUNAJI, Tuchlauben 9, V zalogah po deželi jo izrecno zulitevati MOLL-OV preparat, zaznamo. an S varnostno znamko in podpisom. 4 .4-13)
l.OOO.OOO lo'oit zadene sc lahko na srečke og-rske razredne lotorije. Gotovost dobitka jo v primeri z drugimi srečkami jako velika, ker bodo izmej 100.000 srečk izžrebanih 81 499, torej približno vsaka tretja srečka dobitek. Sp oh pa opozarjamo občinstvo na današnji inserat, kjer so nahajajo natanki podatki o celem podjetji.
Krepak učenec
za luilMrako obrt vzprejme se tMko| pri I|rnaolju Fok-u ▼ ]i.■■)!■. Učenec dobival bi takoj malo plačo. (1211—3)
Kupim dobro ohranjeno (i^9-i)
opravo za jedilno sobo.
Kdo? pove1 iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda".
pravica (patent) za gostilno
Vcc se izvć pri gosp. Antonu VrtH^U>-ii v Novem inoMLu li. tki. If50. (1233—B)
Nepoškodovana hiša
z malim vrtom, vodovodom  in dvoriščem Je na prodaj.
Več po vi- gospodar hiše fet. 13. Martinova cesta, LJubljana. (1214—3)
Listnica upravništva.
0. A. L. v Ložu: Naročnina plačana do 80, t. m.
se vzprejme v trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove uprav niši \ o „Slov. Naroda".       (1235 -3)
1% iir«e«Qiit-K<i iftMn.
I/.vr«illu<' hII cUxeloiU« ne <lrtt<!»*': Ivana Nema n i č a zemljišče v GabrOVCO, cenjeno 164 gld., dn6 2G. septembra (v drugič) v Metliki.
Jere Zupančič pesestvo v Vifinji vasi, ceijeno 302 gld., dne 36, septembra in 24. oktobra v Novemmestu.
Antona Zajca zemljišče V Zaticim, cenjeno 1390 gld, in 140 trId , dne 2l>  septembra in 34, oktobra v Zatičini
Franceta Klemenč.iča posestvo v Hrošči, cenjeno 180 gld. in 70 gld., dno 10. septembra in 25. oktobra v Novemtnosta.
J koba Ur banči ča posestvo v Gorenji vasi, cenjeno 1020 uld., dne 2U. septembra ln 2»». oktobra v Logatcu.
Marijo Gregorič posestvo v Vapči Vasi, cenjeno 120 gld., dne 2l>. septembra in 36, oktobra v Metliki.
Antona Brat in a posestvo v Ustji, (potom reasuma-cije) dne 27. septembru v Vipavi.
Jožefe Platner polovica posestva v Novemmestu, cenjena 186 gld , dne 27. septembra in 2">. oktobra v Novem-
Stara okna, stare železne hod-niške ograje, hodniški stebriči
80 |»o fOlli  lin  |»ro«la| pri (1243—2)
lSudol f11 Hi i i" t> i »s o li - ii
slaščičarju na Kongresnem trgu.
Notarski kandidat
z večletno pr.ik-o «/|>i-v jssie m<? v iiotiiinko l»i*.nriio nit I>ol cisf nUcsis. — Ponndbe naj se pošljejo upravnistvu „Slov. Naroda". (1225—3)
mestu. _
Filipa Poliča posestvo v Gorčarskih B ivnah, cenjeno  i    |     s\"*r\C\ n Artri    Y1   /™V ifv 1/1 r"* TT /~\
1074 gld., dne 67. septembra iu 30. oktobra v R.bnici.             \   .f-1 \ \\\ Vil 1 | JVfl,  J/.  I I I I I  M. Vil
Alojzija ŠkodezemljiAča v Čatežu, cenjena 1664 gld. i        w |J(Al KJ\y K/kAJ £J V/K/A KAJ V \J
HO kr. in 110  gld., dn6 27   septembra in 28. oktobra v                A /1007 a\
se odda v najem.
Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda",
Tujci.
20. septembra.
Dunaj*iT->,,^Ji*iy»iUi:, V'^Tui »z — ''"J0 vas'i — Nepomnoky z Pri aVStlrl j»kem SMMMMJv; AleSovec iz Opatije.
Umrli so v Ljubljani:
20 septembra: Jožef Hiti, krojače V sin, 13 dni, Kar-lovska cesta It,  18.  —  Katarina Baselj,  paznikov a hči, 6 I let, Poljanski trg It. 1.
V hiralnici: 19. septembra: Štefan Škof, gostač, 62 let.
Meteorologično poročilo.
a. ■ ca	Čas opazovanja	Stanje liaro-metra v mm,	Tempa- Vetrovi ratura Vetrov' 1	Nebo	Mokrma v mm. v 24 urah
20. 21.	9.zvečer 7 zjutraj 2. popol.	740 2 712 3 742 2	16 1° C Br. zahod 18*8* C sr. zahod 17«° Cj sr.jvzh	oblačno oblačno skoro jas.	08
Srednja   včerajšnja temperatura  16'6,  za 2 4 aormaloin.
nad
ID'a.n.stjslcSL "borza,
dnš 21. septembra 1895
Skupni državni dolg v notah..... M0 gld ,r);">
Skupni državni dolg v srebru    .... 100 n '.15
Avstrijska zlata renta....... 121 , 75
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 , 90
Ogorska zlata renta 4°/0....... 121 B 60
Ogerska kronska renta 4 /,...... 99 „ 40
Avstro-ogerske bančne delnico     .... 1056 „ —
Kreditne delnice......... 402 . 25
London vista........... 1^0 45
Nemški drž bankovci za 100 mark    .   . 58 « *.»5
iO mark............ 11,7?
20 frankov........... 9 " 55
Italijanski bankovci........ 46 . 86
C. kr. cekini.......... 5 (j<)
Zahvala.
Z » mnoge dokaze iskrenega sužalja ob bolezni in smrti nepozabne nam matorc, oziroma stare matere, tnSčo iu sestre, gospo
Josipine Bežek,
takisto za darovano v> nco in za obilno udeležbo pri nje pogrebu, si usojamo vsem sorodnikom, prijateljem in 7.na .ceni tem potem izreči najprisrč-nejso zahvalo. (125f>)
V Kamniku, dne 20. septembra 1895.
Žalujoča rodbina
kr
Izurjena prodajalka
katera bi dobivala blago na račun in ima kavcijo, h« Iftčo zn   |»nt«luinluicu   |»rl   fitrui  cerkvi  i jedino  v vasi).
Ponudbe pod    F. 15»* na upravnistvo „Slovenskoga Narodi". (1238-2»
Poučuje se
igranje na violino, bas in vsa trobila.
Na razpolaganje jo tudi (1252—1)
orkester na lok, 6 do 8 mož.
Plača zmerna.   Več se izvć: Poljske ulloe it. 38 v LJubljani. _ ^ ....
jProila BC V Horo v niči
hiša
obstoječa iz 8 sob, 3 kleti, kuhinje, hleva, kozolca, vrta, gostilne, kegljišča in piodajalnico tobaka, za primerno oeno. — Natančneje se poizvć pri Franoetu Orcgurkl v Borovnlot h. Št. 83. 11219—3)
Pepelik (potošelj)
(?) kupujeta po najboljših dnevnih cenah um) Luckmann A Bamberg
klrjuti lovama v IJ u hljais i.
8 sodnim dovoljenjem vršila se bodo prostovoljna javna dražba v zapuščino pokojne vdove profesorje, gospo Terezije Melzer spadnjočih premičnin zl.Hd: sobne in kuhinako oprave, perila in obleke i. t. d.
v torek dne 24. septembra 1895. I.
od 9 do 12. ure dopoludno in od 3. do 6 ure popoludne v stanovanji pokojničuem na Rosljevi cesti št. 1. II. nadutr, in se bodejo te premičnine oddajale proti takojšnjem plačilu in odstranjenji oneinn, katuri bode zanjo največ ponudil.
V Ljubljani, dne" 21. septembra 1895.
Dr. Jernej Suppanz
(1255—1) c. kr. notar kot sodni komisar.
Moja pralnica
za slamnike in klobuke iz klobučine
nahaja se
na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. (1171—2) C. Bvilli.
8 vinskih sodov
dobro ohranjenib, močnih, 50 do 60 ve.derskjb4 {»rodit po ■■ i š. Iti eeni
<iiij5i--4) Matija Vilar,
vinotržec v Dobu pri Ljubljani.
Ana Štuklje
učiteljica na klavirju
stanuje kakor doslej (1108—il)
u Vego vili ulicah h- št. 8
toda v I. nadstropju, okna na dvorišče.
Oovoriti je možno ž njo od 10. do 12. ure dopoludne.
Trgovskega učenca
in (1228—.)
iz boljših his. ki sta dovrS la spodnjo gimnazijo ali realko, z d- brimi spričevali, slovenskega iu nemškega jezika zmožna, v/pn j iiio v Ir^'iMiiiii /.  tio h<iiiiiii hhi.uhi
Janino  Traun,  Glince  pri Ljubljani.
legantni album Y*
Ljubljana po potresu
in cbhut t* Jjj h ft//tt n i, s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin^ v platno vezan in pozlačen) kot najlepši vseh do sata/ iziŠlih, po juho nizki ceni samo 40 /»v. in opis potresa zračen atftstouj — IltiMtfovnne knjižice po .-(> A*/*.,
ccč skupoj pa ceneje. Zahteva noj se le PotiHtiov elegantni album ali ilustrovaita knjižica, ki sc dobivata po vseh knjigarnah,
V blogoliotno naročevanje se priporoča (848—26) f/os.      iitin LJubljani,
C. »r. glavno ravrateljstve autr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda
rfutopno omenjani   \-ril aJeJ'il  ln  oatiajatnl    . :\   omoml ao v rt'/;-iT( ••'uu.  HradnJasvTOpakl i\\m )« Iniutmn unun ▼ I.jub
liani • » i minuti popra;.
Odhod is LJubljane juž. kol.)
O* 19. airi 0 inln • ,i moj i>a«bnl .•!*.-« v rrltla, Vont.O . il ;i..i.-.'. I'o Invao, p",- sri»onf,ffil(i, Tijubii«, 0.»» Sniathkl t AnnM, Isrhl, Oi.inn, 'l<5n, M"ln«i(»r»rt, I.oml-Gaaleln, Zoll ni« jatom, Inomoit, Ourlh, Htevt-
t.iu     Hit.iijd.....,   , !».».,),  V.t.rO.uo varu, K«.t   lii.rtov«   vare,   K ran*
cot« vara. Prago, !.i|>«ll«, Dunaj vla, AiMioiton.
OS  H. eafH JO n!n »Jutra! meaaal vlati v Nhto UM tO, Ko. r-vje.
O* J. *ri tO tnit«. «J"''"'*J oaetnii vi*> t Trhla, PoaUb«!, Hol)»i, 0e-!utm, Prr.usoutfActo, l>j 11 - . >, Dunaj, rut Selctttal v Soln-.ura«!, Ouiiij ?•» AmtvUou,
O« f-i   uri AO »t.n. .-f.»i* oarbnl vlak v Trbti, Poulahel. Holjak,
• '»•»rivao, Kra,n««inf^«>to, \,y......., Bela t h al, BolnOgrad.
• >« l!i. uri .1,1 min. j<o.»,hutn« mrtiaul vlak v Novo .naatu, Kooavja.
<>t *   wrH .•;,•...'•« (r-■ OMbnl vlak t   rn. .• , IVIJak , Onloveo, Kraiir.one-
f ■•"•-*>, č.->« t •. .•• •. ;rad, Ijend   O......ti,  /p|i u> jcx«rn,   I it *»
i >oat, Riaujiiic, Otirlli, ,. •.. /„, Pariz, >•••/. Kli.in Koiriinir, Stayr, I.ir.o, Qmund«n, Iachl , Ui.ttaje vloe, Plaan), Marijino ruto K«r, Kranotiv« »ira,   Kurio%p  varo, Pra^n. [jipako, Duuo) »li Ai.iatattan.
Oh "J   HVt 5*0 »n(m  rrcM- tu .-».ti I Tl&k t Som MmtO, Koikttj*
Uatnn t.-ir.i olt nutlollah Iti i - finktli ob S. tiri 'JO minut poptiltuln« Otobni  vlak v litnii«-tiloil
PrlliOil v LjobljADO (jut, kol.).
' ft H. »rt rt-J min. r .•.»/-■  / ,,.   vlak a Dunaja  vla   Aiuatattait, Mp-
• Ijo, Pra^o, Praiioov.li /nmv, Karlovilt 7ar<)t, ktfrit, £Jari)lii'h varov, Plznja, lliiilrtjovlo, Htiluojrra.la, I>lnoa, Hleyra, (lijiindona, latthU, Ana-aaoa, Zolla na jezom,   I.otnl Oaotoiua,   Oftilno^a, OtlovOA, Ili-ljika,
Vrp.l.i«! f'i'«1       I r . tftt H. Mri IU tt»ir». »iK/r..(  rnntanl vlak la Ktieavt*, Nt.v?ffn motita. 'K-  II. vrt Vil min. <ioyfi\*.in* oaobnl  rlajl *  Onui>;a  tim Anm'.otton,
Ijlpalje,   Vrntja,   Krto.ctiMl:   taror,   Karlovih   vjror,   Kijra, Marijinih
vaiOT, Plaiija, Bndajavto, BotatMnida, UHMi BUyr», Pariaa, Oeuar«,
Ouniia, BnagalM, taomoito, /.<lu m Iti.rf,        <^ci-^ina, Ljnl u^ga,
Ooluvni«, Voiit..i.li\, Trbiaji M *».  uri :tV «iin   \*Opnl**ano mosant vlak 1» Kt.ocvja, Nov.-fia i«o«t», Oh <!. uri tM min yMMMl»cr<«M aaebnl vlak * litinl.ji. I»1.« >, Sol.tliala,
Beljttku, Ooiuvoa, rrftnMtiafatto, PooUtblaj, l>i>i*»
V. aari   4   tnin. »t^«»r    ...   nt   vlnk  a Otinaja  prak" Am«»oO«T,a lo
Ttjnbtir>a». Hiillr.U«. Orlov ca, Ponlahla, TrhUa t)b ti. uri 'JU mtn ruittaul vlak   1» Kočevla, Ntnoira Mcata.
Baiun in«a ob •,. !..... In pravnikih ob JO. ««H 40 tninut r.vočer Otobal
vlak la 1.0BiH'-l!li)ila.
Odhod \% Ljabljane (di'.. kolJ
OB    T. *ir-r>        min   aj*itrn) v Kanti..k
. .   0đ    ,    poyor»tpfiii , ,
p      r).    .    fiO      .      •t^-fr^' , »
„ IO.   „   iO    „     »rr^-^r „        „ ;6loJii)l   vUk la
ob   netl«i;ali  In ptMfciktb
Prihod v Ljabljano   ort kol.
<»*   0. nr-i dO mit. mifinj        la Kaiiuiku
. II. ,14», rf»j.«/Mrti»a . ,, (•>- -"B „    «1.    ,,    iJO     ,,     ar^rv^- ,,
„     P     .    /Sil      .     tiw«r           .         . (»Icdiijl  vlnk le
0I1 uedi.l.ab In pra/.nlklb
Laščino poučuje
iH-ka izvežbana DČiteljioa, rodom Lahinja, ki je na redila izpit  — Večje skupine po dvakrat v tednu 1 gld  rnenerno, za njeno učence konverzacija brezplačna.   —   Več   pove*   iz   prijaznosti upravnifitvo -Slov. Naroda". (1234—2)
blizu okrajno cesto J c lili prodni* — l>°" nudbe v-/pnjema posestnik Jansz D\<r2L'2^.ils: v Žadlogu št. 26, p Orni Vrh nad Idrijo. (U58 8)
$r. efosip Menda
zdravnik ti Vipavi
naznanja s tem, da je pričel zopet zdraviti.   Ker pa ni se vedno prav trdnega zdravja, v z prejema bolnike le od 9. do 12, ure dopoludne.
in In l/ji«: n«' v«ake vrste
vodovode
W za nn-sta. sela. graščine, go-j \ ppoda rstva, h tovi&ča vrte in k Opel) i. Vodo« jmM 'A     metne ti^nre in nastavke, .stranišča, kur-
\r\ jave 8 mntnrip '* na ve.ter, ™
parom, lll«J-.«Jl        Rgr6t Krak mpe trob-jske m Uirje izdeluje i445i
i. A. KUN z, Tsffiar
Moravska Bela cerkev.
IluatrovHiii |irna|ii'kti r.antonj.
IgaiaBcij S^ttler
. er z
Ljubljana, Marijo Terezij« cesta št. I.
U soj a m se naznanjali v. 1. cenjeni goipodi najuljudneje, da setn ustanovil v Ljubljani podružnico in bodem vedno skrbel za to, da izvriujem najmodernajia. naj-•olidnojfta m najlzvratnejša dola po nizkih cenah.
Pievzemljem tudi dela /.a bodoče leto. Za pogovore ali za naročila zadostuje dopisnica. (1246)
«J. Kunčič
priporoča p. n obeltiitvu svojo
izflelovalnicn soila-vocle
Ljubljana. Sv. Potra cesta 5
(nl'ri avHtrijskom oesarju") i oporo jo, 'la ram vodo \z mestnega vodovoda, a v avoji
fiiijstli Lescah.
rabi vodo iz tekočega studenca nad cnsto proti Bledu. (117-21) Zunanja nsrofilfl i/. vr<e se tionn
v**	
■ ;	
lil	
I % 1 Mm	
Ht. 901 1.
Licitacija lož.
(1*82—8)
V  evrho   otilriiij«' v   dežel nem   gledali*.«'-!   /a vrzono
'JMb"» JI« vršila se bo družbu
v ponedeljek dne 23. septembra 1895. leta
v dežel ni-ini i;ledu!išel. in sicer:
dopoludne ob 10. uri za nemške,
popoludne ob 3. uri pa za slovenske predstave.
Družbeni   pogoji  so  l.iliko   vpogleda o  pri   hišniku  v deželnem dvorci, Gospodske ulice št. 2.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. septembra 1895.
Krojač 2a civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(908 89
(Bassermanti^
v Ljubljani, še/enburgove ulice št. 4
se priporoča star. ofičinstru ca izdetoranje civilnih ObisiC po najnovejši faconi in najpopolnejši cenah. AnalMŠko, francosko in tuzentsko robo ima na skladiŠiu, — Qg. uradnikom se priporoča ca izdelovanje vnnkocrstnili n n i/orin ter preskrbuje vse zračen spadajoče predmete,  kakor Sablje,  tneČe, klotmke za parado itd.
Poverjeni zalagatelj c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg.
Jedino zastopstvo za Kranjsko
NveloviiMzimiie
tovarne za bicikle Ivan P u c h in drugovi v Gradci
kakor tudi
orožne tovarne za "bicikle „S t e y e r"
Baalogl no dobivajo tudi  vne priliki! ne
ostm
(elssp ©d.i-bor)
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v besedi in pisavi, želi nastopiti kako mesto kot upravitelj. 1144-7) Oglasi naj se pošiljajo upravništvn „Slovenskega Naroda".
Prodaja konkurzne mase.
Sklad blaga s štacunsko opravo
sodnijsko  cenjen  DA ijld. T  l*i\,  iz  konkurzne  mase trgovine z
mešanim blagom v liio»k«-iii (uri Celju) se proda povprek najmanj za cenilno vrednost največ ponujajočerau, Polož ti je l/t*/e ponuđene svote, izpbu'ati kupnino in prevseti kupljen sklad v s dneh po v«prejeti ponudbi. Plamene ponudbe v saprtih salepkab naj se do hepicmbra ih»>.> pošljejo oskrbniku konkurzne mase (1227—li)
đ'i*. Jonipu lic>l*i«kl*-ii. odvetniku >* I^.ai>*l»:«:fciii.
in več druzib znanih tovarn. — V ia kole«!*, kakor:   »tvtllke, i
vie p«» UMjiiiaJIli eeuHii. ConlUl li• a,       spol •« i «■>•
MCtllH, imču« He-Hlk«' itd. itd.
(712—211
ji železniške šine, traverze, S
I  ciiitasto in pocinkano ploscevmo S
& železo za vezi &
jv kovanje za okna in vrata 7
£4 sploh vse,  kar se pri  stavbah  potrebuje,  priporoča  |»o  jisclo fW
S   Andr. Druškovic Ž
\ trgovec z železnino (448—46)
^GL^Mtrg^
Ponjr
Crn konjiček, 13 pestij visok, 7 let star, zanesljiv, Me proda pri Janko Ev. Hi v*;-it v Itt-ii uju.    (1247 — 1)
Hiša na prodaj.
Radi oddaljenosti |»i-o«la nc IbInjs v l.jtili-Ifnisi um Hv  .lliii-linit <•«'*«i, ki jo v <|ol»reisi
sIjiiiii. povsem na novo popruvljona. K hiAi pripadajo trijo komadi zemljišč, obseini 3 orale 202 štirj sežnja. — Ponudbo naj se pošljejo upravništvu ^Slovenskega Naroda*. (H66—3)
PHOJ»IX - POMAĐA
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stnttgsrtn 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku oi mnogih zahval* n h pismih, katerih Število gre v t i sofe, priznana kot jedino, rarea reelno m neškodljivo srodstvo, a katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod h lepa in bujna rast lasij in se prepreci, da no izpadajo in da se no dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobo po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se giiratituje. ., če bc pošlje po poŠti ali proti povzetja 90 kr.
K. Hoppc, Wien, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
Lonček HO ki
f85«
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Jakob Štrukelj v Trstu
via Caserma št. 16, vhod piazza dslla Casorma
(na»|ii-oti veliki vojašnici) prodaja  po ttevrrojetno iilsUih  rt-unli vsakovrstna  HII^IOtK •
Iiolcsa (bielkl*0«
Zastopstvo koles ,,A«ll«*r** iz tovarne II. I4l«'y«r v   Frankobn.dll   in     Viktoriit   <>U!«»   Murk h"
VVoiverhampton, Angleško. Kolesa ,«A«llt*r*4 ho sveiovnoKiiana in se rabijo v ncrnSki vojski. — Jamči so za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne /.na voziti, nauči se brezplačno. — Polflja se na deželo in na vse kraje. — Ceniku pošilja se poštnine prosto. (72X—3f>)
Za trgovino z mešanim blagom na Spodnjem Štajerskem
vzprejme se
štacunsko dekle
ki je zmožna nemškega in slovenskega jezika, in se razume v hišna dela ter je izurjena v manufakturni stroki. Vstop takoj ali pa tudi pozne,e.
Več  po\6  iz  prijaznosti tvrdka Ant. Krisper v LJubljani. (1215—8)
4$, VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! u ft
ooo najvjodn.Jil«! pogoj) poiitj« P** fc> •» po»ki»ta)%
IO. II K LL Kit, DUNAJ
par
i, Pniifttrm« K*. *> ^^^^E^Tfi-f  "••(•>• <><llr-T»l 1*1 ilrtsl -ki.ial .
'~ £k. ~~. ".^'li'-ii    ■ ■ •■!»»•■ |.llkl M KkUT.U. Ut.| ■
Pr. t h Ilir«
(315—14)
Krepkega učenca
14—15 let starega, kateri je dovršil vsaj prvi razred srednje šole in slovenskega in nemškega jezika zmožen, vzprejme v prodajalnico z mešanim blagom
(1222-3) J. Jerman, trgovec v Domžalah,
Upravljen prostor
nt dobro ohiskovanem kraju pri Sv. BCtheltt poleg Pll-berka se da v najem z ugodnimi pogoji. Tukaj je bila že 20 let prodajalnica. — Vpraša naj se pri J. Ter-noth-u pri Sv. Mlhelu poleg' Pllberka na Dolenjem Koroškem. (1216—8)
Fran Burger, mizar
v 1 JiiliLJanl, Sv. Petra cest« št. SI
ae priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje naj navad nej i h in najti nej h
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del.
Tudi imam v zalogi vefl pohištva in izdelujem najlepše lesene strope ln stene (lamberlje). Delo solidno in-po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.       (990—80)
1 Vozni ltstti y Sov. Ainerito |
(943—5) pri )
\ Bllil nizozemsko-ameriški £
Jjr*^   parobrodni družbi. ) I Kolowratring 9 J IV Weyringergasse 7*
f        Vtnik dan odprava z IJunajn.
^ l?o|MMiilltt y.(t«<it«>i\i. p
1 U lili l    Lil Ufilil, BJJ
DUNAJ. I
Dne 29. septembra 189S
01» |. lir I |»0|l0lll4llie vršila ne hod-' |iiMMlltJlt v zapuščino gosp. AsJolfti Obreze ■padajočega ostalega posestva, in sicer:
hiša, takozvani „magacin" v vu*«««*!, potem kozolec, senica, poslopje z dozida-nimi hlevi in okolo teh objektov ležeče
zemljišče.
Vse to se bode v večjib parcelah prodalo. (1248—1) Prodaja vrši so na licu nvsta, kjer se tudi natančni pogoji zvedo.
jtTR. ČUDEN
«> urar •*>-v J Li j it 1> I j m ii i * IVX       t n i trg
priporoča bvojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur«
S uhanov, zlatnine in srebriiine.
Zaradi velike nesreče potresa ni se«laj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj io koj sedaj narodi ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10 ' , znižane. — Priporočam s« z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden.
(540—25) arar v Ljubljani.
|SsF~ Ceniki se dobivajo zastonj In ao tudi po pošti pošiljajo.
Važno sa gospodarstvo, tehniko in industrijo!
Amerikanska patentna jeklena veriga
IfcgT nezvarjena TjBUj
iz tvornice
Goeppinger & Co., Bela peč, Grorenjsko. Unzerreissbar.
Predaoettl nasproti zvarjeni verigi: 1.) krat večja lomoporna trdnost. 2.) Zmanjšanje težo. 8.) Absolutna varnost. — Izdelujejo >»• vsake vrste dolgih verig po meri: verige za krave, konje, pa«, za ojesa, prsne verige itd.
od 1*8 do 65 rum debelosti.
Sniiiofiroflluja za E4ranjsko:
ERNEST HAMffiERSCHMEDT
Ljubljana, Križevniški trg.
(llf>2-3)
Rogaška slatina
priporočevana od iits|f menit iiejsili me«IU*liiNltlh »vtoritet.
Tempeljski vrelec, pijaia' "tt8ti
5lyri3"VrGlGC   'zkuSeno zdravilo za obolele prebavna
T?.3.7nPŠl1l3 P° deželnem oskrbništvu  vrel a  v lt«iKul«-n-^il»»Hnl.
A\.<a.ć.jyuaiXja. U|»4UH s»1ok» pri IVttUSl l.lnlnt;« i-ju in HIilsa|lu
i4i>Mluer-|u v I.jiil»l)t»iii.
(860—90)
v Ljubljani
puškar
1051 — 7)
Židovske ulice it. 3
svojo bogato zalogo
vseh vrst  orožja  in  lovskih potrebščin
kakor tndi puške ln samokrese lastnega izdelka. W&~ Vsa v sjf^eve »trsko spadajoča dsla se irvrinjsjo Ufno is po nsjnišji onni. ,sjsj|
L. Luser-jev obliž za turiste.
fjlofovo in liiir« upli-   >*^vtV» Jf?'*
vajooe srodstvo proti >/V5^ U u rji m urrMii tu, v ^»^k
A ulj i-m uh pod- Xv plutih, petah in    SLSt v,,|,k" drugim trilim        J^J^   9 >^ priznalnih nruskHui    ^^"\^ c* pis^m je na
kože. ogled v
p'avn' rar.pošiljalniri;
s^.*/ L Schwenk-a lekarna
Dobiva ™ J%/(19-38) Meldllne;.l>nnaJ.
nali \ \r      Pristen samo, ce imata nav ou m
a ol»ll§ varstveno trianikbih podpis,
y ^/1^ -v^S    k' ^e tu zmveni toreJ ,lftJ Be l,ftZI 4^/^ m savras vse manj vredno ponaredbo.
Joi. Miij r,J. BVbhuda, U. pl.Trnkoizy.    f'io>-oli,L.
Ghreoel; v itmioi r«»«em
S. pl. Slndovič, F. I laika; v 141*1111111,■■ .I Močnik; v Oelovel A. Egger, \V. TliuriiovHld, J. Birnba-cbor; v KremHli A Aicli-ingiir; v IV u m (na Kuri takem) 0. Mennor; v Bfl|wku P. rjohols, Dr, E. Kuinjif; v Ciorlel (1. U. Pontoni; v Holtn. Imtk« A. Iliitli; v Kruliti K Savnik; v lti»«l-O. K Andrien; f l<lri|i Josip VVitrto; v IC»«lovl|i<i A. Uoblu«; v Olji K. Gelu: v Cr« ■iouil|ii: F. Haika.
EL4
Na Glavnem trgu se odda 1. novembra
veliko, lepo stanovanje.
V istem stanovanju se proilasta     (1250—1)
2 lepi stekleni omari za prodajalnico.
Kje? povfi iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".
Aviso za trgovce!
Dobre kupčije delujoča stara
trgovina z mešanim blagom
s prima en detail in en gros odjemniki se takoj lahko prevzame.
Nemško  pisane   ponudbe  naj  se  pošljejo  pod šifro ,,A. 1*. SI" upravništvu ^Slovenskega Naroda".   (12.'W—Si)
jI.
f i
I
i 1
I
Knjigarna
Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg
v Ljubljani
priporoča svojo (11 '.)."> — B)
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih udililfilh, zlasti na c. kr. višji in c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. pripravnicah za učitelje in učiteljice, na zasebnih in ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, sešite in v trpežnem šolskem vezu, po najnižjih cenah.
Seznami vpeljanih šolskih knjig se dobivajo pri niš zastonj.
Ki0r* se u* n i načrt /»#«/<• A7<//*/ Ittl-skeija t*-.'4t všteti ftotresm« katastra/'« ni mof/et i»4>j>ctln<ri:iu okleniti in se mnra turaj sklvniti t) nare m iafjrkent tetu, aitrettila sa ravnateljstva tukajšnjih m-ili << , naj je c« settaj Se ahilršati knjif/e jtretekle.aa šatske/ja teta, ker te lunin iste raltile še letainje leta.
Izdelovanje perila
za gospode, gospe in otroke. Na drobno i
Na debelo!
m
O
f!
3
M
o
p.
o
f i
B
>
O M
a«
N o
M
O to nI
#rf■ • ■ j . glailka |>raa, brai ■ ■ vr it'uk ». hram manli t,
27 mL 1 lu.m.nl iio gld. 110 do 170 f komad. „    „ „ is-—-
Nri»p-«> en <le«-l»a> ▼ 4 vclikontih, kakor »«oraj
i komad po «iu. r—do i «D
t) k> inhiI. ,     ,    6*7fi  „ 7-75
N|x>tliif<- lil it«-« itfli««-r.u khn|mi<1»   0 kaktivuntij
I kom, po glđ, —-80 do J-40 H kom,   .     „      4'fiO   „   7 60 ■ 2 'iinilnlkdi
ur 1 • i.   rSO dn -I.t. 2 'JO.
12 PHVOV iiiimiic!
,.<l gtd, 3 30 do 4-00. 12 It omililo v
prudvrajćiiikuv, od «1.1 * 'j4 do O'
5" 3
0
«
r: a
- < * o
■ 5
£. o
o
TJ «1
O) N
»
o «1 o
T3 —
o «^-.
— 3
j:. »<-
Največja innajlioljša izber služb
za posle vsake vrate (moške in ženske>, posebno za kuharice, hiilne, pestunje k večjim otrokom, dekleta za vae itd itd. — V. e v pisarni za preskrhovanje stanovanj in služb O. FI.TJX, Breg it. 6. (1»
Št 720.
Razglas.
(1358—1)
Na tukajSni c. kr. obrtni strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo se otvon z dnem 1. Oktobra t. 1. nov oddelek
za pletenje (klekljanje) tipk.
Za vstop v ta oddelek se je zglasiti v pisarni šolskega ravnateljstva (Zvezdarske ulice, Virautova hiča), kjer ae dobo vsa potrebna pojasnila.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani
dno 20. septembra 1895.
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zala^atelj perila več c. kr. častniških uniformovališc in tmi-iormovanja v naši c. in kr. vojni mornarici.
Pristno Brnsko sukneno blago
za jesen in zimo 1895.
Kupon 8*10 as dolg, za[gl. 4.»o iz dobre i • ,
)ii'|)iitiin ntiirt.i, /n go-Jgl« 6.— 1e line i fl — g njmmI«- ( *u d n j o.  Idi.!-«-, i        7.7.1 I/. llu»'(■»«■ | ' " ~
telovnik) stane ■nuiolgl« IO.— i* naj lin« J a, * * itiHK<» 7.u siuiiske suknje« su lovce, lo4l<>ii, iiht^o zti suitiijc in iiin<t* la gredaftane tkaultte v naj" lepši izberi meter i-d 'i jjlil. 25 Ur. navzgor in vse drugo blago pošilja po povzetju kot poštena in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknern ga blaga
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci =actmj in frankovano — Jamči bo za to, da pcsiljat&v odgovarja vzorcem.
X>» nvn/.ciij«'! Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da je sukneno blago, če Be <lirt-Uin<» iiiir«ii%t, /.natMo eeuejei nogo če se po agentih naročaje. — Ttrtilin Blegel*Imuof v is mi poillja vse I>Ii»k«» po pnn iii iimmii-uiii i« naii i»rr/, podražbe vsled zasebne Oiljenunke toh o&kodujočega sleparskega nkrojaikega popusta". (1146 — .r»'
»*3!3»o»M»©«ei««»»«s>«a>e«»«d««i
i
i
(886-27)
Ljudevit Itorovnil
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vMnk«»vrNtnili |iu«4»)c
za lovce in strelce po najnovojših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«*«l«'lujt* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna |»«iprn»lli» iu jih  t< &00 in
dobro izvršuje. Vse piiške so na c. kr praskttievalniol iu od mene presknšene. — Iluotrovani ceniki zastonj.
S
nt
I «
■ •i
'■i
Z
o
4)
Fran Stare
sobni slikar ^ v Ljubijani, na Bregu št. 20
priporoča so slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v dekoraoljsko in slikarsko obrt spadajočih del z zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni ceni. ((547—2i»)
JJBJT" Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela. so stranke najuljudnejc naprošeno, naj v slučaju potrebo omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom.
I
4
i
i
t
♦
i
■i
i «%
s
♦
			
		5 iS: ^^'^^OBtaSE^aB	
Vsaka tretja srečka dobitek!
ft^ST r^ocl^uj ^reoi roko. TSl^J
SIgodne prilike, da se zadene srečke,
kakor jo ponuja
Vsaka tretja srečka dobitek!
ogerska razredna l&terija
»i- ni bilo. k.ijli izmej tl.OO.M. -rcl.
imelo ji     l>ocl«s Ht.^iiH > tleiifiriie clol>itl<:e.
S bajno visokimi dobitki »»>■<»>"<•"<>'-'•<•"»« ^Z»"^Zi,"aMi/'*""*" " "a(uv°"'
P^r jeden milijon kron, ^3
Izvirne srečke
za 1. razred
1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 40 kron 4 krone    2 krone
Izvirne srečke
veljavno zu oba razreda
1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 80 kron 8 kron     4 krone
Pri srečkah, veljavnih za obedva razreda, za katero jo bil v prvem razredu izžreban dobitek, so zajedno z dobitkom povrne tudi v naprej vplačana vloga za II. razred.
Naročajo naj se srečke, ako le možno po pustni nakaznici.   Prosi se za prav natančen naslov.
Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke: Jedna premija v znesku 600000 kron.
1	dob. i	i I4MMMM)	kron	=   2 a	5	dob.	a IOOOO
1		i 2IMMMMI	n		19	■	a hOOO
1	n 1	i fOOOOO	n	T   g  ' K" t E _ g	^7	n	a faOOO
1	n '	i MOOOO	n	2	8	1)	u lOOO
1	« 1	i (iO<MM»	n	= tl fe	1 IO	n	a
1	n 4	i AOOOO	n	9.    i^ ^ | R. aoa * 3 E i i » 3 2.	*-» i :s	n	a lOOO
1	m '	i IOOOO	n		lOO	n	a IOO
i	n 1	i »OOOO	n		aoio	»	a «00
:*	b 1	i «oooo	b		24HMM)	n	a IOO
8	n '	i 150(»»	n	= 1:^ =	!MMM>	n	a WO
/robanja nad/.orujo  di/avna ohlnst tor  so vrso  ista  v prisotnosti jav-nega kraljevega notarja.
Žrebanje I. razreda:
od 16.-19. oktobra 1895.
skupaj 31.493 dobitkov v skupnem znesku
5 milijonov 600000 kron.
Žrebanje II. razreda:
od 6.-12. decembra 1895.
Dobitki   izplačajo se v gotovini, ne da bi se kaka svota odtegnila.
Srečke dobivajo se pri
bbbsbbbbbbbsiBbbbsssI
Vsaka tretja srečka dobitek I
Karol-u lleintze-ju glavnem nabiralcu
Naslov za brzojavke: Lottoheintze JJudimpešta.
Budimpešta,
Servitenplatz št. 3.
BBBBBBSsuMaBuuaaaul
Vsaka tretja
Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličev, za priporočena pisma 20 beličev,    I —
za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev. (1207—8)IBTgčkft dobitek!
Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge.
V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov:
hektoliter
Vipavsko belo I. vrsto . pogl. 24*--26"—
p   II     .     • i   .  2»'--2.*J-50
Vipavski Rulandec, desert n   „   .'J7-— „      Ri/.linp,        ,     n   ,   :iO — Vrhovec       .      „   „ 21T)0 Vipavska JSipa „     „   „  87'—
„       Kraljevina        „  „  —'—
Istrski teriii, stari. ...» „ 16'—
„ „     novi . . . . „ „ 1H.—
Istrsko belo........„ „ 19'—
Istrski Refoftkat, desprt . n , 85'—
,      Refofeko, 1011 buldjk n „ 80*—
V pivnici (na drobno) na Bregu št. I:
liter
Vipavsko belo..........po gld. —"36
Vipavski Vrhovec .......„    „  — M
„        Rulandec, desert  . .   „    „   —*62 „       Rizling,        „      . .  „    „ —-48 ,       Burgunder    „      . .  „    B  —— Vipavska Sipa, „      . .  „    „  —f>2
Vipavski Vrhpoljec, buteljka .   „    „   —"7(1
Istrski teran, stari....... „    „  — '82
novi....... „    „ —»82
Istrsko belo........... „    „  — ."-J
Istrski RefoSkat, desert . . . . „    B   — '60
,     RefoSko,      m     buteljka. „    „ 1*20
ZudriiKi rnzp«HlI|i4tl tudi Tina In viorce «llrektuo. (194—15)
RP.VIDIC&COMP.vLjaMjani
ponujajo |»<> iitljiilvjill CCliall S
Zarezane strešnike
najboljši materijal, in nalašč za iste napravljena
strešna okna iz litega železa.
Nastavke za dimnike in cevi iz kamenine.
Roman-cement.
Portland-cement iz tovarne Dovje-Lengenfeld.
Chamotte-mozajik;
in plošče iz Portland-cementa za tlakovanje. Peči domače in češke.
Strešni klej, karMinej in trstne storje
K
Fran Stupica
trgovec z železnino, kovinami, moko ter špecerijskim blagom ^ v IijiiliSJani, na Jrlaaije Terezije vvnil st. I
priporoča v nakup razno
strojarsko in usnjarsko orodje
^      prevzeto nd Allllllli AclitNClilllf* V l\| u1» Ijlt ll i in I run lDaiir<l*.o \ o^ii s i mi mi Itiiiiitjii
^ kakor tudi nOU.r>—.r>)
j nagrobne križe, štedilnike. m vlite kotle, cement, traverze in železniške šine.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOc
kakor tudi
(1017—7)
vse v stavbno stroko spadajoče predmete.
s
I
« *
s
8
Uradno upravičeni in zapriseženi
siiTkiuli \mm in stavbeni mojster Jaromir Hanuš
ponuja se
za izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, merjenje cest in posestev itd.
Ustmena ali pismena naročila
vzprejemajo se
(1123—8)
v novi hiši na Poljanskem predmestju, nasproti domobranski vojašnici.
n
®l®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
m
©
@r©
©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i®
?K3
®i©l©i©i®i®l®
®
riiiii ~iainini~MiiT ji nravtf
Banka in menjalnica
T. C. 3^E-^-
v Ljubljani
nahaja se od danes naprej
V
K
i nisi, uunajsKa cesia
zraven Piccolijeve lekarne.
®|©l©l®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l®
®|®l®l®l®
Si
izdajatelj in odgovorni urednik: Joni p Nolli.
Lnntnma in tisk .Narodne Tiskarno"
RKS