LETO XXVIII mmmm Ljubljana, april-maj 1991 ŠTEVILKA 4/5 Časopis poslovnega sistema Mercator Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci Živimo in delujemo v okolju, kjer se razmere hitro spreminjajo. Konkurenca je vsak dan močnejša. Naše poslovanje moramo zato sproti prilagajati novim razmeram ter izboljševati in hkrati povečevati donosnost. Brez razvoja ni napredka in velja izrek “kdor ne napreduje, nazaduje”. V Poslovnem sistemu Mercator zato iščemo rešitve, ki naj odprejo pot do uspeha ter kratkoročno in dolgoročno krepijo našo konkurenčno sposobnost. Uvedba in poslovanje s kartico Mercator sta ena od poti za krepitev konkurenčne sposobnosti Poslovnega sistema Mercator. Najpomembnejši potencial, iz katerega lahko črpamo sile za izvedbo zastavljenega cilja, ste zaposleni v Mercatorju! Poslovanje s kreditnimi ali nakupovalnimi karticami je v svetu vsakdanjost. Že pred mnogimi desetletji so potroš- niki v nekaterih razvitejših državah gotovino počasi nadomeščali z drugimi oblikami plačilnih sredstev, kot so čeki, kartice in podobno. Z odpiranjem v svet tudi v Sloveniji počasi prevzemamo navade razvitega sveta. Čeprav se bo kartica Mercator na trgu srečala s podobnimi domačimi in tujimi karticami, ponuja naša kartica kupcu precej več, saj lahko z njo varčuje v Klubu Mercator in hkrati brezgotovinsko plačuje blago in storitve. Z akcijo kartice Mercator se uresničuje želja najti način, kako kupca pripeljati in ga kot stalnega obiskovalca zadržati v trgovini ter njegov interes kupovanja spodbujati tudi drugače, ne samo z ukrepi pri prodaji. S 1. junijem letos bomo začeli zares. Ustvarjene so razmere za začetek poslovanja s kartico Mercator tudi za občane. Vendar je to, kar je bilo storjeno do danes, šele prvi korak. Od zdaj naprej pričakujemo, da bo vsak delavec v Mercatorju, predvsem pa vsi tisti, ki se na delovnem mestu kakor koli srečujete s kartico, prispevali k njeni uveljavitvi in s tem k uresničitvi načrtovanih ciljev, to je povečanje prodaje in varčevanja v Klubu Mercator. Ni dovolj, da občana zainteresiramo in prepričamo, da si pridobi kartico Mercator. Zagotoviti moramo, da bo ostal Mercatorju zvest, saj je zvestoba kupca najpomembnejša vrednota v sedanjih razmerah poslovanja, ki je še ne znamo dovolj ceniti. Vsi, ki boste poslovali s kartico, vedite, da brez prijaznosti uslužbencev v sodobnem, uspešnem in vse bolj prijaznem svetu preprosto ne gre. Brez prijaznosti, spoštljivosti in razumevanja kupca je tudi propaganda nemočna. Trgovec je sam s svojo osebnostjo in nastopom pred kupcem ena izmed najbolj neposrednih in najbolj prožnih oblik oglaševanja, lahko je najboljša ali tudi najslabša reklama za njegovo prodajalno in celotno podjetje. Navedenega se mora vsak izmed nas zavedati! Pozivamo vse zaposlene, da ste s kupci prijazni in jih z nepotrebnim zapletanjem postopkov ne odvračate od nakupov,j ih vedno celovito in popolno informirate, opazujete njihove reakcije in nanje ustrezno odgovarjate. Pri tem pa vaše razumevanje ne sme biti tolikšno, da bi dopuščali napake ali izigravanje posameznikov pri uporabi kartice Mercator. Vsem sodelavcem in bralcem glasila Mercator in sploh vsem, ki ste pripravljeni kaj storiti za prijaznejši in bogatejši jutri, želimo, da bi nam skupaj to tudi uspelo. KLUB MERGATOR POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D.D. LJUBLJANA, TITOVA 137 61113, 061/ 371 282 Ne prezrite: - Polje, kdo bo tebe zgubil družbeno kmetijstvo se izriva stran 2, 3 -Skupščinska zasedanja -veliko ali nič novega stran 3 - Kakovost - jo znamo vnovčiti? Zapisa o Mercator-Oljarici Vinski kleti v Metliki stran 4 5 Ocena pospeševalno prodajnih akcij stran 8 Mercator-Modna hiša splavala iz clolgov Mercatoriada stran 12 | Kratek pregled leta 1990 Vesna Bleivveis Pretežno vedro z vmesnimi pooblačitvami Podatki o poslovanju poslovnega sistema za leto 1990 pravzaprav niso več aktualni, lahko pa se da iz njih sklepati na ! leto 1991. Iz poslovnega poročila smo nanizali nekatere zanimive | podatke, ki imajo za širši krog bralcev informativni pomen za | presojo dogajanja v celotnem poslovnem sistemu. Iz poslovanja poslovnega sistema v letu 1990 Najlažje je Poslovni sistem Mercator (njegovo velikost, obseg poslovanja in ekonomsko učinkovitost) predstaviti s primerjalnimi kazalci za Republiko Slovenijo. V Poslovnem sistemu Mercator je bilo v letu 1990 zaposleno (17.870 zaposlenih) 2,7 % vseh zaposlenih v slo-venskem gospodarstvu. Mercatorjevi delavci smo ustvarili 4,8 % vsega prihodka sloven-skega gospodarstva, 4,7 % odhodkov, 4,4 % bruto dobička, 5,1 % sredstev za akumulacijo, k slovenskim izgubam pa prispevali 0,2 odstotni delež. Ob koncu leta 1990 je Mercator razpolagal z 2,2 % vseh stalnih sredstev, 2,9 % obratnih sredstev, 2,2 % lastnih sredstev in 2,5 % tujih virov sredstev v gospodarstvu Republike Slovenije. V merjenju nerazporejenega dobička v gospodarstvu Republike Slovenije je Mercatorjev delež znašal 4,8 %, dologoročne rezervacije pa so znašale 3,9 %. Za naložbe Na podlagi že kar legendarnega združevanja sredstev za naložbe je v letu 1990 iz teh sredstev, lastnih sredstev investitorjev in iz drugih pridobljenih virov, zrasla vrsta objektov. Omenimo le največje: - trgovci so bogatejši za prenovljeno Modno hišo v Ljubljani, ki jo je uresničila Mercator-Grmada, v Sevnici pa je Mercator-Sevnica dokončala svojo “modno hišo”; - na Kočevskem je Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje dokončalo prenovo mlečne farme v Livoldu, Mercator-Kmetijstvo Kranj je nadomestilo opremo v mešalnici močnih krmil v Škofji Loki, v Grabah pa je Mercator-KZ Krka odprla kmetijski oskrbni center; - Mercator-Ljubljanske mlekarne so rekonstruirale predelovalne zmogljivosti (dolgotrajnejša naložba), enaka dela so potekla v opekrani Mer-cator-Ograda. Povprečno so v vsaki od 44 naložb sredstva Razvojnega sklada Mercator (združena sredstva) ta sredstva znašala 17,6 % predračunske vrednosti, 35,5 % je znašala udeležba lastnih sredstev investitorjev in povprečno 46,9 % predračunske vrednosti naložbe so pokrili ostali viri. Nihanje likvidnosti V letu 1990 se je vrsta podjetij srečevala s svojim najnevarnejšim stečajnim pogrebcem - nelikvidnostjo. Neplačevanje blaga in storitev je postalo stalna praksa. Kako smo krmilili svojo barko v Mercatorju? Likidnost je nihala, pa če upoštevamo inflacijo ali pa ne. Najboljša je bila likvidnost januarja, julija in oktobra, najslabše se nam je pisalo konec marca, ko je treba po zaključnih računih poravnati vse obveznosti. Že maja so bili vidni prvi rezultati ukrepov za izboljšanje likvidnosti, novembra pa je nelikvidnost dosegla svoj vrh, kar je pomenilo prilagajanje plačil likvidni sposobnosti. Velik del k reševanju likvidnostne oziroma plačilne problematike je prispevala ustanovitev službe za vse vrste kompenzacij dolgov in terjatev. Od marca pa do konca leta je ta služba opravila za skoraj 113 milijonov din različnih pobotov. K blažitvi likvidnostnih problemov je treba prišteti tudi učinke varčevanja v Klubu Mercator in preko hranilnih vlog. Kaj pa plače? Te so bile v Mercatorju tradicionalno in legendarno nižje od republiškega povprečja. Vendar pa le za simbolično razliko, s temeljito značilnostjo: bile so redne, saj nismo slišali niti za en primer, da bi delavci dobili plače z omembe vredno zamudo, ali pa da jih sploh ne bi dobili. Kakovost, ki bi morala slehernemu v tem tudi devetdesetem letu, pomeniti marsikaj, še več pa letos. V Mercatorju je povprečna plača znašala 5.353 din v republiki 5.410 din. Če jih pogledamo še po dejavnostih: industrija v Mercatorju povprečno 5.850 din čistega osebnega dohodka na delavca, Republika Slovenija 5.139 din; - kmetijstvo 4.981 din Mercator, republika 5.667 din; - trgovina na drobno 4.691 din Mercator, republika 4.691 din; - trgovina na debelo 5.766 din Mercator, republika 6.469 din; - zunanja trgovina 7.904 din Mercator, republika 7.523 din; - gostinstvo in turizem 4.413 din Mercator, republika 5.987 din; - storitve 7.518 din Mercator, republika 6.990 din. Po svoje zanimivo sliko pa dajejo naše plače, če jih ran-giramo od najnižjih do najvišjih po podjetjih: - naj nižji povprečni osebni dohodek na delavca v višini 3.342 din je bil izplačan v Mercator-Jelka Hrastnik, najvišji pa v Mercator-Embi 9.048 dim Če osebne dohodke skupaj z nadomestili razvrstimo po višini, lahko ugotovimo: - povprečni osebni dohodek nad devettisoč din je bi izplačan v enem samem podjetju iz dejavnosti industrije (9.048 din); - nad osemtisoč din je bil izplačan v krovnem podjetju (8.027 din); - od sedem do osemtisoč din je bil izplačan v petih podjetjih (najvišji 7.982, najnižji 7.031 din - izplačalo pa ga je eno podjetje iz dejavnosti industrije, tri s področja trgovine in Polje, kdo bo tebe zgubil Vesna Bleivveis Vsakič, ko moram zapisati nekaj na temo kmetijstva mi pride v uho ljudska “polje, kdo bo tebe ljubil”. Zadnje čase pa kot pripev odmeva “polje, kdo bo tebe zgubil”. Nič drugače se mi ni godilo ob obisku in razgovoru z direktorjem Mercator-KŽK Kmetijstvo iz Kranja mag. Janezom Tavčarjem. Mercator-KŽK Kmetijstvo Kranj je po razdružitvi M-KŽK-ja postalo samostojno podjetje, ki gospodari na 1.600 ha zemljišč in z 900 ha gozda. Temelj celotne proizvodnje je proizvodnja semenskega krompirja, ki predstavlja 3/4 vrednosti celotne proizvodnje poljščin. V hlevih in na pašnikih je 2.000 glav goveje živine (krave, pitanci in plemenske telice). 11 organizacijskih enot, kolikor jih pokriva proizvodnjo in trgovino v Kmetijstvu, se ukvarja še s cvetličarstvom oziroma vrtnarstvom in s proizvodnjo močnih krmil. Poseben status ima raziskovalna enota - Center za vzgojo in selekcijo semenskega krompirja. Med akumulativne dejavnosti kranjskega Kmetijstva sodi pridelava semenskega krompirja, proizvodnja močnih krmil in cvetličarska dejavnost. Vse manj pa z vidika donosnosti postajajo zanimive živinoreja oziroma mlečna in mesna proizvodnja ter proiz- eno s področja inženiring storitev); - od šest do sedemtisoč din je bil izplačan v devetih podjetjih (najvišji 6.839, najnižji 6.037 din - izplačala so ga štiri podjetja iz dejavnosti industrije, dve s področja kmetijstva, dve s področja storitev in eno s področja trgovinske dejavnosti); - od pet do šesttisoč din je bil izplačan v 23 podjetjih (najvišji 5.952 , najnižji 5.016 din -izplačalo ga je 6 podjetij iz dejavnosti trgovine, 11 kmetijskih podjetij oziroma kmetijskih zadrug, 3 industrijska podjetja, dve storitveni in in eno gostinsko podjetje); - od štiri do pettisoč je bil izplačan v 32 podjetjih (najvišji 4.949, najnižji 4.007 din - vodnja žitaric. Pri teh proizvodih so cenovna nesorazmerja že tolikšna, da se resno postavlja vprašanje opuščanja. V primerjavi z decembrom 1990 in aprilom 1991 (preračunano na vrednost DEM) je razlika med proizvodno in prodajno ceno mleka že 35% v breme proizvodne cene, pri mesu 32,2% in pri krmilih 34%.Cene vhodnih surovin, potrebnih za poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo, so se v tem obdobju povečale za 19,5%. Dodatno težavo pomenijo za Kmetijstvo tudi plačilni pogoji. Potrebni reprodukcijski material je treba pokrivati z vplačevanjem avansov, po drugi strani še trgovina pritiska na podaljševanje plačilnih rokov, svoje pa stori tudi vsesplošna finančna nedisciplina. Tako se je primarna proizvodnja srečala s stekom dveh krutih okoliščin. Seveda pa jima je treba dodati še tretjo, ki izhaja iz sedanjega obravnavanja družbenega kmetijstva. Dejstvo je, da se sedanji odnos do kmetijstva oblikuje na osnovi predvolilnih obljub, ne pa odnosu do (za)varovanja obstoječe proizvodnje. Bonitete, ki jih je uživalo kmetijstvo počasi plahnijo in tako je cena kapitala, ki ga potrebuje kmetijstvo za normalno proizvodnjo absolutno previsoka. V kranjskem Kmetijstvu lastnih izplačalo ga je 18 trgovskih podjetij, 10 kmetijskih podjetij oziroma kmetijskih zadrug, dve gostinski podjetji in eno industrijsko podjetje); - od tri do štiritisoč je bil izplačan v šestih podjetjih (najvišji 3.974, najnižji 3.542 din - izplačalo ga je eno industrijsko podjetje, tri trgovska in dve gostinski podjetji). Vsega ne kaže gledati skozi plače, treba je pogledati tudi sredstva, ustvarjena za akumulacijo na delavca: tu prednjačijo delavci Mercator-Pekarne Grosuplje, ki so na delavca ustvarili 83.343 din, najmanj pa je bilo ustvarjeno 37 din na delavca; povprečno pa je bilo na delavca poslovnega sistema ustvarjenih 7.622 din sredstev za akumulacijo. virov obratnih sredstev nimajo, s krediti za selektivne namene je pokritih 50 % potreb po obratnih sredstvih, ostale vire pa predstavljajo posojila, predvsem v sistemu PSM. Družbeno kmetijstvo izrinjeno iz nacionalne ekonomije Že samo priprave na denacionalizacijo so izzvale poplavo zahtev po vrnitvi zemljišč in tako je pod “rezervacijo 1.100 ha zemljišč. Usoda vračanja oz. lastništva je negotova, s tem pa negotova tudi nadaljnja usoda proizvodnje semenskega krompirja, kajti za proizvodnjo 3.000 ton semenskega krompirja je potrebno približno 1.000 ha zemljišč. V kranjskem Kmetijstvu 35% skupnega prihodka, pridobljenega s prodajo semenskega krompirja, namenjajo za razvoj oziroma pospeševanje in tekoče ohranjanje raziskovalnega dela v Centru za semenski krompir. Tako kot postaja negotova usoda proizvodnje semenskega krompirja, seveda postaja negotova tudi usoda raziskovalnega dela na tem področju. Dejstvo je, da gre za zahtevno strokovno delo in njegova opustitev ima lahko hude posledice za vse pridelovalce krompirja. Dejstvo je, da se s proizvodnjo tržnih količin semenskega krompirja, ne more ukvarjati še tako Družbeno kmetijstvo se izriva iz nacionalne ekonomije V Mercator-Kmetijstvu Kranj se lahko pohvalijo z dosežki, ki sodijo v evropski vrh. To predvsem na področju mlečne proizvodnje in proizvodnje semenskega krompirja. Ali grozi uničenje dolgoletnih prizadevanj? ZANESLJIVO STE NEKAJ POGREŠALI 10. m 11. zasedanje skupščine Vesna Blehveis Veliko ali nič novega Ljubljana, 4.4. in 22.5.1991 - dve redni zasedanji skupščin poslovnega sistema, obe bolj ali manj posvetovalnega pomena. Vmes pa še dve korespondenčni zasedanji, skupni imenovalec vsega pa: uvedba prisilnih ukrepov za izboljšanje medsebojne finančne discipline, nova podjetja in razmišljanja o usodi in modelih lastninjenja v poslovnem sistemu. Napoved o ukrepu uresničena Že na 9. zasedanju skupščine Poslovnega sistema Mercator je tekla beseda o vsepogostejših primerih nespoštovanja dogovorjene poslovne in finančne politike za leto 1991. Ta se kaže predvsem v nespoštovanju obveznosti v internem prometu. To so zamujanja plačilnih rokov, nepriznavanje dogovorjenih obresti, izmikanje plačilom tudi likvidnih podjetij in podobno. Skupščina je vsem podjetjem upnikom odprla vrata za poravnavanje dolgov v internem prometu, in sicer tako, da upnik lahko izda nalog za poplačilo v breme internega računa dolžnika pri finančni službi. Dolžnik pa pooblašča finančno službo, da tak nalog sprovede v breme njegovega internega računa. Finančna služba ta sklep uresničuje v okviru limita sredstev, ki ga določi podpredsednik za finance v poslovodnem odboru. Z ukrepom je sicer upniku dana možnost, ali pa ga bo uporabljal, je stvar njegove presoje oz. njegove poslovne politike. Bolj gre poudariti dejstvo, da je skupščina poslovnega sistema posegla po prisilnem ukrepu za poravnavanje medsebojnih dolgov. Koliko bo ukrep izvajan tudi v praksi, je drugo vprašanje. Še bolj pa seveda vrsta okoliščin, ki bodo vplivale na operativno izvedbo. Gre seveda za problem usklajenosti dolžniško-upniš-kih razmerij, reklamacij, predvsem pa za vprašanja zanesljivosti vodenja knjigovodskih in računovodskih evidenc, pri čemer tudi vprašanje morale (poštenosti) upnikov ni nezanemarljivo. V uvodu posvet, rezultat pa nova družba Če bi iskali rdečo nit ali pa jedro zasedanja skupščine, bi ga gotovo našli v uvodnem delu, ko sta predsednik poslovodnega odbora in prof. dr. Bolj vroče kot vroče hlačke * * * * * * * * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * + + 4- Konec maja se je skupščina Mercator-Ljubljanskih 4 mlekarn odločila za izstop iz Poslovnega sistema Mercator. J . * ★ ★★ J Skupščina Poslovnega sistema Mercator se je odločila J podpreti nakup Mercator-Investinega kapitala, vloženega v 4 Mercator-Optimo. Nakup je opravilo krovno podjetje. J skrben kmet. Izločanje družbenega sektorja kmetijstva iz nacionalne ekonomije vodi do količinskega zmanjšanja proizvodnje hrane, tehnološkega zaostajanja in kakovostnega padca. Za kranjsko Kmetijstvo t0 Pomeni, da bo začelo na področju mlečne proizvodnje in proizvodnje semenskega krompirja zaostajati za že doseženimi evropskimi normativi. Pa ne gre samo za finančno plat obravnavanja družbenega kmetijstva. Vse, kar je bilo obljubljano s predvolilnimi go-laži ima tudi že pravne posledice' kot n.pr.: sodna registracija že izvedenih kapitalskih povezav ni možna, za vzpostavljanje novih velja moratorij. Brez optimizma ne gre “V primarnem kmetijstvu sta likvidnost in ekonomična proizvodnja hudo domači temi in brez optimizma, se ne da oblikovati temeljne filozofija kmetijskega podjetja. Verjeti pač moraš, da se da iz vsake Šime Ivanjko članom skupščine razložila možnost lastninjenja podjetij na podlagi osnutka zakona o privatizaciji. Naj se še tako otepamo z metodami privatizacije, rezultat mora na koncu vedno pripeljati do znanega lastnika. Družbeni kapital, ki se je prehodno zbiral ali pa odlagal na krovnem podjetju ovira lastninske procese v krovnem podjetju. Druga zadeva, ki nikomur ne diši je “državni nadzor” nad podjetjem v smislu, kot ga predvideva osnutek zakona o podjetjih. Odprtost osnutka zakona daje možnost elegantne rešitve (če se ravnamo po načelu, kar ni prepovedano, je dopustno) , da se družbeni kapital, začasno odložen na krovnem podjetju v celoti prenese na novo podjetje, v krovnem podjetju pa s tem nastane možnost njegovega lastninjenja. Skupščina se pravzaprav ni dosti ubadala s predlogom akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo “Mercator-In-terfin”, še manj pa s prenosom družbenega kapitala krovnega podjetja na novo ustanovljeno družbo. Dobiček med na debelo in drobno V letu 1991 bodo grosistična podjetja maloprodajnim podjetjem na celoten obseg inter- situacije izvleči z določenimi ukrepi, ki se lahko kažejo tudi v različnih oblikah integracij. Dejstvo je namreč, da se je zaostrena ekonomska situacija v kmetijskih podjetjih v preteklosti velikokrat reševala z organizacijskimi potezami - to je z vključevanjem kmetijstva v velike sisteme, njihovim razdruževanjem, zdaj s centralizacijo, zdaj z decentralizacijo. Najostrejše ekonomske krize v kmetijstvu se da ločiti natančno po organizacijskih oblikah podjetij, v katere je bilo kmetijstvo šilom prilik potisnjeno. Sedaj teh možnosti praktično ni več, takih državnih ali drugačnih darov ni, treba se je ohraniti zgolj z delom in proizvodnjo. Tako filozofijo je treba prenesti tudi na sodelavce, če hočeš, da se konsolidacija podjetja začne in doseže. Treba je doseči torej razumevanje za vse, kar se v firmi godi in vsega s čemer podjetje živi. Če tega ni, potem je vsako prizadevanje obsojeno na neuspeh.” Iz pogovora z mag. Tavčarjem se je dalo razbrati, da z obravnavanjem kmetijstva v poslovnem sistemu ni preveč zadovoljen. Priznava sicer vse prednosti na finančnem področju, drugih pa menda za kmetijce v sistemu ni. Čeprav ni pristaš politike izjemnih obravnavanj, pa je vendar rdečo nit najinega pogovora predstavljala bolj ali manj prikrita misel, da bi morali kmetijstvu zaradi narave njegove proizvodnje, v PSM tudi po finančni strani dozirati nekaj tistega, kar mu je odrekla država. nega prometa priznavala boniteto za vse blagovne skupine po enotni 1,5% stopnji. To pomeni, da bodo grosisti maloprodajnim podjetjem priznavala udeležbo na dobičku glede na obseg pri njih opravljenih nakupov. S posamičnimi pogodbami pa se lahko določijo tudi spodbude za povečanje medsebojnega prometa. Seveda pa za maloprodajna podjetja velja, da morajo z internimi grosisti skleniti pogodbe, ki po količini ali vrednosti medsebojnega prometa sledijo smernicam poslovne politike PSM (glej plan trženja) za leto 1991. V tekočem letu morajo torej preusmeriti nabavo od eksternih grosistov na interne grosiste za vse blago, ki ga imajo interni grosisti v svojih skladiščih. Če odmislimo razlage o lastninjenju, potem je bilo to eno od po vsebini, poročanju in razpravi najbolj siromašnih skupščinskih zasedanj. In 11. zasedanje? Predvsem in povsod KARTICA MERCATOR Na tem zasedanju je tekla beseda predvsem o uvajanju KLUB MERCATOR KARTICE, novosti, ki bo 1. junija letos zaživela tudi za vse občane. Gre za prijaznejši način plačevanja, v katerega sodi tudi najpomembnejša pridobitev za Mercatorjeve potrošnike - kreditiranje nakupov, ki je obenem vezano na varčevanje z ugodnimi obrestmi. KLUB MERCATOR - kartica Mercator je njegov sestavni del,se torej odpira za vse občane. Naj ne bomo Mercatorjevi delavci tisti, ki bi z nevednostjo, nerodnostjo ali celo neprijaznostjo utegnili prijazno plačevanje spremeniti v potrošnikovo neprijetno izkušnjo, je temeljno sporočilo, ki ga je sprejela skupščina. Zavarovalnica je Nova podjetja rastejo in nastajajo kot gobe po dežju. Na podlagi pooblastila in sklepa skupščine je krovno podjetje vplačalo ustanovni delež v mešano družbo UNI-LEAŠING, ki se bo ukvarjala z dajanjem opreme in trajnih potrošnih dobrin v leasing (neke vrste najem), posojala denar, opravljala finančni inženiring, trgovala z nepremičninami, se ukvarjala z zastopstvom in posredništvom v prometu blaga in storitev in trgovala z vrednostnimi papirji. Družbeniki pa so poleg krovnega podjetja še: Unimercat, Mercatorjevo podjetje v Nemčiji, ljubljanski Tehno Im-pex, Nova banka in Zavarovalnica Triglav. Naj živi in se razvija! Zavarovalnica v Mercatorju bo! Vsi potrebni papirji za ustanovitev naše zavarovalnice so zbrani, potreben ustanovni denar tudi - poiskati in izbrati je treba le še posla vešče ljudi in gremo. Vivat, crescat, floreat! (Naj živi, raste in | cvete!) Mercator-Kmetijstvo Kranj >staIo (6,5 %) žita (8,4 %) atlll nešalnica (15,1c ivina (12,9 %) Struktura prihodka po vrstah proizvodnje v letu 1990 ZDAJ JE TU - KLUB MERCATOR KARTICA Hiša kakovosti Vesna Bleiweis Humanisti in svetovljani za metliško vino Sredi maja je red Svetega Fortunata, združenje humanistov, podelilo zveneč naslov Mercator-Kmetijski zadrugi Metlika, natančneje njeni vinski kleti. Dolgoletna prizadevanja za uvedbo filozofije kakovosti so kronana. Metliška vinska klet sodi med manjše kleti, vendar pa med tiste, ki je v svoji proizvodnji vse podredila kakovosti. Kakovost njenih vin, za katere trta raste na belokranjskih gričih, potrjuje cela vrsta odličij in priznanj. Zadnje tako odličje je Metliška Vinska klet prejela 11. maja 1991 na Bledu, in sicer zveneč naziv “Maison de qualite”. Če to prevedemo, bi se slišalo takole: “hiša kakovosti”. Red Svetega Fortunata Zveneč naziv je Vinski kleti v Metliki podelila združba - red Svetega Fortunata. Red Svetega Fortunata je mednarodno, rasno, versko in politično nevtralno združenje humano mislečih in delujočih ljudi. Temelje ima v naukih oziroma mislih Svetega Fortunata, ki je živel in deloval s svojo redovno skupnostjo v Franciji od leta 535 do leta 609. Obnovo je gibanje, ki mu lahko rečemo tudi gibanje za kakovost življenja in kakovost storitev, doživelo leta 1901. Obnovljeni red se je uveljavil v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Jugoslaviji in na Madžarskem, ki so obenem tudi redovne province. Sicer pa je delovanje tega reda razširjeno v 26 evropskih in izvenev-ropskih državah. Njegova temeljna usmeritev pa je, da s svojim poslanstvom služi človeku, razvija in spodbuja mišljenje in delovanje v duhu humanizma, si prizadeva za razumevanje med ljudmi, podpira umetniško ustvarjalnost, znanost, skrbi za varstvo okolja in pospešuje kakovost v prehranjevanju ljudi, ki vključuje tudi kletarsko, kuharsko in namizno kulturo. V prizadevanju za izboljšanje človeškega življenja ima organizirano službo pomoči, ki v nujnih primerih nastopa na nebirokratski način. V njegovem sestavu je svet za borbo proti raku, boleznim mladih ljudi, kuratorij, ki preverja primernost osebnosti, ustanov in proizvodnih obratov za podelitev njihovega priznanja. Se posebej pa so oblikovane delovne skupine za področje znanosti, zdravstva, umetniške ustvarjalnosti ter za področje zdrave in kakovostne prehrane, vinogradništva, poljedelstva , ribogojništva ter gostinstva in hotelirstva. Red Svetega Fortunata izdaja svoj časopis “Das Gute”, objavlja pa tudi seznam prejemnikov njegovih priznanj z utemeljitvami, letopis s seznamom članstva ter poslovnikom. Red podeljuje mednarodna priznanja: - RECHERCHE DE LA OUALITŽ osebam, ki so se posebej izkazale v določeni dejavnosti v dobrobit človeštva; - MAISON DE OUALITE proizvodnim in vzornim storitvenim obratom, ki si nenehno prizadevajo za kakovostno turistično ponudbo v gostinstvu, hotelirstvu, prehrani in servisu ter družbeni prehrani; - PRIX Dl HONNEUR INTERNATIONAL RIC WEI-LAND POUR LE SERVICE AERIEN za vzoren servis v mednarodnem letalskem prometu; - LA COUPE DIOR POUR LE MERITES DE L»ART ustvarjajočim v umetnosti; - GRAND ECU D9 HONNEUR DE L > ORDRE DE SAINT FORTUNAT specialističnim klinikam, raziskovalnim institutom in muzejem; - PRIX D5 HONNEUR INTERNATIONAL OTTO ECKART POUR LA CU-ISINE EXEMPLAIRE se podeljuje izredno kakovostni kuhinji; - GRAND PRIX DE VIN IN PRIX DE VIN za pospeševanje kakovostnega vinogradništva in kvalitetnih vin; Eno od teh priznanj Maison de qualite se podeljuje proizvodnim in vzornim storitvenim obratom, ki si nenehno prizadevajo za kakovostno turistično ponudbo v gostinstvu, hotelirstvu, prehrani in servisnih storitvah. To priznanje je letos dobila metliška Vinska klet. v Veliki generalni prior reda Štefan Špiljak (slovenski strokovnjak za gostinstvo) je na ordenfestu članov reda Svetega Fortunata iz evropskih držav, letos to priznanje podelil Metličanom. In da ne bomo delali krivice ter hvalili samo sebe, je treba povedati, da je priznanje, ki se podeljuje osebnostim letos dobil dr. Janez Bogataj, etnograf, ki si dediščino iz ljudske zakladnice slovenskih navad in običajev, prizadeva vključiti v značilnost slovenske turistične ponudbe in morda še zanimivost: med pomembnimi člani reda Svetega Fortunata iz Jugoslavije je tudi slovenski aka-demik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. Verjetno so nas dolgo spremljali “Ni nam znano po kakšnih poteh in na podlagi kakšnih notranjih meril red Svetega Fortunata izbira svoje lavreate. Za nas je podelitev tega priznanja izjemnega pomena, ki v celoti potrjuje pravilnost naše usmeritve v kakovostna in vrhunska vina. V Metliški vinski kleti si prizadevamo, da bi iz vinskih sort, ki rastejo na belokranjskih tleh z dovršeno tehnologijo vzgojili najboljša in vrhunska vina. Rezultat te dovršene tehnologije je vrsta odlično ocenjenih vin, ki se začno z vrhunsko Metliško črnino, Kolednikom ter vini pozne trgatve, jagodnega iz-Bora in ledenega vina. Vinu da največ trta in dobra tehnologija je tista, ki v tako vino najmanj poseže. Zadnja novost, ki je prišla na trg iz metliške kleti je polsuho vino Chardonay. Je Francoskega izvora, v sortni sestav je pri nas prišel kot dovoljena sorta leta 1987. Vino je polnega okusa s prijetnim bukejem. V metliškem je 8 g ostanka sladkorja in zato sodi med polsuha vina”, je povedal vodja metliške Vinske kleti gospod Jože Gosenca. Metličani sicer prisegajo na filozofijo kakovosti, ki pa jo morajo zaradi ekonomskih razlogov tudi zatajiti in se ukvarjati s proizvodnjo takoimeno-vanih vin brez porekla, torej s tistim vinom, ki kulturo pitja zniža na raven žlampanja. Sprotno spremljanje in uveljavljanje najnovejših tehnoloških spoznanj v negovanju (izraz proizvodnja se mi upira) vina ni poceni. Zato skoraj polovico stroškov na enoto pridelanega vina predstavlja amortizacija, ki izhaja iz naslova upoštevanja in razvijanja tehnologije. Vendar je prav to dejstvo obvezen pogoj za kakovost. “ S podeljenim priznanjem se bomo kot resnična hiša kakovosti celoviteje predstavili na jesenskem Vinskem sejmu, da pa bi ga še kako drugače vnovčili, je težko reči. Sredstev za promocijo kakovosti ni. Po drugi strani pa gre tudi za omejene količine, ki bi jih ob hitrem naraščanju prodaje ne mogli zagotoviti. To je poleg cenovnega vprašanja tudi osrednje vprašanje morebitnega izvoza”, pravi vodja komer- cialne službe v metliški zadrugi, ki je sicer z obsegom prodaje v Mercatorju zadovoljen. Vinska klet preko Mer-cator-Blagovnega centra proda med 35 in 40 % celotne prodaje. In kaj dodati? Ali ne bi le kazalo sprejeti predloga, ki ga omenjamo v članku o Mer-cator-Oljarici. Prodajne oziroma promocijske police za kakovo-stne izdelke SO potrebne. Na njih je mesto tudi za metliško “MAISON DE OUALITČ”. ZANESLJIVO STE NEKAJ POGREŠALI V Mercator-Oljarici Vesna Bleivveis Premalo poudarjena prodaja kakovosti % p ^ ■' J IsL fS Ciril Dolenc Razvoj, preživetje ali. Vesna Bleiweis Nič novega v zvezi s kakovostjo olja, ki ga izdelujejo v Mercator-Oljarici v Kranju, ne bomo povedali. Vse vrste olja sodijo v najvišji kakovostni razred, toda ali se te kakovosti zavedamo, ko ga prodajamo. Za oljarsko industrijo je bilo leto 1989 leto zmešnjav in leto, v katerem se niso' ujeli niti proizvodni stroški, niti maloprodajna cena, niti inflacija. Razmere leta 1989 so se delno prenesle še v leto 1990, vendar pa za to leto v Mercator-Oljarici ugotavljajo določeno mero normalizacije, ki je objektivno pogojevala tudi poslovni rezultat. Te razmere so terjale vrsto notranjih ukrepov, ki jih v Mercator-Oljarici izvajajo še danes, čeprav nenormalno prehaja v normalno poslovanje. V letu 1989 je Mercator-Ol-jarica zabeležila rekordno proizvodnjo olja, v letu 1990 pa je zaradi znanih vzrokov (velike zaloge olja v gospodinjstvih in pri drugih uporabnikih, cenejši nakup živil v tujini, intervencija blagovnih rezerv in organiziran uvoz), so v letu 1990 povzročili, da je bila proizvodnja v letu 1990 nižja za 30%. Proizvodne zmogljivosti v Mercator-Oljarici so v letošnjem letu polno zasedene in v prvih petih mesecih bodo rafinirali 6.500 ton olja. Da je olje spet konjukturno blago, kaže podatek, da so v enem samem dnevu iz oljarne odpeljali 105 ton olja v cisternah in več kot 60 ton v steklenicah. Mercator-Oljarica se zaveda prednosti vpetosti v Poslovni sistem Mercator, saj znaša njen delež v prodaji olja v Mercatorjevi maloprodaji kar 60%. Menijo pa, da se pri vključevanju v prodajo vse premalo poudarja, da Mercator-Oljarica izdeluje olje visoke kakovosti in bi ga bilo zato treba potrošnikom tudi drugače ponuditi oziroma predstaviti. Začnimo vnov-čevati kakovost “Podatki o kakovosti olja so zanesljivi. Kakovost olja, ki ga izdelujemo v Mercator-Oljarici ocenjujejo strokovnjaki Domusa. V lanskem letu je med vsemi ocenjevanimi olji olje Cekin dobilo najvišje možno število točk in bilo ocenjeno z odlično oceno, ta ocena je ponovljena tudi v letošnjem marcu. V letošnjem letu se najvišji oceni pridružilo tudi olje Konsum”, je povedal direktor Mercator-Oljarice Ciril Dolenc. Mercatorjevih podjetij, ki si na podlagi ocenjevanj kakovosti to zaslužijo, nameniti posebne police oziroma gondole. Z ustreznimi opozorili ter pojasnili o kakovosti bi bilo treba prepričevati kupce, da segajo po dobrem blagu oziroma izdelku. Gre zgolj za predstavitev izdelka, ki se sicer prodaja na normalnem prodajnem prostoru. Uresničitev tega predloga ne zahteva nobenih investicijskih sredstev, temveč le malo iznajdljivosti, predvsem pa “tisto nekaj”, kar lahko imenujemo tudi pripadnost firmi. Prav bi bilo, da se nekje najde testna trgovina za izvedbo tega predloga. Pa ni nujno, da je na posebni polici ali gondoli ravno izdelek Mercator-Oljarice, saj vemo, da vrsto dobrih stvari izdeluje tudi vrsta Mercatorjevih podjetij. Vsak zase naj presodi Ne glede na razmeroma velik tržni delež Mercator-Oljarice v poslovnem sistemu, pa v tovarni olja ugotavljajo, da je še vedno dovolj tržnega prostora v samem Mercatorju. Za primer, kako nekateri sistemi ščitijo proizvajalce iz svoje sestave, je gospod Dolenc navedel primer Oljarne iz Slovenske Bistrice. Pa ne z namenom, da bi terjal enako zaščito, temveč z namenom, da se ob tržnih deležih oziroma planiranih postavkah smernic poslovne politike, zagotovi.tudi njihovo uresničevanje. “V veliki združbi, kot je Mercator, mora vsak zase presoditi svojo vlogo in izkoristiti ter uporabiti prednosti, ki jih daje velik sistem tako, da ustreza vsem in vsakemu. Mercator-Oljarica se je v Poslovnem sistemu Mercator našla in zato tudi pri svojem poslovanju uporablja vse njegove prednosti. Predvsem gre to za finančne storitve in prav zadnji ukrep skupščine, ki zadeva poravnavanje medsebojnih obveznosti med dolžniki in upniki v poslovnem sistemu, pomeni velik prispevek k uravnoteženju oziroma boljši finančni disciplini. Še posebej pa je treba poudariti vlogo službe, ki opravlja kompenzacije. Nelikvidnost je problem, ki je praktično zajel že vse poslovne subjekte in zato je selekcija med plačniki oziroma kupci nujna. S to selekcijo smo v Mercator-Oljarici izločili vse nesolventne kupce in morda se trenutno lahko zahvalimo kon-^jukturnim razmeram, da vso proizvodnjo praktično sproti prodamo”. Na drsljivem robu med svojim in skupnim Predlog Prav iz pogovora o tem, da bi bilo treba kakovost prodajati drugače, lahko trgovcem in proizvajalcem predlagamo: v vseh uglednejših prodajalnah z živili bi morali vsem izdelkom Razdružitev nekdanjega Mercator-KZK-ja je povzročila nastanek vrste podjetij, ki se zaradi že v začetku poslovanja nedefiniranih odnosov med individualno in skupno poslovno politiko, ne ujamejo niti s seboj, niti s sistemom. Eno takih podjetij je Mercator-Izbira v Kranju. Gorenjska je eden tistih delov moje dežele, kjer ima Mercatorjeva maloprodajna mreža največ belih lis. Če odštejemo Bohinj in Tržič, seveda. Z razdružitvijo nekdanjega Mercator-KŽK je iz tozda Komercialni servis nastalo podjetje Mercator-Izbira, ki trguje predvsem na obočju Kranja, ima pa svoje izpostave še v Splitu, Zagrebu, Dobrni in Mariboru. Dislocirane enote imajo omejen prodajni program, v Splitu pa je grosi-sitično skladišče. Za razvoj ali preživetje Konkurenca velikih kranjskih trgovskih podjetij - Živil, Alojz Nosan Merkurja in še drugih, stiska obroč okrog Mercator-Izbire Kranj, ki si skuša na vse načine ohraniti svoj prostor pod trgovskim soncem na Gorenjskem. Zatorej ni čudno, da v tem sicer maloprodajnem podjetju ustvarjajo le 25% celotne realizacije s prometom v maloprodaji (živila), 32% predstavlja grosistični promet z živili in 41% promet z gradbenim materialom. Trenutno ugotavljajo, da promet narašča na gradbenem delu prodajnega programa, promet v maloprodajnih trgovinah pa nekako stagnira. Podjetje z 20 maloprodajnimi enotami, od katerih nobena ni prav posebej velika, se težko preživlja in zato išče v okviru Poslovnega sistema Mercator podporo za ne samo svoj razvoj, temveč tudi za razvoj Mercatorjeve trgovine na Gorenjskem. Vendar pa se moramo pri tem nujno vpašati po številu zaposlenih v podjetju, saj je od 109 zaposlenih (podatek velja za konec leta 1990), skoraj tretjina zaposleno v upravi podjetja. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja podjetja Alojzom Nosanom, smo izvedeli tudi nekaj več o razmišljanjih, povezanih z usodo podjetja. “Dejstvo je, da Mercatorjeva trgovina na Gorenjskem ni razvita, če pa že kje je, tudi gospodarsko ni najbolj uspešna. Menimo, da bi moralo vodstvo poslovnega sistema temu posvetiti več pozornosti in z nekim skrbno načrtovanim razvojem trgovine pokriti prazen prostor, kajti na Gorenjskem je še dovolj kupne moči. Prav o tej zadevi smo se večkrat že pogovarjali z vodstvom poslovnega sistema in nekaterimi njegovimi članicami z namenom, da bi to strategijo tudi oblikovali. Eden takšnih zadnjih pogovorov je bil v začetku maja letos. Razmišljali smo o organizacijskih povezavah s tržiško Mercator-Preskrbo, pa tudi o tem, da se trdneje vpnemo v Mercator-Blagovni center iz Ljubljane. Oprejemljivih rezultatov teh pogovorov ni, tako, da bo Mercator-Izbira še naprej ostala povsem samostojno podjetje. Za svojo eksistenco bo morala določiti in izbrati dejavnost, ki prinaša največ dohodka oziroma dobička”, je dejal direktor podjetja. To dejavnost v Mercator-Iz-biri vidijo predvsem v razširitvi grosističnega poslovanja, predvsem z gradbenim materialom in nekaterimi blagovnimi skupinami s področja živil. Tu pa se postavlja vprašanje spoštovanja dogovorjene politike v okviru poslovnega sistema, ki temelji na centraliziranih nabavah maloprodajnih podjetij pri internih grosistih. Med svojo in skupno politiko Za širitev grosistične dejavnosti, tako pravijo v Mercator-Izbiri, imajo na voljo tudi ustrezne prostore oziroma skladiščne zmogljivosti v sedanjem skladišču gradbenega materiala in pa v velikem skladišču v Stražišču pri Kranju. Problema števila zaposlenih se v Mercator-Izbiri še ne bodo lotili, saj menijo, da z vidika celotnih stroškov, stroški na zaposlenega bistveno ne vplivajo na ekonomski položaj in poslovni rezultat podjetja. Menijo namreč, da bi se s strateškim načrtom razvoja Mercatorjeve trgovine na Gorenjskem dalo urediti tudi to vprašanje. Ostaja torej še naprej odprto vprašanje, ali bo Mercatorjeva trgovina na Gorenjskem na podlagi nekega razvojnega programa doživela razcvet, ali pa jo bo, predvsem v Kranju stisnil konkurenčni obroč. Vsekakor bo politika Mercator-Izbirinega iskanja poti za preživetje težka in po vsej verjetnosti tudi nemalokrat v nasprotju z dogovorjeno poslovno politiko in usmeritvami na področju delitve dela med grosisti in detajlisti v Poslovnem sistemu Mercator. ZDAJ JE TU - KLUB MERCATOR KARTICA NAJHITREJE DO NAJBOUŠEGA! VLOGA ZA IZDAJ O KARTICE MERCATOR s, I MATIČNI PODATKI OBČANA PRIPOROČILA ZA NOVE ČLANE KLUBA MERCATOR 1 Ime in priimek Ime in priimek delavca Mercatorja Kraj rojstva Datum rojstva Ime podjetja J Št. osebne izkaznice Podpis S Enotna matična št. občana S Ime in priimek člana Kluba Mercator Kraj stalnega bivališča | Št. njegove kartice oz. komerc. zapisa Ulica in hišna št. Pošta Občina J Podpis | Št. telefona doma V službi IZJAVA PODATKI 0 ZAPOSLITVI IN PRIHODKIH OBČANA Naziv podjetja | Izjavljam, da so vsi navedeni podatki resnični. Sprejemam splošna določila za izdajanje in uporabo kartice Mercator, J vse obveznosti iz poslovanja s kartico Mercator in soglašam, da Poslovni Naslov podjetja nastale z uporabo in poslovanjem s kartico Mercator. Kraj in poštna št. UPORABNIK KARTICE MERCATOR Lastnoročni podpis Potrjujemo, daje predlagatelj zaposlen v našem podjetju za nedoločen čas od dne Povprečni neto osebni dohodek v zadnjih treh mesecih - din Žig in podpis pooblaščene osebe Kraj Datum Drugi prihodki zunaj delovnega razmerja PODJETJE, IZDAJATELJ KARTICE (izpolni izdajno mesto) Šifra PODATKI O ČLANSTVU V KLUBU MERCATOR Naziv podjetja Št. lastnika komerc. zapisa Mercator Naslov Ali ste že imeli kartico Mercator? Kraj in poštna št. Št. kartice Datum izdaje Žiro račun KARTICA ZA POOBLAŠČENO OSEBO IZDAJNO MESTO Ime in priimek Šifra Datum rojstva Sorodstveno razmeije Naslov Enotna matična št. Kraj in poštna št. Podjetje zaposlitve Žig in podpis podjetja - izdaj nega mesta Podpis pooblaščene osebe Podpis uporabnika kartice IZDAJNA MESTA KARTICE MERCATOR domžale MERCATOR-GRMADA, d.d., SP Kolodvorska 2, Domžale CENTRALNO IZDAJNO MESTO V LJUBLJANI: Poslovni sistem Mercator, d.d., Titova 137, Ljubljana - blagajna; Mercator-Grmada, d.d., Modni center, Krajgerjeva ploščad 1, Ljubljana; OSTALA IZDAJNA MESTA V LJUBLJANI: POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Titova 13, Ljubljana MERCATOR-GRMADA, d.d., Prodajni center, Slovenčeva 23, Ljubljana SP Majke Jugovičev 11, Ljubljana SP Trg komandanta Staneta 6, Ljubljana MERCATOR-GOLOVEC, d.d., SP Gregorčičeva 13, Ljubljana SP Fužine, Trg oktobrske revolucije 18, Ljubljana SP Proletarska 4, Ljubljana MERCATOR-DOLOMrn,d.d., Tehnična trgovina, Trnovski pristan 2, Ljubljana MERCATOR-SAVICA, d.d., PE 1125, Javorjev drevored, Ljubljana PE1102, Hošiminhova 15, Ljubljana Uprava Oražnova 12, Ljubljan PE 1101, Pribinova 5, Ljubljana MERCATOR-MEDNARODNA TRGOVINA, d.d., Konsignacijska trgovina, Titova 36, Ljubljana AJDOVŠČINA MERCATOR-NANOS, Izbira, d.d. Blagovnica 24, Ajdovščina BOHINJSKA BISTRICA MERCATOR-SAVICA, d.d., Uprava DE Bohinj, Bohinjska Bistrica CELJE MERCATOR-GOLOVEC, d.d., SI COP, Podjavorškova 2. Celje CERKNICA MERCATOR-NANOS, Trgovina, d.d. Rakek, Blagovnica, Cesta 4. maja 64 CERKNO MERCATOR-RUDAR, d.o.o., SP Cerkno, Cerkno DOBROVA PRI LJUBLJANI MERCATOR-SAVICA, d.d. PE 1119, Dobrova GORNJA RADGONA MERCATOR-SLOGA, d.o.o., Uprava, Partizanska c. 16, Gornja Radgona GROSUPLJE MERCATOR-DOLOMITI, d.d., SP Adamičeva 2, Grosuplje GOLO - IG PRI LJUBLJANI MERCATOR-SAVICA, d.d., PE 2105 Golo, Ig pri Ljubljani . >u I HRASTNIK MERCATOR-STP HRASTNIK d.o.o., Blagovnica, Trg Franca Kozarja 1 IDRIJA MERCATOR-RUDAR, d.o.o., Blagovnica, Staneta Rozmana 25, Idrija IZOLA MERCATOR-DEGRO, d.o.o., Market, Cesta v Jagodje 2, Izola KAMNIK MERCATOR-GRMADA, d.d., Samopostrežba, Duplica, Ljubljanska c. 24b, Kamnik KOČEVJE MERCATOR-TRGOPROMET, d.d., Uprava, Ljubljanska 18, Kočevje Tehnična trgovina, Trg zbora odposlancev 1, Kočevje KOPER MERCATOR-DEGRO, d.o.o., Železnina, Ljubljanska c. 3, Koper KRANJ MERCATOR-PRESKRBA TRŽIČ, d.d., SP Planina, Nikole Tesle 3, Kranj ZANESLJIVO STE NEKAJ POGREŠALI SPLOŠNA DOLOČILA ZA IZDA.IAN JE IN UPOR ABO KLUB MERCATOR KARTICE SPLOŠNA DOLOČILA L Klub Mercator kartico (v nadaljevanju: kartica Mercator) lahko pridobi vsak član Kluba Mercator, to je vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in Hrvaški, ki sprejme P°goje za pridobitev in uporabo kartice Mercator. Občan, ki ni član Kluba Mercator, sc včlani z vplačilom začetnega Pologa, objavljenega na izdajnih mestih Kluba Mercator. Uporabnik kartice Mercatorje dolžan poslovati s kartico v okviru svojih sredstev pri Klubu Mercator in svoje plačilne sposobnosti. 2. Uporabnik kartice Mercator lahko za poslovanje s kartico pooblasti ožjega družinskega člana. Vse obveznosti iz poslovanja s to kartico bremenijo uporabnika osnovne kartice Mercator, ki zanje tudi v celoti odgovarja. 0 izdaji kartice Mercator odloča posebna komisija za poslovanje s karticami (v nadaljevanju: komisija) po poslovniku in lastni oceni. Komisija ni dolžna pojasnjevati svojih odločitev. Kartico Mercator izda Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, Titova 137. Kartica je last Poslovnega sistema Mercator, d.d. (v nadaljevanju: lastnik) in mu jo mora uporabnik na njegovo zahtevo takoj vrniti. J- Uporabnik prevzame kartico Mercator na izdajnem mestu Kluba Mercator. Uporabnik mora kartico podpisati s kemičnim svinčnikom, ^podpisana kartica je neveljavna. • Kartica Mercatorje neprenosljiva. • Veljavnost kartice Mercator je omejena. Ob poteku veljavnosti ^Porabnik kartico vrne na svojem izdajnem mestu in dobi novo. Uporabniku kartice Mercator se sredstva pri Klubu Mercator obrestujejo po obresmi meri, objavljeni na izdajnih mestih Kluba Mercator. Obresti se obračunajo po konformni metodi in sc pripišejo z valuto zadnjega dne vsakega četrtletja. H. UPORABA KARTICE MERCATOR L Uporabnik kartice Mercator lahko z njo brezgotovinsko plačuje blago in storitve na vseh prodajnih mestih, ki jih pooblasti Mercator. Uporabnik kartice lahko na centralnih mestih in svojem izdajnem Hiestu polaga in dviga gotovino. Dvig večjih zneskov mora prej najaviti. a prodajnih mestih uporabnik ne more dvigati in polagali gotovine. • brezgotovinsko plačilo blaga in storitev s kartico Mercator je °niejeno. Na izdajnih in prodajnih mestih so objavljeni najnižji in jiajvišji zneski. “rezgotovinsko plačilo blaga in storitev nad določenim najvišjim peskom se preveri. . Pri plačilu blaga in storitev mora uporabnik kartice podpisati račun ^ en izvod zadržati za svojo evidenco. Uporabnik kartice mora Poravnati tudi pomotoma nepodpisani račun. Napake pri izdaji računa reklamira in rešuje na prodajnem mestu. Ne glede na spor je dolžan Poravnati račun. 4- Pri pologu oziroma dvigu gotovine uporabnik kartice izpolni potrdilo 0 vplačilu oziroma izplačilu. ni. način obračuna 1. Lastnik kartice obračuna uporabniku brezgotovinska plačila blaga storitev enkrat mesečno, in sicer 20. v tekočem mesecu. Znesek nastalih obveznosti poravna iz njegovih sredstev pri Klubu Mercator. Če uporabnik nima dovolj sredstev na dan obračuna, ga lastnik pozove, da vplača manjkajoči znesek v roku, ki je naveden v obvestilu. Za negativno stanje mu obračuna negativne obresti po stopnji, ki velja za prekoračitev limita na tekočih računih občanov pri Ljubljanski banki. 2. Pri poslovanju z gotovino na dan vplačila ali izplačila gotovine lastnik kartice odobri oziroma obremeni sredstva uporabnika pri Klubu Mercator. Če uporabnik kartice, kije dolžan poslovali v okviru svojih sredstev pri Klubu Mercator, zdvigom gotovine prekorači svoja sredstva, mu lastnik obračuna negativne obresti po stopnji, ki velja za prekoračitev limita na tekočih računih občanov pri Ljubljanski banki. 3. Lastnik kartice Mercator pošlje uporabniku najmanj enkrat mesečno izpis prometa s kartico s stanjem njegovih sredstev pri Klubu Mercator. IV. IZGUBA,POŠKODBA IN PRENF.HANJEUPORABE KARTICE 1. O izgubi, kraji, ali uničenju kartice mora uporabnik takoj obvestiti lasmika, to je Poslovni sistem Mercator, d.d.. Klub Mercator, Ljubljana, Titova 137. V dveh dneh od prejema obvestila, lastnik pisno prekliče veljavnost kartice na vseh prodajnih in izdajnih mestih. Uporabnik kartice je dolžan poravnati del stroškov preklica. Znesek, ki ga uporabnik mora poravnati, je objavljen na izdajnih mestih Kluba Mercator. 2. Uporabnik kartice mora poravnati vse obveznosti, ki nastanejo z uporabo kartice do izteka roka za izvedbo preklica na vseh izdajnih in prodajnih mestih. Če uporabnik že preklicano kartico najde, jo je dolžan prerezati in takoj poslati lastniku. 3. Poškodovano kartico lahko uporabnik zamenja z novo v Poslovnem sistemu Mercator, d.d., Klub Mercator, Ljubljana, Titova 137. 4. Lastnik kartice lahko uporabniku odvzame kartico ob negativnem stanju njegovih sredstev pri Klubu Mercator, ali če uporabnik ravna v nasprotju s temi splošnimi določili. Uporabnik mora kartico na posebno zahtevo takoj vrniti lastniku ter poravnati vse obveznosti, nastale z njeno uporabo. 5. Uporabnik lahko kadarkoli odpove uporabo kartice. Lastniku jo mora vrniti skupaj z izjavo o vračilu kartice in poravnati vse obveznosti. 6. S smrtjo uporabnika kartice Mercator preneha veljati pooblastilo za dodatno kartico. O smrti uporabnika kartice mora pooblaščenec ali svojci takoj obvestiti njegovo izdajno mesto. Lastnik kartice Mcrcatorporavna vseobvcznosli iz sredstev uporabnika pri Klubu Mercator in obračuna pripadajoče obresti. V skladu z zapuščinskim postopkom izplača lastnik kartice glavnico in pripadajoče obresti oziroma obremeni za znesek negativnega stanja zakonite dediče. V. DRUGA DOLOČILA 1. Poslovni sistem Mercator, d.d. lahko spreminja splošna določila in druge pogoje za izdajanje in uporabo kartice Mercator. Spremembe objavlja na izdajnih mestih Kluba Mercator. Če se uporabnik kartice s spremenjenimi pogoji ne strinja, jo lahko vrne lastniku. 2. Uporabnik kartice mora lastnika takoj pisno obvestiti o spremembah matičnih podatkov in podatkov o zaposlitvi. 3. Prekoračitev stanja sredstev pri Klubu Mercator ter nepooblaščena in nezakonita uporaba kartice Mercatorje kazniva. 4. Morebitne spore med lastnikom in uporabnikom kartice Mercator rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. Ljubljana, junij 1991 S KARTICO MERCATOR lahko kupujete blago in plačujete storitve v trgovinah in dmgih obratih Mercatorja: na širšem območju Ljubljane, v Tržiču, Ptuju, Lenartu, Novem mestu, Trebnjem, Lendavi, Sevnici, Krškem, Idriji, Hrastniku, Gornji Radgoni, Metliki, Ormožu, Kočevju, Litiji, Vrhniki, Celju, Mariboru, Bledu, Bohinjskem kotu ... Navedli smo le kraje, kjer imajo Mercatorjeva podjetja sedež ali pa večje prodajalne. Sicer pa so njihove trgovine v vseh večjih krajih v občinah, kjer je sedež enega od Mercatorjevih podjetij. Trgovin in drugih obratov, ki poslujejo s KARTICO MERCATOR, naj bi bilo vsak dan več tudi z vašim sodelovanjem, spoštovani potrošnik. Pobuda, da se v poslovanje s KARTICO MERCATOR vključi tudi vaša krajevna Mercatorjeva trgovina, ki v to poslovanje še ni vključena, je na vaši strani. PRODAJNA IN IZDAJNA MESTA SO OZNAČENA Z NALEPKO - KOPIJO KARTICE MERCATOR. Krmelj MERCatoR-SEVNICA, d.o.o., Poslovalnica 14, Krmelj KRŠKO MERCATOR-PRESKRBA,d.o.o, Nakupovalni center, Cesta Krških žrtev 132a, Krško LENART V SLOVENSKIH GORICAH MERCATOR-POTROŠNIK, d.o.o. Blagovnica, Partizanska 1, Lenart v Slovenskih goricah Lendava ^ERCATOR-UNIVERZAL, d.o.o., Uprava, Partizanska 22, Lendava litija NlERCATOR-GOLOVEC, d.d., SP Maistrova 3', Litija Logatec MERCATOR-KZ LOGATEC, p.o., Uprava, Tovarniška 3, Logatec MERCATOR-DOLOMITI, d.d., Blagovnica, Cankarjeva 2, Logatec Maribor MERCATOR-MODNA HIŠA d.o.o., Blagovnica, Partizanska 3-5, Maribor Mengeš MERCATOR-GRMADA d.d., SP Trzin Mlake, Kidričeva 5, Mengeš Metlika MERCATOR-STP METLIKA,d.o.o., "prava, Cesta bratstva in enotnosti 5, Metlika Mirna na dolenjskem MERCATOR-GRADIŠČE, d.d., Galanterija, Mirna 8, Mirna na Dolenjskem Mozirje MERcaTOR-ZKZ MOZIRJE, p.o., Uprava, Cesta na lepo njihvo 4, Mozirje NOVO MESTO MERCATOR-STANDARD, d.o.o., Uprava, Glavni trg 3, Novo mesto ORMOŽ MERCATOR-ZARJA, d.o.o., Uprava, Kolodvorska 4, Ormož POLHOV GRADEC MERCATOR-DOLOMITI, d.d., PE 2103, Polhov gradeč PORTOROŽ MERCATOR-DEGRO, d.o.o., Uprava, Seča 190/a, Portorož POSTOJNA MERCATOR-NANOS IZBIRA d.d., Uprava, Tržaška 59, Postojna Blagovnica 22, Postojna PTUJ MERCATOR-IZBIRA PANONIJA, d.o.o., Blagovnica, Titov trg 8, Ptuj RIBNICA MERCATOR-JELKA, d.d., Uprava, Šeškova 52, Ribnica Blagovnica, Kolodvorska 2b, Ribnica SEVNICA MERCATOR-SEVNICA, d.o.o., Železnina P 2, Trg svobode 2, Sevnica SEŽANA MERCATOR-NANOS IZBIRA d.d., SP 27 Sežana TRŽIČ MERCATOR-PRESKRBA TRŽIČ, d.d., Uprava, Trg svobode 27, Tržič SP - P 17, CSte.Marie aux Mineš 17, Tržič Salon pohištva, Ul. Heroja Bračiča l/a Tržič TREBNJE MERCATOR-GRADIŠČE, d.d., Blagovnica, Golijev trg 11, Trebnje VRHNIKA MERCATOR-DOLOMITI, d.d., Blagovnica, Cankarjev trg 9, Vrhnika ŽUŽEMBERK KZ KRKA TZO Suha krajina, Uprava,. Grajski trg 3, Žužemberk ZDAJ JE TU - KLUB MERCATOR KARTICA Pospeševalno prodajnim akcijam na rob Jelka Žekar v Čeprav uspešne, pa se da storiti še več V zadnjem času se tudi v Poslovnem sistemu Mercator druga za drugo vrstijo pospeševalno prodajne akcije, ki jih spremlja tudi agresivnejši propagandni pristop. Odmevnost akcij je velika, prav tako smo lahko zadovoljni s finančnimi učinki, toda to še ne more biti razlog, da si nebi prizadevali za več in bolje. Prodajne akcije v trgovini na drobno so v razvitih zahodnih državah, kjer je močna konkurenca, ponudba pa presega povpraševanje, vsakdanjost. Trgovci morajo najti vedno nove in nove načine pospeševanja prodaje, če se želijo zadržati na trgu in uspešno poslovati. V Republiki Sloveniji so se pospeševalnoproda-jne akcije močneje razvile šele v zadnjem letu in pol, ko se je tudi v trgovini začela pojavljati konkurenca. Ko boste prebirali te vrstice, bo upajmo, za nami še ena uspešna pospeševalnoprodajna akcija, ki jo je organiziral Poslovni sistem Mercator, tokrat namenjena samo diskontnim trgovinam. Namen te akcije je bil opozoriti potrošnike, koliko in kje v Sloveniji so Mercatorjevi disconti, saj so nakupi v njih zaradi cen za potrošnike zanimivi. Z analizo akcije in izkušnjami podjetij, ki so v njej sodelovala, bo treba odgovoriti na vprašanje, ali kaže nadaljevati s specializiranimi akcijami za diskonte in tudi za druga področja, kot sta tekstil, pohištvo ipd. V današnjem prispevku ne nameravamo govoriti o akciji, ki že teče, temveč spregovoriti o rezultatih akcij, ki so že za nami. V zadnjih nekaj mesecih smo v Poslovnem sistemu Mercator organizirali tri velike po-speševalnoprodajne akcije, v katerih so sodelovala vsa trgovinska podjetja iz Poslovnega sistema Mercator. Ko smo pred časom na komercialnem sestanku trgovinskih podjetij obravnavali analizo zadnje akcije, je nekdo od prisotnih upravičeno pripomnil, da se moraš včasih z doseženimi rezultati kar sam pohvaliti. Rezultati akcij so namreč spodbudni za nadaljevanje tovrstnih oblik pospeševanja prodaje, zato želimo, da se z njimi seznanijo^ vsi zaposleni v Mercatorju. Živimo namreč v času, ki zahteva nepretrgoma nekaj novega, zanimivejšega, terja od nas, da z aktivnostmi opozarjamo potrošnike na Mercator in jih privabljamo v naše prodajne enote. Pri tem pa se moramo po svojih najboljših močeh potruditi, da bo potrošnik trgovino zapustil zadovoljen in da jo bo pripravljen ponovno obiskati. V vseh teh pospeševalno-prodajnih akcijah, ki jih je organiziral Poslovni sistem Mercator, je znašala vrednost prodanih izdelkov po drob-noprodajnih cenah brez prometnega davka 78.735.470,00 dinarjev. Primerjava obsega prodaje s povprečnim mesečnim obsegom prodaje na drobno v Mercatorju kaže, da smo v 20 dneh, kolikor je povprečno trajala ena akcija, s prodajo okoli 26 izdelkov ustvarili 5% mesečnega prometa. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da se z akcijsko prodajo proda tudi nekaj več rednega asortimana. Marsikateri kupec poseže po izdelkih iz akcije, čeprav jih ne potrebuje, ni malo takih, ki vstopajo v trgovino zaradi akcijske ponudbe in hkrati kupijo tudi druge izdelke, in še bi Oobi-B stvari m pri mtcMorju dmr lahko naštevali. Trgovci to zagotovo najbolje veste. Žal pa teh tako imenovanih stranskih učinkov akcije ni mogoče finančno ovrednotiti. To so lahko samo splošne ocene in ugibanja po izkušnjah trgovcev o obnašanju potrošnikov. Kljub pozitivnim rezultatom akcij pa dovolite tudi nekaj kritik. Te niso slabonamerne, nasprotno, z opozorili na pomanjkljivosti želimo vplivati na to, da jih pri naslednji akciji ne bo več. Akcije spremljajo obsežne propagandne aktivnosti, objave v dnevnem časopisju, obvestila na radiu, plakati, označevalci cen ipd. Vse je usmerjeno k našemu MERCATORJEVI DISKONTI V SLOVENIJI K DISKONT gCotra! SomMom Z) mi. 114 «77 773 400 7 003,433,7 . . sssvs S 00* 70,0,0 00, 7,337 ,900. (00 76 890 ST;r^c«n.K,SMc«,x, ŠiSI o'' ^ cSkONT T^oSTailOOT«« 3 006. 44 020 il&, sr™,, S: •- •• skupnemu cilju, opozoriti potrošnika na akcijo in ga pritegniti k nakupu. Le tako bomo lahko tudi opravičili stroške, ki pri tem nastajajo. Pa vendar se še vedno dogaja, da iščeš izdelke iz akcije po prodajalni, ker niso uporabljeni označevalci cen ali ni kako drugače vidno označeno, da gre za izdelke iz akcije. Plakati so obešeni tako, da jih potrošnik komaj opazi. Zgodi se, da isti izdelek najdeš še drugje v prodajalni, vendar po drugi višji (redni in ne akcijski) ceni. Včasih lahko kupiš izdelke po akcijskih cenah že nekaj dni pred pričetkom akcije. Kot potrošnik se v takem primeru vprašaš, ali bi me tale trgovec rad ogoljufal, saj rek- lamira nekaj, kar sem že pred dnevi kupil po enaki ceni. Tudi z založenostjo blaga iz akcije se povsod ne moremo breskrbno hvaliti. Ni malo primerov, ko še na začetku akcije nimajo celovite ponudbe, kaj šele proti koncu. In če vprašaš prodajalko, zakaj ni oziroma kdaj bodo imeli iskano blago, ni nujno, da dobiš zadovoljiv odgovor. Vsi takšni in podobni pojavi vzbujajo v potrošniku nezaupanje v podjetje, zato ne smemo dovoliti, da bi se kaj takega dogajalo tudi pri nas. Prepričani smo, da je v Mercatorjevih delavcih dovolj volje in znanja, da jih bodo opravili. 2.642.00 - h - Nova izdelka Vesna Bleiweis Logična posledica dela z naravnimi surovinami Marsikomu, zlasti nam neukim, se zdi odločitev, da je Mercator-Oljarica v svoj proizvodni program uvrstila tudi izdelovanje detergenta in mehčalca, nelogična. Je pa povsem razumljiva posledica, saj so za izdelovanje olja temeljne surovine maščobe. V Mercator-Oljarici so že zdavnaj spoznali, da je v proizvodnji treba slediti vsem tehnološkim, tehničnim in drugim ukrepom, ki prispevajo k eko-nomičnejši in kakovostni proizvodnji. Spoznali pa so tudi, da vztrajanje zgolj na enem proizvodnem programu v določenem trenutku lahko pomeni tudi past. Sliši se nenavadno, je pa to logična posledica obstoječe proizvodnje, da so se v Mercator-Oljarici lotili razvojnega programa za proizvodnjo tekočih detergentov in mehčalcev za perilo. Nobena skrivnost ni, da je proizvodni program dozorel v timu raziskovalcev oziroma tehnologov iz Oljaričinih vrst. MIL in AMILO Avtorji projekta za detergente sta tehnologa dipl. ing. Stane Jamnik in dipl. ing. Rudi Šmid iz Mercator-Ol- jarice, zunanji sodelavec pa je bil dr. Srečko Bergant. Detergenti se izdelujejo na osnovi rastlinskih maščob z različnimi dodatki. “Šlager” sezone so sintetični tenzidi, ki detergent pretvorijo v okolju prijazno gradivo. Ideja je na prvi pogled nezdružljiva s proizvodnjo olja, vendar pa prav prej omenjena osnova - rastlinske maščobe, pripelje do logičnega zaključka, da gre pravzaprav za povezano oziroma nadaljevano proizvodnjo. Bralci že nekaj časa lahko spremljajo intenzivno propagiranje tekočega detergenta Mil in mehčalca Amilo, ki sta izdelek Mercator-Oljarice. Te dni bosta oba izdelka tudi na trgu. V Oljarici pričakujejo precejšnje povpraševanje, saj so že na podlagi prednaročil, zato da bi jih izpolnili, morali prerazporediti delavce iz pisarn ali drugih obratov v polnilnico teh izdelkov. Ne sicer samo zaradi tega, kajti tudi tehnično, proizvodna linija še ni čisto do konca na red. V konicah svoja energija Poskusno v Oljarici obratuje tudi lastna elektrarna z močjo 300 kW. Proizvodnja električne energije je namenjena predvsem za pokrivanje konic, ko postane energija. iz električnega omrežja najdražja. Vso električno energijo, ki je ne bodo potrebovali sami, bodo prodali v omrežje. Naložba vredna 1.500.000 DEM bi se po rentabilnostnem računu morala poplačati v 8 letih, toda ker se cene električne energije tako bliskovito spreminjajo navzgor, bo naložba potrdila svojo upravičenost že prej. Žal jim je le, da sta morali od začetka pa do prvih kilovatov preteči dve leti. Pa še zanimiva zgodba v zvezi z elektrarno: v Oljarici je elektrarno postavil že bivši lastnik. Od časa, ko je bila tovarna izročena ni prestopil njenega praga čeprav so ga večkrat povabili. Elektrarna je bila njegova velika skrb in ljubezen. Nova elektrarna ga je izzivala, led je bil prebit in prišel si jo je ogledat. Oljarica je tudi ena redki! tovarn, ki zelenih ne moti. Ima svojo čistilno napravo, ki je prav tako plod lastnega znanja in tehnologije. Če bi Oljarico sodili samo po lastnem znanju ter prizadevanjih za kakovost, ki ima posledice v tehnologiji, energetiki in čistem okolju, potem lahko rečemo, da v Poslovnem sistemu Mercator ni proizvodnega podjetja, ki bi se z njo merilo. pij TEKOČ) OSTERSCNT ZA PEgilO ?| : : ' I »..L—:. ■ 3?!) ~ | ZANESLJIVO STE NEKAJ POGREŠALI Vigred 1991 Jože Gosenca Kdor je ne doživi, zamudi “Čašo v roki - dvigni jo visoko, tenko trči, glej me olco v olco!” Tako je zapisal rojak Oton Župančič, ko si je nazdravljal z najboljšimi belokranjskimi prijatelji. Kdor je hotel doživeti to vzdušje, ta je manjski vikend od 17. - 19. maja 1991 preživel v Metliki na tradicionalni Vinski vigredi. Če si prišel s Primorske, iz Prekmurja, Gorenjske ali bližnje Hrvaške, si našel znance in ob slovesu ste si bili že prijatelji. Trud belokranjskih kmetov, vinogradnikov, kmečkih žena in vseh drugih, ki so pripomogli pri organizaciji, je bil ob pogledu na razigrano množico poplačan in pozabljen. Niti slabo in dokaj hladno vreme za ta letni čas ni oviralo obiskovalcev, da ne bi pritrjevali in spodbujali nastopajočih v bogatem kultur- ob nagrajenih vinih in domačih specialitetah vedrili dušo. Najboljša belokranjska vina - rdeča nit prireditve so poskušali iz majhnih kozarcev v stari grajski kleti. Za primerjavo si lahko poskusil tudi vino iz pobratene italijanske občine Ronchi in prav tako pobratene avstrijske Wagne. Na voljo pa so bila tudi nekatera vrhunska štajerska vina. Nekdanji metliški graščaki so znali urediti v gradu primeren prostor za hrambo in nego vina. Nov gospodar gradu - Belokranjski muzej - pa je na široko odprl vrata grajskih soban in ponudil na ogled svoje bogate zbirke. Prav tako tudi slovenski Gasilski muzej, ki domuje v pritličju gradu in v razstavnem pavilijonu na grajski terasi. V muzejski razstavni galeriji pa so tokrat kmečke žene pripravile bogato razstavo mnogih belokranjskih jedi, ki jih pripravljajo ob družinskih praznikih in drugih priložnostih. V grajski kleti bo v prihodnje razstavljena vinogradniška in kletarska zbirka, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali orodja, pripomočke in razno ostalo opremo za obdelovanje vinograda, negovan- je vina, pa tudi prikaz kulture pitja. Belokranjski vinogradniki so na letošnji slavnostni skupščini pregledali delo in podelili diplome in priznanja tistim, ki so lani imeli najboljši pridelek, katerega jim je stroga degustacijska komisija tudi ovrednotila in potrdila. Prav tako je prejelo potrdilo 54 kletarjev, slušateljev 42 urnega tečaja, ki so ga imeli v minulih zimskih mesecih. Vrnimo se ponovno v grajsko klet in pokusimo Šampion 90, to je rumeni muškat pozne trgatve družine Plut iz Drašič, ki je za praznovanje imela še razlog več, saj je mladi gospodar dobil v nedeljo sina, ki naj domačim obogati življenje in polepša starost staremu očetu Martinu, znanemu belokranjskemu vinogradniku. Ostali rumeni muškati, chardonnayi, renski rizlingi, beli pinoti, kar nekako zasenčijo kvalitetne metliške črnine, laške rizlinge, roseje, kolednike in ledeno vino -| šampione prejšnjih razstav. Ne samo v kleti, tudi na stojnicah se točijo samo z zlatom nagrajena vina, šele ko zmanjka zlatih, so ponudi srebrno ocenjena vina. Dim in prijeten vonj po pečenih odojkih in jagenjčkih ter letošnja zanimivost - vol na ražnju, so dali prireditvi domače praznični in razkošni videz. Tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških kmetov je ob tej priliki s kmetijskimi oddajami “Radijski valovi s kmetij” popestrilo dogajanje v našem mestu. Številna udeležba predstavnikov oblasti iz obeh republik oz. držav in kmetov z obeh strani meje, hkrati pa razprave o problematiki, ki težijo kmete z obeh bregov Kolpe, so pokazale, da Kolpa ne ločuje ampak združuje, ali kot je povedal predstavnik Hrvaške: “Naj se zgodi karkoli v naslednjih mesecih, kmetje se bomo jeseni srečali na podobnih prireditvah.” Glasba, ki je odmevala pozno v noč in morda kozarec preveč popitega vina, je odprl srca tudi bolj zadržanim. Nasvete in nove ideje, ki smo jih prireditelji dobivali ob vinu, bomo skušali uresničiti ob vodi, to je tudi znoju v naslednjih mesecih. Če smo se torej ob letošnjem srečanju naučili kaj novega, pridite naše izkušnje pogledat prihodnjo pomlad. nem programu in spremljajočih prireditvah. Modna revija pod dežniki -ampak samo gledalci. Modelom tovarne BETI na brhkih dekletih plesne skupine AR-RUBA dež ni škodoval. Zdelo se je, da se gibljejo v taktu glasbe med padajočimi in v siju luči iskrečimi se kapljicami dežja. Tudi rekreativci kolesarskega društva Franek Rog se niso ustrašili slabega vremena In so se v velikem številu Pripeljali na že tradicionalni obisk Bele krajine ob Vinski vigredi. Godba na pihala, folklorne skupine, hrvaški tamburaši, harmonikarji-frajtonarji in vsak večer še trije slovenski narodnozabavni ansambli so na metliških trgih obiskovalcem ZDAJ JE TU - KLUB MERCATOR KARTICA ČISTILEC S TOGO VRTLJIVO OSJO TOREX R-l ČISTILEC Z GIBLJIVO VRTLJIVO OSJO TOREX R-2 Nov program na jugoslovanskem tržišču namenjen je za čiščenje podrasti v gozdovih, ob rekah, robovih cest, za obrezovanje drevja in košnjo trave na razgibanih terenih. Čistilca sta edina te vrste pri nas. Primerna sta za komu- nalna podjetja, gasilske enote, cestna podjetja, kmete in tudi za individualno rabo. Tehnični podatki: - motor 40,2 ccm - moč motorja 1,5 KW - poraba goriva 1,0 l/h - teža 8,20 kg MERCATOR-ZGORNJESAVINSJKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE VAM NUDI: vezana okna proizvajalca GORENJE GLIN NAZARJE s steklom ali brez do 40 % ceneje Vse informacije: poslovna enota VELEPRODAJA Spodnja Rečica, telefon: 063 831-810 in poslovna enota KPC LJUBIJA, telefon 063 - 831-040. Pričakujemo vaš obisk in naročilo. TORI AS X Tehnični podatki: TORI CROSS 1 TORI ENDURO 2 Program TOREX in TORI izdeluje kooperant Mercator-ZKZ Mozirje TONI RIFELJ, Gornji grad, - motor: enovaljni, dvotaktni, zračno hlajen - delovna prostornina: 49 ccm menjalnik: avtomatski, dvostopenjski z dvema centrifugalnima sklopkama - največja hitrost: 40 km/h - gorivo: 2 % mešanica - poraba goriva: 21/100 km - rezervoar: 3 1 (0,5 1 rezerva) - vžig: magnetni vžigalnik 12 V/17 W - nosilnost: 80 kg - vzpon 35 % (Tori cross 1, en-duro 2) tel. 063 - 842-041 ZANESLJIVO STE NEKAJ POGREŠALI Velik kup pravilnih rešitev nagradne križanke Paloma je bil pred nami. Sreča pa se je nasmehnila naslednjim izžrebancem: ■Prvo nagrado prejme Anica Poljanec, 65280 Idrija, H Frejerja 4. 'Drugo nagrado prejme Danica Haložan, 62270 Ormož, Ptujska c. 2. ■Tretjo nagrado prejme Kris-tina Kolar, 62250 Ptuj, Zavčeva 20. Nagrajencem čestitamo, nagrade jim bomo poslali po pošti. Rešitve nagradne križanke, ki je posvečena Klubu Mercator in njegovi novosti - kartici Mercator, pošljite do 20.6.1991 na naslov Poslovni sistem Mercator, d.d., Center za obveščanje, Ljubljana, Titova 137. Kako se rešuje? Črke z oštevilčenih polj sestavite v geslo in stvar je urejena. NAGRADNA KRIŽANKA 7 2 3 v r š f 8 3 'lo It H IS ic 1? ie 19 lo Z1 22 8 23 V zr Zb 1 i M 0) 1 PRISTAŠ BOJA ZA SAMOSTOJNOST UŽI- VALKA MAMIL SLOVA- ŠKI PESNIK JANKO OTOK V ALEUTIH DVOJNIK PRI SNEMANJU NEV ARNIH FILMSKIH PRIZOROV ŠPANSKO RITMIČNO GLASBILO VRSTA ZDRAVILA ŽENSKO IME (STANA) LJUDSKI IZRAZ ZA KILOGRAM IME IGRALKE MACGRAVV VELIKA RUSKA REKA SESTAVIL JOŽE PETELIN PRIPOVED. PESNIŠTVO LESENA KLADA HITRA AFRIŠKA ŽIVAL PRISTAŠ STALI- NIZMA PEVKA TURNER REKA NA ALASKI PEVEC OPARIM ZNAMKA JAPON- SKIH AVTOV IZDELOVALEC SIT I EGIPTOVSKI BOG SONCA POLITIK MARKOVIČ VRSTA RISBE DEL TENIŠKE IGRE IME VEČ MEST V ZDA ORGAN VIDA LETNI GOZDNI POSEK TONE TOMŠIČ GR. BOG VETROV SLOVENSKI PRELAZ KRAJ V BOKI KOTORSKI1 ZARE- BRNICA SLOVEN. IGRALEC IGRE GO ŽITA- RICA MANE- KENKA SENČAR Franc. IgRalka (SVLVIE) ZNANS- STVENA RAZ- PRAVA ZAČRTANA46 POT ANTON TOMŠIČ PREPROSTO PLOVILO HRVAŠKI PETROL EKIPA, MOŠTVO MESTO V ' NEMČIJI IZRASTEK V USTIH ZANI- MANJE BOGINJA JEZE DO, ?, MI PEVKA TEBALDI DEL CEPINA OTROŠKA SLAŠČICA DELAVSKA ENOTNOST MONGOL. POGLAVAR NAŠ ŠAHIST NEKDANJI SLOVEN- SKI IGRALEC KAVČUKOV MLEČNI SOK Nataša OCVIRK FILOZOF IZ ELEE CELICA, PREKAT SPISEK UMETNA SNOV Rastlin- ska Zaje- Dalka ANTON AŠKERC DEL MOTORJA ŠPANSKA POKRA- JINA LANTAN GRM IN NJEN PLOD NAJ VEČJI PORTUGALSKI PESNIK LESENA KALANICA ZA STREHE REKA NA URALU ČLOVEK, KI KRADE ŠPANSKO Z. IME VOJVODINSKI PESNIK IRIDIJ Električ- ne Gorske Ribe pripad- nik Tatarov NEBESA, PARADIŽ DALMAT. Ž. IME NIVO RADIKAL IZ METANA GLAVNO MESTO GANE AMERICIJ GRŠKO MESTO VEPIRU IZUMRLA NOJU PODOBNA PTICA ST. GRŠKI SLIKAR URADNI SPIS KLUB MERCATOR POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D.D LJUBUANA, TITOVA 137 61113,061/ 371 282 LOČITEV Z VARJENJEM EKSPERT ZA ELEK- TRIKO TRGOVSKO MESTO NA KUBI LOJZE KOVAČIČ STROČ- NICA RADIJ ZDAJ JE TU - KLUB MERCATOR KARTICA Splavali iz dolgov Vesna Bleivveis Delati vse , kar prinaša dobiček Mercator-Modna hiša Maribor je eno od podjetij v poslovnem sistemu, ki je leto 1990 končalo z izgubo, se ubadalo s problemi presežnih delavcev, zamenjalo (zaradi upokojitve prejšnjega) direktorja...splošno znana in vedno poudarjana kriza proizvajalcev tekstila, zraven pa še eksplozija socialnih problemov v mariborskem bazenu. Stek okoliščin, ki se je odrazil v poslovnem rezultatu. Z ustreznim ukrepanjem in poslovno politiko gre ne bolje. Mercator-Modna hiša Maribor je nastala kot samostojno podjetje potem, ko se je ljubljanski del nekdanje delovne organizacije Modna hiša spojil s podjetjem Mercator-Golovec. Trdimo, da je tradicija dobre; tekstilne blagovne hiše ostala' še naprej v Mariboru. Slabost delitve je bila odpravljena šele koncem lanskega leta, ko se je v bistvu srčika vsakega podjetja - računovodstvo iz Ljubljane preselilo v Maribor. Ukrepi Markovičeve politike (predvsem tisti, ki zadevajo konvertibilnost dinarja) so trdo udarili po proizvajalcih tekstila in njihove posledice so se nujno pokazala tudi v prodaji. Stek okoliščin -bližina Avstrije, precenjen dinar, drastičen padec kupne moči prebivalcev mariborskega območja, vse to se je odrazilo v lanskih poslovnih rezultatih mariborske Modne hiše. Že med letom so začeli pripravljati prve ukrepe, ki naj bi ublažili vsesplošno neplačevanje blaga in finančno nedisciplino, seveda pa obenem niso mogli prezreti števila zaposlenih. Problem zaposlenih so reševali v okviru programa, in sicer tako, da so presežni delavci izmenjaje čakali na delo doma, za večino se je našla vsaj taka rešitev, da so bile ublažene človeške in materialne stiske. Trenutno je vprašljiva zaposlitev samo še za 4 delavce in to za 2 v Ljubljani, za katere se išče zaposlitev tudi s pomočjo poslovnega sistema oziroma krovnega podjetja. Ob koncu lanskega leta sta se zamenjala tudi direktorja. Po upokojitvi Alojza Wigeleta je vodenje podjetja prevzel Jože Šileč, ki si je nabiral izkušnje v vodenju in trgovanju v podjetjih tekstilne stroke. V pogovoru z njim smo izvedeli, da so v času od novega Časopis poslovnega sistema Mercator Časopis poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje PSM. • Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. (L,061/373-047. • Ureja uredniški odbor: Franc Božič, Franci Dovč, Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Šterk, Matija Trstenjak in Franc Zadravec. • Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis. • Tehnični urednik: Matjaž Marinček. • Tiska DP Delo - Tiska časopisov in revij, p. o. • Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci PSM • Izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 16.500 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis opravičen temeljnega davka od prometa proizvodov. leta pa do sedaj uspeli sanirati stanje na področju obratnih sredstev in da trenutno poslujejo brez dolgov. Ne samo notranjim ukrepom, temveč tudi nekaterim povsem objektivnim okoliščinam, kot je devalvacija dinarja, se lahko zahvalijo, da jim gre bolje. Ne pa še čisto tako, kot so si zamislili. Ugotavljajo, da se kljub še vedno naraščajočim socialnim razlogom, ki vplivajo na prodajo, ta normalizira. Najbolj temeljito so v Modni hiši zasukali svoj odnos do proizvajalcev oziroma dobaviteljev. Uspeli so podaljšati plačilne roke na 90 dni, v sami hiši pa uvedli vse možne načine oziroma vse vrste ugodnosti za kupce. Pri vsem tem pa je osrednje vodilo, da se v njihovi hiši prodaja kakovostno blago, tudi ekskluzivno^ pri čemer prednjačijo izdelki slovenskih izdelovalcev modnih oblačil, perila in galanterije. V korak z modo in tržnostjo Sprehod po sami prodajalni potrjuje, da v trgovini prodajajo modno blago, ki sodi v višji cenovni razred. Prezreti ne gre tudi velike izbire, ki pa je omejena na majhne serije enakih oziroma podobnih izdelkov. Dodati je treba in tudi poudariti, da je trgovina izredno lepo urejena in da bodo preureditveni načrti še povečali preglednost nad ponujenim blagom. Načrtujejo “trgovinice v trgovini”, dve taki že imajo. Prva je namenjena izdelkom iz jeansa, v drugi pa je ekskluzivna Murina moška konfekcija Gallus. V kratkem bo v pritličju zaživel turistični del, ki pomeni dopolnilni program. Mercator - Modna hiša je namreč ustanovila in že registrirala dodatno dejavnost -potovalno agencijo, ki bo predvsem posredovala storitve: prodaja letalskih vozovnic, posredovanje aranžmajev turističnih agencij in podobne storitve. Začeli so uvajati računalniško spremljanje poslovnih dogodkov, računajo pa, da bodo vse računalniško spremljano poslovanje povezali v enotno informacijsko mrežo. Vse to naj bi bilo dokončano do konca letošnjega leta, seveda, če se bo trend prodaje ustalil oziroma nekoliko narasel. Sama prodajalna je potrebna nove opreme in če bo šlo vse po načrtih, bo tudi ta še letos zamenjana. Spoznavanje poslovnega sistema Jože Šileč Poslovni sistem Mercator šele spoznava, prav tako pa tudi svoje sodelavce. Z značilno umirjenostjo ocenjuje položaj Modne hiše v Poslovnem sistemu Mercator. Poslovni sistem Mercator primerja s podobnimi sistemi na zahodu, pri tem pa omenja, da so specializirana podjetja v tret-maju težav, ki jih imajo, v Mercatorju nekoliko na stranskem tiru. To omenja, ne kot ne vem kakšno slabost, vendar kot dejstvo, ki novemu človeku v sistemu lahko zagreni marsikakšno uro. Zlasti še, če starta v podjetju, ki mu ne gre dobro. “Toda”, pravi gospod Šileč," treba se je zakopati v delo, se z različnimi metodami in načini boriti za kupce in dohodek, pri tem pa ne prezreti odgovornosti do sodelavcev. Tudi njih pravzaprav šele spoznavam in moram reči, da se med njimi dobro počutim. Zavedam se, da bodo moje delo sodili le po rezultatih mojega vodenja in njihovega počutja v podjetju. Trudim se, da jih ne bi razočaral. Trgovanje imam rad in trgujem z veseljem." In še čisto tih nasvet vsem, ki prodajajo tekstilno blago: oglejte si mariborsko Modno hišo. Če ne zaradi drugega, zaradi vabljivih izložb, reda, urejenih prodajalk, poudarjenih modnih trendov. Saj je to tisto, kar pritegne kupca, mar ne? vimt jEIS^AT-IEIlNr ^ Lastna trgatev/Metliški vinorodni podokoliš lil 2 METLIKA J MERCATORIADA JE! MED MERCATORJEVIMI SODELAVCI JE VEST, DA ZIMSKE MERCATORIADE LETOS NE BO, OD- JEKNILA NEPRIJETNO IN V MARSIKOMU MED NAMI SPROŽILA VRSTO POMISLEKOV IN UGIBANJ, KI SO ŠLI TUDI V TO SMER, ALI SE MORDA NE POSEDA, SESEDA ALI KAKO DRUGAČE NAJEDA EDEN OD TEMELJNIH POSTULATOV TEGA SISTEMA: DOBRI MEDSEBOJNI ČLOVEŠKI ODNOSI. DEJSTVO JE, DA SO SE OB MERCATORIADAH ALI DRUGIH PODOBNIH SREČANJIH MERCATORJEVIH DELAVCEV NA SPROŠČEN IN PRIJAZEN NAČIN OBLIKOVALE TUDI DRUGAČNE VEZI TAKO MED SAMIMI SODELAVCI POSAMEZNIH PODJETIJ KOT MED SODELAVCI IZ RAZLIČNIH PODJETIJ, KI SESTAVLJAJO POSLOVNI SISTEM. TUDI ZARADI NJIH JE BILO VČASIH LAŽJE OPRAVITI MARSIKATERO TUDI NEPRIJETNO POSLOVNO ZADEVO. NE KAŽE SPREGLEDATI ŠE ENEGA DEJSTVA: VPLIVA NA KREPITEV OBČUTKA PRIPADNOSTI IN POVEZANOSTI V MERCATOR, KO SE JE MARSIKDO ŠELE PRAV OB TOVRSTNIH SREČANJIH ZAVEDEL MERCATORJEVE VELIKOSTI IN RAZMIŠLJAL O TEM, KAJ BI TAK SISTEM VSE ZMOGEL S PAMETNO IZKORIŠČENIM MATERIALNIM IN ČLOVEŠKIM POTENCIALOM. OD TU NAPREJ GRE NASLEDNJE VPRAŠANJE, KI JA NAMENJENO PREDVSEM DIREKTORJEM IN DRUGIM VODILNIM V PODJETJIH: ALI NE BI BILO MORDA PAMETNO SKOZI VAŠ LASTNI ODNOS DO TEH SREČANJ TESTIRATI OBČUTEK PRIPADNOSTI, TAKO NEPOSREDNIH SODELAVCEV LASTNEMU PODJETJU, KOT TUDI SVOJEGA IN SODELAVCEV DO SISTEMA? ČE IZHAJAMO IZ LANSKE IZKUŠNJE, KO STA BILA NA LETNI MERCATORIADI LE DVA DIREKTORJA PODJETIJ IN ČLANI POSLOVODNEGA ODBORA POSLOVNEGA SISTEMA TER VAŠ ODLOČNI “NE” ZA LETOŠNJO ZIMSKO MERCATORIADO, POTEM JE SEME GOJITVE DOBRIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV POSEJANO V JALOVA TLA. TUDI MERCATORJEVA PODJETJA SE NE BODO MOGLA IZOGNITI KRIZI. V ISKANJU OPTIMALNIH REŠITEV ZA IZHOD IZ ZAGAT BO OMENJANJE IN SKLICEVANJE NA “PRIPADNOSTI FIRMI” LE PRAZNA FRAZA, KI NIKOLI NI MESO POSTALA, KER JE NISMO ZNALI (HOTELI) RAZVIJATI, GOJITI IN NEGOVATI. PA ČEPRAV DAMO PRI TEM USTVARJALNEM IN ZA POSLOVNO FILOZOFIJO PODJETJA POMEMBNEM POSLU, MERCATORIADI NAJMANJŠI POMEN. t ODSTOPU KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA REKREACIJO IN ŠPORT - KORŠA, EDINEGA ORGANA, KI JE MED VRSTO TAKIH IN DRUGAČNIH UDOV NAŠE ZDRUŽBE DELOVAL NAJBOLJE, SE NI ČUDITI. BOLJ SE JE ČUDITI TEMU, DA SE NIHČE IZ SESTAVA POSLOVODNIH STRUKTUR OB TO NI OBREGNIL. VAS TUDI, SPOŠTOVANI POSLOVODNI DELAVCI, TUDI LETOS NE BO ZRAVEN, KO BODO VAŠI SODELAVCI, ČE NE ŽE SLAVILI SVOJO ŠPORTNO ZMAGO PA VSAJ SVOJO UDELEŽBO.