Preproste 1982183 If 4471 58 PIONIRJI MED VOJNO - UTRINKI Naše? rojakinja Vida Brest jo dobrodošel gost na naši šoli, Ker jo bila med vojno še zelo mlada,smo jo zaprosili,no j nam pove kaj ovaktivnosti pionirjev med vojno. Nanizala nam jo colo kopico doživljajev - prisluhnimo: Pionirsko odrede so začeli ustanavljati 1943. leta. Na območju podokrožja Trebnjo so bili trije pionirski odredi:Mirna,bont-ruport in Trebnje* Komandant odrede, v Jontrunortu jo bil Nace Peterlin. Pionirji v šontruporškom področju so aktivno delovali. Njihovo akcijo so bilo raznovrstno, Co so videli lej o Je: kšno bombo, so jo prinesli partizanom. Vedeli so za veliko orožja. Posefeno pridni so bili,ko so pomagali zbirati moko in je. jca.da so potom žensko naredile rezance z c partizansko ^bolnico. ( Za celo "šo.jtrgo" jih je bilo.) Čeprav so jim^ n aročili,n aj zbirajo s ..mo po partizanskih hišah,so šli nalašč tudi v hiše,kjer so bili za bole - češ, n c-j tudi oni dajo. Takrat so nabrali tudi veliko lipovega cvetja za čaj. Delali so tudi listke za popisno akcijo. Potem so to listke potresali po različnih koncih vasi. To pa jim še ni bilo dovolj. V svoji predrznosti so šli tako daleč,da so jih dali neopazno tudi nekaterim ženskam,ki so šlo k maši,v žepe -in ko so v cerkvi potegnilo iz žepa robec,so so potresli tudi listki. To so fantje potom uživali! Včasih se bili prav posebno predrzni. Nekoč so obesili plakat celo na italijansko pestojanko,kamor so se priplazili ponoči. Partizani trkih akcij niso priporočali,saj so bile preveč tvegano in so so bali za pionirje. Njihova bojazen ni bila zaman,e saj so nekatero pionirje,ki so bili posebno predrzni in so so bolj izpostavljali,kot jo bilo treba,sovražniki ros prijeli,zaprli, tepli. .. Pionirji in mladinci so tudi "tiskali" - s krompirjem. Delavnico so imeli pri Hostniku v Karanju. Razne liste so seveda tudi raznašali. Med njimi so bila tudi obvestil.;, za obvezno oddajo. Tovarišici Vidi smo povedali,da tudi mi danes raznašamo razna obvestila. Ne. šoli namreč uspešno deluje kurirska četa. Aktivnost kurirske četo je zelo dobrodošla v naši krajevni skupnosti,ki obsega kor 22 vasi in jo treba včasih nesti obvestila kar precej daleč. Posebno koristni suo bili mladi kurirji ob vseh akcijah_NNNP. Zlasti suo ponosna na tako lansko akcijo,ki jo bila v naši občini - zveznega, značaja - in smo bili nekateri člani kurirsko četo nekaj dni kar precej ur skupaj na nogah. Nekateri so celo prespali v šoli. Tovarišica Brestova je bila vesela,kor smo pripravljeni nadaljevati tradicije nekdanjih pionirjev. Potem smo tovarišico Vido zaprosili,naj obudi še spomine na srečanja s pionirji drugod po Sloveniji,saj vemo,da je mod vojno precej križarila po Sloveniji. Ni ji bilo trob.. dvakrat reči, T:kolo jo poved, ia: Bilo je na Primorskem. ucsta ofenziva. Partizani smo šli mimo požgano šole,kjer so otroci imeli pouk. Poučevala jih je mlada punca,sploh ne vera,čv jo bila učiteljica. Na tabli je pisalo nekaj o Titu. Vprašali so nas,če imamo svinčnike. Komandant nau je rekel: "Tovariši,So imate kaj,dajteI" Partizani so motali svinčnike kar v kapo in trgali listo iz svojih blokov. "Mislite na nas,ko boste šli v napad!" so klic li otroci za nami. ivom ndant jo določil posuben vod za zbiranje, Prem..gani Nemci so nrav začudeno glodali,kc.kšni vojaki neki so to, ki zaplenijo svinčnike,peresa in papir« smo so vračali iz borbe,smo vsu to nesli tistim pionirjem. Vsega se je nabrala toliko,da so nek j lahko dali tudi noki drugi partizanski Soli. Po tej prigodi so tovarišici Brestovi misli spet ušlo v uontru-pert —v Kamnje. Spomnile; se jo svojega očeta — neka. Pri njem so bili zaupni sestanki. Tam jv bilo varno,ker so bili blizu hosto. Mladinci so skrbeli za stražo. Na sestanke so prihajali pomembni ljudje. /Nekoč jo^prišla Zdenka,kasnejo Katja Kupona. "Pokliči tiste, ki jim zaupaš,pa so bomo nekaj pomenili." Takrat smo nastali skojevci. Bila som sekretar SKOJ za Kamnje - uentrupert. Še je povedala,kako je bilo nekoč v Smokučah pod Stolom. Takr -t so nas partizano pionirji peljali s sankami na ralačinkc. Sr Ihko mislite,da smo so pripeljali tik do hiše,kjer smo dobili palačinke?! Dn.no pozabim na boj za. Zolozniko,1:jer jv sodeloval tudi pionirski odred. Ce bi radi kaj več zvedeli o tem,oroborito o tem v Pionirskem listu, s., j je izha jal podlistek Mali človek na veliki poti. Veste,pisatelju Praneotu Bevku,s k?.torim sem hodila po slovenskih šolah,som obljubila,da bom napisala to zgodbo v nadaljevanjih. In som jo. Letos pa boste lahko to zgodbo brali v knjigi. Kar malo ponosni smo n., tov. Brestovo,ki je marsikaj doživele, na tej svoji noti. Zlasti Polde Koščak rad ponovi: "Vida Brest je sestrična mojo mamo in večkrat več dni preživi nri n a. s v K,- mn ju. " kar tovarišico Vido smo vprase.li,ke.tvroga od nekdanjih —medvojnih pionirjev n; j še navor:.samo p... spominih. Med tidtini,i:i jih je* naštela, jo n-.jvoč takih,ki ne živijo več v n .asom Jara ju - ii<. primor E\ro Velkavrh. Vsi p . ne.jbolj poznano bov. Jožeta •L'reliha,l:i je so vodno z>,l > aktiven,sr"'j jo predsednik svet kragevnv skupnosti uen trup ort. Prav zdaj je v skrbeh z,-.rudi zaključnih del pri napeljavi telefonskega omrežje in zaradi novega asfaltiranja cest. Med njegovim mandatom je usnel kr- jovni samoprispevek za zgraditev telefonskega omrežja. Sprva so jo tovariš Brelih branil: "Vida^pretirava. Saj so bili tudi drugi aktivni,s.-..k,:j bi moral govoriti ravno j z, Kaj bi tisto;nosil sem hr no p^irtizt.-.nom,obvestile, včasih je bilo n...peto... " Mo,ravno to smo hoteli/Spomnim sv kakšne akcijo,kakšnega doživlja, j.-. Kmalu no zasedbi so je začelo po vasi skrivnostno dogajanje -ljudje so so sestajali in govorili o OB,ki naj bi pregnala Italijana. To je bil., stvar starejših,,:, smo otroci nastavili ušesa. Name je naredil velik vtis prvo srečanje s prvo srečanje s oartizea ni 1941.leta. Bratranec Ciril ( brat legendarnega Milana. Majcnc.) v.ii je naročil,naj bi nesla nekaj v Zadrugo. N,, hribčku pred Zu-drv.go se je Ciril sklonil,pobral poleno in g. vrgel visoko v zrak. Vprašal som ga,kaj to pomeni,on na je dvrnil,da nič. Nato sv. nesla do zidanico - tu pa se mi je čudno zdelo,kor ni bilo •nobenih delavcev,do. bi j in dala jesti. Aošc.ro z mlekom in žganci jo vzel Ciril in jo nesel na vrh vinograd jaz pa som ga spremljal. •.Vodr.j som zaglvdnl dosot pcjrtizc.nov,imeli so h,.po triglavko,na ndih pv. spredaj sl -vensko zastavo. Laoli so mitrv.ljoz,puško... S slastjo so pojedli. Ko sva so vračala,som spoznal,de. jo bilo polo-no dogovorjeno znamenje. JS tem ini je bilo razkrito,da ima.to zvezo s partizani. ^>ra.tr.'V.nec ni jv naroči].,da no smem nikomur "oovedeti, četudi bi me prvtepli. Jeseni 194-1 som sel naz. j v Ljubljano;ko som se vrnil 12. juni-ja 194-2,so It.tli j.mi prečesali dolino, odpeljali očeta... I2 ^ L juol j. .nu smo ^ s v l<.m.ro polil..li le do /olike loko — nato smo sli pes preko Kačjega sel; , ki j o bilo k 't nekakšno osvobojeno ozc*a Ijo. Doma sem bil do novembra;takrat jv bilo še veliko delovanja, partizani se niso več skrivali. Važno jo bilo,da so bili nrrvočosno obveščeni. Na Bolih v zidanici so bili trijv ranjeni partizani;te partizano svio otroci oskroovali. Nekoč sem dobil nošto od Zajčevih,da uri— hajajo bolog rdisbi;naročili so mi,naj obveotiv.io partizano v*So-Im, a."..r; bi pa mi n rocili,ne.j ‘oridem k n jim,ker v ieentruoortu nisem bil preveč varen. Na Puščavi som šo srečal belogardiste - ta-kr. t sem jia prvič^videl prodirali so v strelcih,da bi bilo m'uj žrtev,čo bi jih slučv.jno pcrtuza.ni napadli z mitraljezom. N. .bo so jo v naših krajih začela organizacija bole gardo in st vaj? so jo precej spremenila - težo jo bilo delovati,veliko moških so lut .li jL.li j os so gutiu in o'bpoci» O bpoci so voČlcro/b nesli kakšno nr .no,post in podobno, ko sum šel iz Bontrunorta« sem so tudi v Ljubljani vključil med .mlade - raznašanje listkov, prenašanje liter turo in podobno. V Bontrunert som se vrnil šolo maja 194-5. Kljub svobodi je bilo hudo - veliko ljudi jv padlo,mer-sikaj je bilo porušeno,očeta ni bilo. Veliko žrtev je bilo pri ik jcn. vih - padli so starši in not otrok - strica, ocota hilan< Majcna, so ustrelili uri nas n... postelji. Lilan jv bil še_cn dan_pred smrtjo pri nas. Naslednji dan smo sli-s.vli neko pol.a.nje,kLa.v.lm se jv zvedele,da so Nemci kiluna obkolili, l .-.'kanje se jo slišalo do Šentruperta. C tem junaštvi, so veliko govorili gvvidci som sliko,ko sta. Milan in Jančok ležala mrtva na ■yO,.xOpv.1 iscu. Ko je m,abi nekaj dni po tistem Sla na sinov grob,so ji colo Nemci izkazali spoštovanju in pazili.de. je ne bi kdo ustrelil. * Mod vojno jv bilo posebno v začetku vse zelo skrito - tudi sosed ni g uiol z ..‘bo e hi pa s ra o "bočno v o d cl i ^ 1: o viu ledileo zr.unaiao ♦ 194-2. leta so jo že točno vedelo,kdo jv za partizano in kdo sodeluj v s sovražnikom. Mi smo bili hitro povezani z Milanom,zato jo oilv’ tudi^aoli.ro žrtov mod domačimi« Od vseh Majcnovih jc danes ziv samo še Ciril;vojno jo preživel tudi Iv,.u,ki jv bil v Stični n... zvlvzninki posti .ji in od te.ra obveščal o gibanju sovražnika. Bolj smo so bali bole gardo kot Italijanov - a tudi It,-lij, ni niso priz..nesli. -uilo^jv x- Zv.čvuku junij.. 194-2. Italijani so bili v bontrupvrtu in n ujsa skupina partizanov jv spustila, r. f. ,1. ItcJLijaui so postali not obsvdeni -- motali so bombo,strvljali,bil jv kot sodni dan -ostali so cvli kupi tulcev - bilo pa. jv tudi polno parol s kredo: Vrnili se banovin polomili kosti! Ros so se vrnili čez todon dni, po orali vse moško, jih odpeljali na grad Rokovnik - od tam rv ir-prvj v taborišča - mod njimi je bil tudi oče,ki jv preminil v Dachau. jvx3r*i v sk!? občutil,da je vojna resne, stvar! Izrop;.li so hišo —mast, živila. Biva- so spomin j = m ^ tudi d-.:godka.,k.> je Italijan z jezo metal :r. v/, js". Ro smo namreč ivieli namesto kvr.s . Ko mošt zavre,smo g- sc-.mošr.li s proseno molžo tor v manjših hlebčkih posušili no zr Im,nato p smo imeli zloženo v pleteni nosodi. Italijan je mislil, da je užitno,zato jo pokusil,a od jezo vse zmotal..." so jo spominjal tovariš frolih. Tovarišica Eva Velkavrh -otamenr pr. nam je sporočila: V lotih od 194-1 do 194-5 jo bilo veliko težkih dni,toda ljubezen doxdomovino in pogum sta premagala vso težave. V Šentrupert sem prišla s”starši 1941. leta. Pribežali smo iz Boke Kotorske,kjer je noj oče služboval kot mornar. Ljudje so nas lopo sprejeli. Mama in brat Dušan sta takoj z- .čela sodelovati s partizani. Br,- b mi jo bil za zgled. Se lota 1941 sva z bratom skrivaj odmotavala po cesti mod Šentrupertom in Mokronogom slovensko zastavico. To jo bila moja prva akcija. Takrat sem imelo deset let. Kmalu so me vključili v pionirsko organi-z cijo Šentrupert,leta 1944 p še v SKOJ, Bila sem najmlajša skojevka v Šentrupertu. Sestanke smo imeli pri Lukokovih ( po domače_pri Florjanovih),kor sta bili domači”hčerki Mici in Nežka tudi organizirani v SKOJ. V Šentrupertu so bili velikokrat Italijani,Nemci in belogardisti,zato je bilo delo pionirjev in mladincev zelo težavno. Na sestankih smo sprejeli razno nalogo. Mod drugim smo zbirali tudi obvoze za ranjence in hrano. Ljudje so dajali bulo rjuhe in prte,saj pravih obvoz nihče ni imel. Iz moko,ki smo jo nabrali,so nase matere pekle kruh tur delale rezance za ranjence. N vedno smo imeli take akcije ob večerih,kor smo se podnevi bali,da nas no bi dobili belogardisti. Največkrat smo šli v v:si Kamnje,Brinje in Drago. Moko in ostala živila smo odnesli tudi na Mirno k Bulcovim,kjer so tudi pekli za. ranjence, Z Mici Lukuk —zdaj Peterlin sva r znašali časopise in razna obvestila, ki sva. jih dobili od partizanov. Za vsako tako akcijo ju bilo treba, zbrati dovolj poguma. Če bi nas dobili Nemci ali belogardisti,bi se namreč akcija zelo slabo končala. jo bilo d-olo opravi j ono, smo vsakokrat začutili zadovoljstvo in ponos. Srečni smo bili,kor nas je vodil Tito in ponosni na hrabro partizansko vojsko. Nasa naloga j v bila tudi skrb za nartižansko grobove. Tako smo aprile, leta 1944 na. sestanku sklenili,da bomo pred 1. majem uredili p rtizansko grobove na pokopališču in izven njega. Nalogo som prevzel jaz. Nekega, aprilskega dne som se odpravila na. pokopališč o. Sredi dela pa. kar naenkrat zašli— si-i strelo nad glavo. Zelo som se prestrašil; . Najprej sem po— čo-pnila.. Od strahu biseri vedela, ali naj bežim ali n j ostanem. Mislil som že,da. so mu zasledovali belogardisti. Opogumila sem se in zbezala dom v. Gota belogardistov ju n^jnrej streljala, proti bontrupertu izza pokopališke ograje ter nato vdrla v Šont-ruperc in ga začasno zasedla. Zame se je tudi ta akcija srečno konč. la. Tako so so vrstilo akcije,druga z; drugo, 3 ponosom smo poprijeli,Ji j or smo le mogli. Življenje nas jo k .lilo in zgod j saj dozoreli. ZGODOVINA ODREDA V GLASILU PREPROSTE BESEDE Prvo številko glasila smo izdali 10. maja 1971. Na pot srno jo pospremili s pesmijo,po kateri smo povzeli ime: TONE PAVČEK: PREPROSTE BESEDE Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen} dobrota, da ne bi slepi v temi na krizpotjih zašli s pravega pota. Treba je mnogo tišine,tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi,plahi,pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njihove bolečine sredi krivic in vojska, sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota. Tišine,tišine. Srca samo naj merijc čas,kazejo pota. ZGODOVINA L O L S 'l1 V A V ŠENTRUPERTU Malokdo ve,da so začetki šolstva v Šentrupertu če pred več kot 350 leti. Iz zapiskov šolske kronike v Slovenskem šolskem muzeju je razvidno, de je v Šentrupertu šola delovala že leta 1618. Seveda je bil prvi pouk precej nereden,večja urejenost šole se kaže šele v dobi Marije Terezije,v času francoske okupacije pa je bil pouk spet bolj nereden. Leta 1819_ je bilo 38? otrok,ki bi morali hoditi v šolo,a je bil solski obisk slab,ker so starši rabili otroke za domače delo. Sele po letu 1869 je bilo manj izostankov. Sprva je bil pouk v zasebnih hišah,kasneje pa so del mežnari je namenili za šolo. Med_drugg svetovno vojno je bila stavba,ki je bila namenjena soli,uničena,tako da je bil po vojni spet pouk v zasebnih hišah vse do 1954,ko smo dobili prvo šolo,ki je bila zgrajena v ta namen. Takoj po osvoboditvi je šolo obiskovala 438 učencev... Vsak.šentruperčan se bo iz bližnje preteklosti s spoštovanjem spominjal vsaj dveh učiteljev:Aleksandra Lunačka in 'Matija Brezovarja. Slani novinarskega krožka pa posvečamo prvo številko svojega glasila vsem tistim,ki so vzgajali 'mlade rodove v Uentrupertu, pa tudi vsem tistim,ki so prejemali svojo orvo učenost v”našem kraju! NAm PIONIRSKI ODRED SE IMENUJE PO MOJEM STRICU Moj stric Eranci^Lokar je bil sin siromašnih kmečkih staršev. Ueprav je bil večkrat lačen in slabo oblečen,je bil nasmejan. Rodil se je 23. avgusta 1925. leta. Hodil je v petletno razredno solo v k. en trup e rtu. Lil g e nadarjen in priden prš učenju in delu. Zelo rad je bral vojaške knjige in ved prosti čas porabil zanje. Mo se je začela vojna,se je navdušil za puške in bi najraje kar cakoj sel v^boj, je odšel v partizane starejši polbrat Maks, si jb uega se bolj želel in od balcrai; je iuel zvezo s psurbizani. čeprav je imel šele 16 let. Njegova mati mu je govorila,da je se premlad in mu branila iti,a.on ji je odgovoril,da bo odšel takrat,ko nje ne bo doma. Bil je preveč navdušen,da bi jo lahko ubogal. Preteklo je nekaj dni in prišel je partizan iz sosednje vasi. Pranci ge je že prej večkrat prosil,da bi šel s njim. Tokrat je obljuoo izpolnil. Mame ni bilo doma in Iranci je takoj šel z njim,čeprav se je tudi od doma težko ločil. Zelo rad je imel rodni kraj.in.ga je kasneje velikokrat obiskoval ponoči,ker podnevi to ni bilo .mogoče. Sovražniki so ga velikokrat preganjali, f- jim je vedno ušel. iovarisi so mu govorili,da se areveč snu— sca v.nevarnosti in da jih.bo skupil. Obiskoval je tudi podoficirski tečaj v Beli krajini. se je s tečaja vračal v Gubčevo brigado,se je takoj javil v boj,čeprav je imel še prosto. Gubčeva brigada je napadala belogardistično postojanko ari Mirni peči..Z bombami v rokah je jurišal,a tedaj ga je zadela^tankovska .mina. Padel je 19* maja 1944,pokopan jo v skupni grobnici v Mirni peči. Danes se po njem imenujenaš pionirski odred. Breda Pirh VIDA BREST : PESE li GUBO E VE BRIGAD E Takrat, It o jo zemljo slovensko tiran pohodil in pljunil na njo, naš narod jo vstal,zg stoletja teptan, iz zemljo,oblite s krvjo; iz rudnikov,njiv,iz požganih domov, iz koč,iz barak in iz ječ, iz sivih predmestij in temnih grobov so naša jo dvignila pest! V nas vseh zakipela jo Gubčeva krii Brigada,na j uriš! Kaproj I Zdaj Gubca Matije smo vojska mi vsii Brigado,na juriš! Kapreji No starih,zdaj novih pravic nam jo mar! Kdor dela,uživa naj sad! Stoletja teptani,zažgimo zdaj kres! Ka juriš! In pade naj grad! Iz rudni' :ov,n jiv,iz požganih domov, mi vsi,iz barak in iz ječ, iz sivih predmestij in temnih grobov, zdaj velik zakurimo kres! Na kresu naj temna preteklost zgori, naj vzide svetlejši nam dan! Pod Gubčevim praporom ga pribori vnuk Gubčev junak partizan! Pesem je bila objavljena v Mladem Gubcu,glasilu mladih v Gubčevi brigadi. Napisana je bila' ob bitki na Trški gori. Gubčeva brigada se v Šentrupertu ali v neposredni okolici ni nikoli zadrževala,ker tu položaji niso bili najbolj primerni, V Šentrupert in okolico na je pošiljala patrulje,kadar se je nahajala na 'Trebelnem,v Gabrovki,'1'iliaboju ali Čatežu, Ko v Šentrupertu ni bilo sovražnikove postojanke,so večkrat prišle skupine gubeevcev,ki so po masi pred cerkvijo zbrali domačine in jim govorili o našem pravične ■ boju in o izdajalski vlogi belogardis t ov. Vendar pa je Gubčeva brigada tesno povezana s to dolino. Na Dobu je dosegla velik uspeh,ko je decembra 19A2. leta v gradu premagala Italijane. i'o Ajdovcu,kjer je brigada uničila močno belogardistično postojanko,je bila. to že druga, sijajna zmaga Gubčeve brigade. Zmaga na Dobu je bila rezultat dobre pripravljenosti ,borbenosti in iznajdljivosti borcev in vodilnega kadra. Do niso bili več km etje,oboroženi z vilami,kosami in sekirami, ki so pred 400 loti naskakovali gradove,temveč so bili njihovi nasledniki - ooroi brigade,ki jo nosila i e po velikem, voditelju kmečkih puntov ^ati-ju Gubcu. Fašiste in domače izdajalce so napadali z zavestjo,da nadaljujejo boj,ki ga njihovi prodniki niso dokončali. Kako se jeujemala pesem,ki jo je pel Dušan Bravničar med napadom na grad,in zgodovino kmečkih puntov, ko je pel:"Iz g rajskih kevdrov teče vino,heja,hejo,zažgali grofu smo graščino...!" Glas o tej zmagi se je hitro razširil po vsej Sloveniji n vzpodbudil še druge partizan e. Ob kapitulaciji Italije je Gubčeva brigada razorožila Italijane in belogardiste od kokronoga do Irebnjoga. belogardisti z Rokovnika so sveto obljubili,da so bodo priključili partizanom. Zato jih gubčovci niso razorožili. Ponoči pa so zapustili grad in odšli čez mejo k Nemcem,ki so jih poslali v svojo postojanko Kostanjevica ob Krki. Pako so si sami izbrali novega gospodarja. Brigada je ob kapitulaciji Italije mobilizirala v svoje vrste vse za vojsko sposobne moške po vsej Piranski dolini. Pako je prišlo v Gubčevo brigado veliko fantov iz oontruperta in okolice. Nekateri med njimi so p--stali zelo hrabri in za vzgled ostalim. Na(j_Gr je bilo najhuje ali pa jo bila brigad utrujena od stalnih pohodov,je bilv vedno veselo v drugem butaljonu,kjor so bili fantjo iz Šentruperta,med njimi Prane Kisovec,^ado Kalčič, Prane Lokar,Alojz Livk in drugi. S svojim veselim razpoloženjem in petjem so dvigali moralo m. .d borci. Kiso bili le veseli,tudi hrabri so bili. Vedno so se med prvi i javili med bombaše, kadar je brigada napadala utrjeno postojanko. Umika niso poznali. Neštetokrat so s svojo hrabrostj reševali borce. Nikoli niso bili tako utrujeni,da ne bi brez besed izvrševali povelja svojih starešin. Vodno so bili tam,kjer je bilo najteže. Veliko teh hrabrih fantov pa je dalo svoja življenja za to,kar danes ima o. Njihova trupla ležijo po vsej širni Dolenjski._ Da so grobovi vedno urejeni,skrbijo pridni pionirji in mladinci, za kar s .1.0 ji. preživeli gub č ovci iz srca hvaležni. Stane k krij Iz Zbornika, ob 35-lotnici Gubčeva, brigado PRVI M A J 1943 V ij E N T R U P ii R 1' U Za 1. maj 194-5. leta si o napadali belogardistično postojanko v Šentrupertu. S tem napadom smo želeli proslaviti praznik delavcev. V_Šentrupertu jo bilo zabarikadiran: ki so jih Italijani do jro oborožili kaj mitraljezov in vc 1 L'::o uunicije, loženi z bombami. Utrdili so se v mi niku. Za zvonik smo vedeli šele tik pred napadom zak" nili sedem svo lužili z municijo in bombami, Ko smo zadnjega aori. smo se spočetka nemo; zvoni':u sovražniki. : za^cerkev bombo,ki ji nečenja zazijali,odk : ju,saj,smo si rekli,g je bila namreč na diu letela iz višav dru^e Ce smo hoteli uspeti onesposobiti sovražrr predajo. To je bilo : desaterili ogenj iz ; h kakšnih 60 belogardistov, Imeli so veliko pušk in ne-Zlasti pa so bili dobro za-žnariji in v cerlrvenem zvo-i samem napadu. Vanj so namreč jih vojakov in jih bogato za- okrog deseta h zvečer pričeli z napadom, -no gibali okiog cerkve,nc vedoč,da so v - so dolgo o- evali. končno je nekdo vrgel ranila našef, 1 borca. Seveda smo od prese-l nam ranjena >,saj smo bili v varnem"zavet-j morejo met:ti bomb okoli vogala,i.ežnarija ;i strani c. kve« Toda za prvo ‘ ombo je pri— in tretja in usulo se je na nas kakor toča. • r napadu ne mežnarij o,smo aorali najprej skupino v v vonTru. Pozivali smo jih,naj se amen. Naspi pnišče,se je iz line sredi stolpa oglasil pretresljiv glas ii :li«al nekega našega partizana. Ta je ves razburjen pritekel 1 cerkev in ca tkaj zbranemu štabu bataljona povedal,da se^iz sr dine stolpa oglaša njegov brat,za katerega jo bil prepričan,d jo,š nešesEnajstleten,doma na varnem. Brata sta bila dot-ia nekje iz o ulice Šentruperta, hitro smo rasmetali ogenj in pozvali fanta,naj se j.užene čez žareče stopnice. Srečno je preskočil nevarnost in skupaj z njim še njegov prijatelj. Vsa razburjena sta prdpovodov. ^ ».da so jv. pred nekaj dnevi belogardisti na- silo odvlekli od doma, jima dali puške v roke in bajbet— ke na glavo, kaj ti tedaj jo bil to edini zna':, da pripadaš k belogardističnim enotam. In r so v postojanki vedeli,da jih nameravamo partizani napasti,mo ta dv,- fanta še s petimi drugimi zaprli v zvonik in jim zapo-eda.li.naj mečejo bombe nanartizanc in streljajo nanje. Nesrečnika sta pripovedov •>la?da v dneh, odkar sta bila mobilizirana, nista imela nobene p ?5. like, da bi ušla. Ko se jo pričel spopad * ko^so jih partizani že odcrili in zažgali stopnišče,ko sc jim*je začelo kaditi pod nos,sta pobegnila,prevarila vodnika,ki je zapovedoval v stolpu,in ušla navzdol, "Bratov glas sem slišal,sLišal sem,kako g,- kličejo in nič me ni več zadržalo. Grožnje -"-'d ! 1 v,da bo vsakogar ustrelil,kdor se bo premaknil iz stolpa,so nisem ustrašil. Laže je bilo pobegniti, ker se je že pošteno kadijo," Fanta sta^sežgala baretki in se vključila v partizanske vrste. Na-Sad na mežnarijo smo nada. jevali,ko smo onemogočili skupino v zvo- k Janez Vipotnik C B D N 5 V U U ^ K A I N L 12 D N A 11 O D N E A L E v? U ‘z, E N S K Pogosto sem prire j, la kot aktivistka v Šentrupert in okoliške vasi i/ied POB,p., tudi po osvoboditvi. Leta 1942 sen namreč - ko sem prišla ±z sapora,bila kot član okrožnog;. komiteja. KPS zadolžen.i za. delo z ženami. Kmalu smo osnovali okrožni odbor Am.. Ko je prižel tovariš Boris Kraigher kot predstavnik CK in slavnega štaba NOV in POS na sejo okrožnega komiteja Novo mesto,je povedal,dv. sre sekretarka APS odbora na prvo državno konferenco Al./ v Bosno,ker je bil novomeški APK odbor prvi okrožni odbor v Sloveniji. Seveda je v Ljubljani tudi obstajala organizacija žena,ki jo bila v tem. času zelo aktivna in upoštevana. Novomeški okrožni odbor Alk. je skupaj z 00 0Š‘ (okrožni odbor osvobodilne fronte) in propagandno komisijo UK KPS jeseni .1942 pripravil tudi prvo številko ženskega, gl..sila NALlm ^ENAL,kije bilo hkrati prvo žensko glasilo v okupirani Sloveniji. Eden njenih prvih sodelavcev je bila tudi Vida. Prest iz Šentruperta. Letošnje leto je mednarodno leto žensk. Po vsem svetu se slavi, ker g.k jo progi. sila. OZN. Skoraj vs .-.ka dežele, je ustanovila posefe ben odbor in pri kcm.vile. ustrezne programe v skladu s svojo družbeno ureditvijo. Pri nas -v Jugoslaviji -■ ta odbor vodi tovarišice. Vida končič, članu iz SP S lovenije p.',, sta- šo pisateljic.. Lir.;. Libelič in sekretar CK ES Prane metine. Vsaka dežela je izbralo nekaj vprašan j,ki jih v tem lotu želi še posebej poudariti,da ne rečem rešiti. V tistih deželah,kjer ženske še nimajo enakih pravic kot moški,je seveda borba za to osnovno človekovo pravico na prvem mestu, me vedno je namreč tako,da. kljub napisanim en. kopravniai pravic. m lo-teh še vedno ne uživajo žene v vseh deželah. Celo v nekaterih,ki se štejejo za. ze3.o razvite,hodijo deklice v posebne šole,ko pa odrastejo in nastopijo službo,nimajo za enako delo enakega plačila. Se posebej težak je položaj žen., v nar zvitih deželah. J?am v letošnje letu predvidevajo posebne programe opis .'.on j e vanj a do vključevanja v r-.zne službe. Posamezno organizacije so pripravilo svoje programe in vrsto konkTotnih akcij. Sekretar OZN' Kurt Vk.ldheim je v svoje : proglasu pozval vlado vseh Vinic uZK, da čiviveč storijo za či Voolj en^kopr ven polož. j žensk. Največ mednarodnih organizacij ,pa tudi n ....cionc.lnih, j e na prvo mesto postavilo vprašan j o kmečkih žena, kajti polož....j le**teh jo resnično težak. Prav vpr. .š-uiju kmečkih žen je posvečeno tudi n. .j več je zborovanje,ki bo junij- v l./eri':u, pod pokroviteljstvo .=. vZH. V n. ši deželi so žene enclcopr-..vne v celokupn i ' druzbenopolitič-nem,'mlturnon in gospodarske:: življenju. Za svoje delo prejemajo enako plašilo kot moški,volijo in so lahko voljene. Enake pravice kot moški, jim dajo ustava. In ka. :o bi se vključili s svojim delom učenci osnovne šole Šentrupert? Predvsem bi v. m rekla:z dobri . obnašanjem, in pridnim učen jem,kajti tako boste povzroč. li n j man j skrbi vašim m .tera.m in vzgojiteljem! Seveda pa boste sami našli ustrezne oblike,s katerimi boste svojim m .teran in vzgojiteljic n še posebej v letošnjo letu izkazali dolžno spoštovanje,priznanje in hvaležnost • Lara. Kupen - Osolnik Preproste besede - 1974/75 - številka 5 AKAoM-lIK .liOi^SCR DR, PAVEL LuHACKS - IGPR "Dr. Pavel Lunačke se je rodil leta 1900 v »Šentrupertu,njegov oče je bil učitelj. V Ujubljani ,je končal realko in se nato vpisal na gozdarsko akademijo v Lagrebu. Ker pa je čutil posebno nagnjenje do -medicine je naredil 1, vinski tečaj,se vpisal na medicinsko fakulteto rr Ljubijani,n, daljeval študij medicine v Gradcu in ga končal v Zagrebu. Najprej je bil nastavljen v Brežicah,nato pa bil v bivši bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani,kjer je napredoval za primarija• .-■e junija 1941 je postal član matičnega odbora OP za Ljubljano in v nje", delal d.o odhoda v partizane 1942. leta. Ko je bil še v Ljubljani,je organiziral zbiranje sanitetnega materiala,ki je služil kot osnova za partizanskih bolnišnic na osvobojenem ozemlju Slovenije« Kmalu po prihodu v partizane je začela delovati centralna vojn, partizanska bolnišnica.,katere upravnik je bil do konca 1945» leta, 1 o je bil im uovun za šefa sekcije pri sani tetnem oddelku glavnega štaba Slovenije. V maju 1945 ga je imenoval glavni štab NOV za sanitetnega polkovnika. Postal je član ZK,oktobra 1945 je b .1 v Kocevji izvoljen za člana SNOO in za delegata na II* zase-Lanju AVNOJ / Jajcu,kjer je bil nato izvoljen za člane. .,VN0J, 'Dakoj po osvoboditvi, je bil imenovan za rednega profesorja in za predstojnika klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani. Naredil je ogromno delo - z veliko vztrajnostjo in neverjetno požrtvovalnostjo mu je uspelo proosnovati porodništvo. Napisal je učno knjigo o porodniških operacijah in mnogo člankov,v katerih je upošteval domače izkušnje. Svoja, dognanja jo z uspehom posredoval vsej Jugoslaviji. Takoj po osvobotiitv - je bil izvoljen za ljudskega poslanca zvezno skupščine in člana glavnega odbora ui‘ Slovenije. Od 1950 do 1955 je bil dekan i.. jdicinsko fakultete v Ljubi jani, nato pa rektor visoke šole do združitve z univerzo. Postal jo član Slovenske akademijo znanosti in umetnosti,žleta 1955 pa se jo njegovo življenje steklo,. Za svoje izredne zasluge jo prejel številna partizanska odlikovanja,je nosilca spomenice 1941,dvakrat je bil nagrajen s Prešernovo na[ oado« Bil je skromen in tih, Vc asih je dneve in noči probdel ob najhujših bolnicah ,da bi jih rešil« Za sodelavce je bil vzor. V zasebni službi ni delal nikoli in nikdar ni imel privatno prakse,kor je bil prepričan,da je prodajanje medicinskega znanja trpečim nelepo in škodljivo« Merilo za njegovo pomoč ni bil denar,temveč potreba sočloveka po pomoči. Med partizani jo začel -ustanavljati v gozdovih strogo skrite bolnišnice; teh je bilo na slovenskem ozemlju okrog 60,v njih so jo zdravilo več deset tisoč ranjencev in bolnikov. vkupator je odkril le malo teh bolnišnic in šo to so bilo večinoma prazne. Tudi po osvoboditvi ni poznal počitka, Zanj ni bilo nedelj in praznikov;ustvaril jo to,na kar smo danes ponosni,kar osrečuje naše ljudi in dajo občutek varnosti in zadovoljstva, Lunaček jo bil v prvih vrstah boje. za napredek,za nove odnose mod ljudmi, za. solidarnost, z o. dvig obrambne sposobnosti ljudstva - poroštva miru in varnosti Jugoslavijo,ki jo ljudstvo preprosto imenuje Titova Jugoslavija« Dragi pionir ji,naj vam bcii delavnost in skromnost akademika profesorja doktorja Pavla Lunačka za vzgled! primorij dr. Prance Nova1- - Ln1’-1 - 0b odkritju ploščo 22. V. 1977 Borisa Kidriča ali pa Petro. Kalana,kot smo mu rekli v partizanih, se spominjam kot zelo odločnega, in pogumnega, tovariša,pa vendar hkrati tudi tenkočutnega. No bi_ vam _ ga rada opisovala, kot misleca,saj sto o njem ze veliko slisali ali brali, Rado. bi vam povedalo, nekaj drobnih utrinkov s srečanj z njim,saj so mi ostala v neizbrisnem spominu. Ne vem,če jo hodil tudi po vaseh blizu Šentruperta,zagotovo pa jo poznal vrsto bore ev,predvsem prvoborcev iz vaših krajev."Bil jo v marsikateri naši dolenjski vasi,v Novem mestu,metropoli Bolen j sk e, p a jo ob kapitulaciji Italijo 9* septembra 1943 celo govoril na velikem ljudskem zborovanju. Kosto samo,kakor tudi Dolenjska s svojimi vasicami in gostimi gozdovi,ga je privlačilo, ko pre j bi vem morala povedati,kako jo bil navdušen,ko je roleti 1942. lota šel čez našo vasi,kjer so ga ljudje ^ozdravljali z £ dvignjeno pestjo in s "smrt fašizmu",kar je bil"naš partizanski pozdrav. "U?o je dokaz njihovega prepričanja,izraz njihove pri-padnosoi Oi*,našemu narodnoosvobodilne tu boju," jo veselo poudarjal* KJ° posebej jo bil ponosen na. pionirje.ki so tv. in tan,zbrani v skupinicah,korakali z lesenimi puškami in s papirnatimi kapicami z rdečo peterokrako zvezdo. Vse ga je zanimalo - kako ljudje živijo,kaj jih najbolj tare,kako^ sprejemajo osvobodilni boj,program 05',kako jih skušajo motiti duhovniki,predvsem tisti,ki so začeli z organiziranjem belo garde. N a Brati - prvi dolenjski partizanski postojanki - je bilo,ko nas je zelo podrobno spraševal,s kakšnimi težavami so srečujemo na terenu in ka :o jih premagujemo, "-oliko posluha je imul za nase pripovedovanje! In k :o pravičen jv bil! - 60 se mu ni zdelo kaj prav,je to takoj povedal. Vsi vemo, da jv zelo ■mlad veliko bral; z a. to je tudi veliko znal in zv zelo zgodaj marsikaj sam napisal. Pa se vendar ni nikoli s tem bahal niti na kakršvn koli drug način toga pokazal, Kolikokrat Bti je zelo obzirno. in tovariško povedal,k-j jo prav in kaj ni pr^v pri^člankih,ki sem jih zbirale,popravljala in urejala z e. na se prvo žensko glasilo v okupirani Sloveniji Rasi:a ženem. Izdajati smo ga začeli ne. novomeške.-1 terenu,po roški >ortijski konferenci,kjer je prav tovariš Peter govoril o potrobi bolj množičnega dola mod ženami,temu namenu pa n-ej bi služil poseben zolo pol .11 on o pisun list, namen j en prav zonam - posebno kmečkim ženam. Za tovariše Petru ni bilo težav,ki se ne bi dele premagati. Ko d y bilo poleti 1944, leta sklon j eno, da se- s to strani ustanovi 1balij vtiska brigada,jo bil politkomisar glavnega poveljstva NOV m partizanskih odredov Slovenije ter eden vodilnih članov CK. takrat sem del,,la kot član Okrožneg,.. komiteja KPS in Okrožnega odbora OP za .nulo krajino. Nekega dne je prišel kurir,naj so ta— 4oj oglasim pri tovarišu Potim Kalanu. Ko sem prišl, ,ju najprej spraševal,kako jo n,, terenu,kakšne so težave. i‘oh ju bilo ros procej. Polja je oilo težko obdelovati,ker j .- bila Večinamlajšo-ga rodu v partizanih,živinoskoraj ni več bilo,niti orodja. i*očno se je ze poznalo,da je vojna dolga in dv Bola kr v. jina vos čas d(,je vec,kot zmore. Za vso to je imel tovariš; Peter izredno razu mevanju, tako so je pogovorj.-l - tovariško in razumevajočo - kot da. je prav zarudi toga razgovora poslal kurirja pome. "•o som mislila,da je končano in so hotela vrniti,pa mi je povedal, zakaj Sem pravzaprav prišla, k njemu:sklenjeno" je bilo,da sc s tsj strani vaoJo združijo v čutu in bataljone italijanski proti-iasisti,ki so prišli k nam,da bi so borili skupno z nami proti noviškii.a n-; cisto vi: potrebno j- organizirano politično delo, zato naj bi sla za sokrotarja polit oddelka prvega, bataljona. Lahko si predstavljate ioje presenečenje! Prvi trenutek sploh nisem mogla spregovoriti. Potem "nemogoče" - misli so bliskovito delovale - toda - koij pa disciplina.? Komunisti gredo na tisto delo, kamor nas odredi Partija,t j a,kj er smo najbolj potrebni, kisli so prehitevale druga drugo in nič pametnega so nisem mogle spomniti. Biti pa bi moralo res nekaj posebno tehtnega,da bi tovariša Petra prepričalo,da spremeni sklep,ki mi ga je pravkar sporočil, "•ončno so mi je zdelo,da som se Vendarle nečesa domislila: no znan italijansko in toliko sestankov imam sklicanih na terenu, da jih res ne morem kar takole mimogrede pustiti,svia zelo počasi povedala, tovariš Peter pa - kot d, ga vidim še sedaj pred seboj - bil je lep,jasen sončen dan:"Kaj ros? Zaradi italijanščine ne skrbi. Prinesel som ti učbenik,pa se boš naučila. Kar se pa sestankov tiče,jih bodo še drugi opravili namesto tebe." ‘Pako so je na mah tudi meni zazdelo "nemogoče" kar mogoče. 'Tovariš Peter mi je prijazno stisnil roko in zaželel uspešno delo, čeprav ve,da ne bo lahko, Mara Kupona - Osolnik POGOVOR 0 VIII. KONGRESU Kdo vas je predlagal za delegata za Vlil. kongres? 5Eov. Ivanka Pavlin,-oodorodsodnik skuoščinv , je odgovorila: "Predlagal ute je OK ZKS Trebnje." Ali ste kaj posegli v razpravo? "Določena sem bila v svetu dolenjsko regije v razpravi za politični sistem. Razprava je imela naslov Vloga in položaj SZDL v krajevni skupnosti. To je bila tudi tema,ki j^ bila z mojim dosedanjim delom zelo povezana. Osnovni cilj razprav^ j^ bil prikazati stanje in napredek organizacije SZDL na Dolenjskem in n~ le v trebanjski občini. Iledtom je n smroč SZDL po ustavi in sprejetju statuta SZDL dobila pomembno vlogo pri razreševanju družbenoekonomskih in političnih problemov, mo posebej pa je bila odgovorna za utrditev in uveljavljanje delegatskega sistema. Lahke ugotovimo,da je SZDL v tem času dobila velik ugled. To dokazujejo tudi neštete akcije v KS,katerih pobudnik je bila,in še zlasti za izvedbo vseh volilnih postopkov in uspešno opravljene volitve. " Katera tona vas je najbolj zanimala? "Vloge. SZDL in vseh sil,ki so odgovorne za hitrejšo preobrazbo Celotne družb., in uveljavljanja novega političnega sistema. Poleg te temo me zanimajo so mnoga druga vprašanja - vzgoja in izobraževanje ,Celodnevna šola,skrb za razvoj mladih in tudi druga področja.11 V kateri skupini ste sodelovali? "Bila sem član komisije za prošnje in pritožbe kongresa in v glavnem delala v tv j skupini. Delo jv bilo naporno in obsežno.11 Najmočnejši vtis? "Imam vtis,da je bil to eden izmed najbolj svečanih,vsebinsko bogat kongres in da jv bilo vsv vzdušje povezano z našim dragim maršalom Titom." ... . Ivanka Pavlin v razgovoru z Mari Grčar,Mihaelo Gregl in Mimi Lamovšek Prv-proste besedo - 1977/73 - številka J Dr. Jožo Joklic jo zdravil žc uivd vojno in prod njo. Deloval jo predvsem v k.-ontruy ortu, k j or sedaj živi. Deloval jo tudi v Kočevju, nazadnje pa jo bil v Dolonjskuuodrodu. is-o jo deloval kot domači zdravnik,so ga vodno hodili iskat zanesljivi partizani,da jo zdravil ranjene partizano* Največkrat sta ga poklicala Nace ajcon in Dori Kovaljev. Kot prvo jo zdravil štajerske fante. 31. januarja 194-'!- pa je bil poslan kot zdravnik v postojanko v Kočevskem Ropu. Tam je bilo Veliko poštojunk,toda le malokdo je dodal zanje,saj ni imel vanje nihče vstopa,razen tistih,ki so v njih delali. Renjeneum,ki so jih prinesli n zdravljenje, so zavezali oči in jih večkrat peljali okoli postojanke,da niše mogli vedeti,od kod so prišli. Na vprašanje,kdo jim je preskrbel zdravila,hrano,vodo in drugo, jo dr. Jaklič odgovoril:"Vse to potrebščine smo v glavnem dobivali iz Ljubijan o. Zalogo smo im eli za mesec naprej. Ta postojanka je bila sama zase,zato pa smo so tudi sami oskrbovali. V postojanki som delal sam,imel pa sem tudi veterinarskega 00-močnika. Instrumentov je bilo še kur dovolj. V Kočevju jo bilo takim postojank veliko,odkrili pa so le dvu* če se je sovražnik kdaj približal,so jo postojanka izpraznila in vse ranjence smo spravili v skrivališča. Za hud ranjeno bolnike pa srn bila podzemna skrivališča.11 0 premostitvi v Dolenjski odred je dr. Jaklič pripovedoval: "Na terenu smo delovali ne. različnih krajih;tako ni prišlo do pravo izdaje. Odred pa se je stalno neke.j..1 blizu vodo,kajti to je bilo Zelo pomv Tono. V tem odredu smo tudi uničevali uši in druge zajedalee. Skrbeli pa smo tudi so. osebno higieno in pravilno prehrano." Toda kljub premikom je bil odred tudi izdan. 0 tem je povedal: Neko soboto dopoldneje prišel možak.ki iv jv prosil,da bi šel pogledat njegovo ženo v oddaljen mlin. Toda možak se jo nemro-nehornaoziral po stražah, mislil sem si,da. to ni dobro. Ko jo možak' r odšel, sem to povod;.' 1 kom ndo.ntu, hitro smo s e pripravi— lijU^žo so nas z druge strani začeli napadati belogardisti,preoblečeni v partizane. Ni nam kazalo drugega,kot da’Se umaknimo. Bilo je veliko ranjenih,nekateri p.:-, so ušli. Nuše onemogle ranjenca na so poklali n pokopališču. Takrat sem bil tudi jaz ranjen. Poslali so ue v Italijo — v angleško bolnico. Tam pa ni— Sem našel pravih prijateljvv,ker so nas prestavljali is sobe v §obo. Ko sem bil ze skoraj zdrav,pa sem začel tudi sam zdraviti« Gez nekaj časa pr sem Sol s šestdesetimi slepimi invalidi v Beograd -Zemun -- v doni za slepce. To so bili najhujši invalidi. Slepi so govorili,da bi r,:.di videli sonce,zemljo,hiše.. . Nekateri so se poročali z bolničarka i,ki so jih v domu oskrbovale." Tovariš doktor nam jo tudi povedal,da je bil večkrat zaprt,zadnjega zapora po ga^jc.rešila kapitulacija Italije. Ko Ge je doktor Gože J oklic spominjal dogodkov is NOB,j e uo posebej poudaril,kako je bilo med vojno pomembno tovarištvo. Kurjan- Urbič Preproste besedo - 1976/77 - številka 3 NAJDRAZJI TEDEN Ko sem zvedel,da bom udeleženec pohoda pionirjev po Titovem rojstnem kraju,nisem mislil,da lahko en " sam teden""prinese toliko nepozabnih doživetij. V.petek,19. maja,sevu se z našim učitelje 1 slovenščine,ki je vodil slovensko delegacijo pionirjev,odpeljal v Ljubljano,kjer sem na Zvezi prijateljev mladine Slovenije spoznal nove 'orij a— telje Mirana is Tržišča,Loruta iz Ilirske Lisarice,Ksenijo iz Novega mesta in Olgo iz Jesternika. Z avtobusom smo se odmelja--1-i v Zagreb,tam pa smo na soli Silvija Strahimira Kranjčeviča spoznali se ostale udeležence pohoda. Kmalu smo govorili en jezi?;, čeprav smo bili iz različnih krajev Jugoslavije, udneljali smo se v Pionirski grad,kjer smo dobili dnevnik pohoda,hkrati pa^smo se zvrdtili v desetine in izbrali desetarje. Jaz sem bil v četrti desetini, ae smo se naučili nekaj gesel,potem pa smo se z avtobusom odpeljali na 31jeme,kjer smo preživeli tudi ves naslednji d an•Tu je bil kraj medsebojnih spoznavanj,odšli smo na televizijski stolp,si ogledali žičnico,nato pa smo vadili novo igrice. Tu je bil tudi svečano formiran Odred bratstva in enotnosti,vsaka desetina je dobila zastavo,nase desetina pa je nosila pohodno zastavo. Izvolili smo tudi komandanta odreda. To je bil pionir 3vo iz Splita,poznan kot odličen recitatoi?. Zvečer smo imeli prireditev,na kateri je vsak nastopal v materinem jeziku. Čeprav se na prireditev nismo dosti pripravijali,je bila nepozabno doživetje. Tretji dan nase skupnopoti je bil namenjen obiskom. Spoznali smo Gornjo in Dolnjo Stubico,domovino matije Gubca,videli smo lipa»pod katero je Gubec pozival puntarje. Na vsakem koraku so nas prisrčno sorcjemalij posebno živo mi je v spominu sorejen v Poznanovcu,kj er smo dobili spominska darila. Pot nas je vodila se v Krapino,kjer so nas sprejeli krapinski pionir,i - naši gostitelji. Naslednjega dne smo si ogledali novo solo ter muzej krapinskega pračloveka in že nas je vodila pot dalje,popoldne smo prišli v Kumrovec in si ogledali rojstno hišo nam najdražjega Človeka - % tovariša Tita. Spet smo se vrnili v Zagreb,kjer so nas na šoli Kranjčeviča pričakali kot stare znance. V torek smo se odpeljali v Pionirski grad,kjer je bila zaključna slovesnost pionirske štafete,popoldne pa smo prisostvovali še lepi prireditvi ob dnevu mladosti, V sredo smo se poslovili od zagrebških pionirjev ter se z vlakom odpeljali vBeograd. Tu smo si ogledali Kalevaegdan,zvečer na smo so ob tabornem ognju sestali z beograjskimi pionirji. Vsi" oa smo se že pripravljali na najdražji dan - na srečanje s Titom 25. maja dopoldne, 3 avtobusom smo so odpeljali v Beli dvor. Tam smo se zvrstili v dvorani. Kamlu je prišel tovariš Tito. Vsi smo mu navdušeno ploskali. Najprej smo mu zapeli pesem Lepe ti jo Zagorje zelene. Pozdravili smo še z nekaterimi znanimi pozdravi. Titu smo podarili knjigo Trideset let pionirske organizacije in trideset vrtnic,simbol letošnje obletnice pionirske organizacije,oionir-ka^Ksenija pa^je poročala,kako jo potekala letošnja kurirčkova posta. Tovariš Tito se je podpisal v kurirske dnevnike,nato pa nam jo sproščeno spregovoril. Tudi nam so se odvezala grla,vsem se nam je zdelo,kot ds. se o Titom že dolgo poznamo. Tudi Tito se jo dobro počutil,saj jo rekel,da se tudi"sam počuti mladega, kadar jo med pionirji. Imoli smo pogostitev,nato pa smo se šo slikali s tovarišem Titom. Čopiav bi tovariš Tito še rad ostal med nami,so ga čakalo še druge obveznosti,zato se je kmalu oglasila poslovilnapesem. Tudi pionirji smo dobili darila,posebno pa smo bili veseli Titovo slike s podpisom. Srečanja s Titom no bom nikoli pozabil. Zadnji dan bivanja v Beogradu smo si oglodali še muzej 25. maj in Avalojzvečer pa smo bili na prireditvi ob dnevu mladosti,ko je tovariš Tito prejel štafetno palico o pozdravi vseh Jugoslovanov. 'Nepozabno pa je bilo tudi slovo - navezali smo se s pionirji iz ra. ličnih krajev Jugo slavijo,solzni smo se razšli po vsej državi. Zdaj pa som vesel,kad ir dobim pošto od kakšnega udeleženca pohoda pionirjev po Titovem rojstnem kraju. Bojan Bučinel Preproste besede - 1 Sv'1/72 - številka 2 NOSIL S E M Iv U RIBO K 0 "V 0 TORBO Na naši šoli je navada,da vsako leto nosijo kurirčkovo torbo taborniki. Ker sem tud:, jaz tabornik,sem komaj čakal,kdaj bom toliko dorastel,da bode tudi meni zaupali kurirčkovo torbo. Letos se je to zgodilo. Dotočili so me,da bom nosil torbo s svojim najboljšim prijateljem Jrankom in sošolko Zdenko. Ker so so kurirji s torbo zakasnili,smo^kar začeli s programom. Zaigrali smo igrico Kurirčke se je znašel. Toda jaz nisem bil pri igrici. Par naprej som gledal proti travniku,od koder bi morali prinesti torbo. Lo s 10 odigrali,so udi kurirji prispeli. Hitro smo izpolnili, kar je bilo treba in še smo odhiteli proti sosednji šoli. Ker na smo zvedeli,da jo veliko pionirjev šlo v zasedo,nismo šli po predvideni poti. ivc so spoznali,da smo jih prevarali,so bili nekateri jezni in so šli za nami< drugim pa se ni dalo teči in so so vrnili. Ko so m j dohiteli.so nam hoteli vzeti torbo,a mi bi raje dali vse,kot da bi jim prepustili torbo.Torbo smo srečno prodali mirenski> pionirjem. Na letošnjo kurirčkovo torbo mi bo lep spomin:po svoje som čestital tovarišu Titu za enainosemdeseti rojstni dan,zapomnil pa si bomvtudi,da sem tekel skupaj s prijateljem Brankom,ki bo letos končal osnovno šolanje. K ir o Bro z o v ar Preproste besede '1972/75 - številka 4 ZBOR SLOVENSKIH PIONIRJEV Tudi letos smo sc slovenski pionirji zbrali z vseh koncev - tokrat na Lokvah v Trnovskem gozdu. Pozdravljala nas je vsa Primorska. smo prišli,smo najprej opazovali modelarje,ki so spuščali aviono,nato pa smo se razvrstili v brigado, id smo bili v Dolomitskem, odredu. Nad. nami sta krožila dva aviona. Iz onega je celo skočil padalec,ki jo lopo pristal. Prav na začetku proslave je pristal helikopter. Oglodali smo si vojaško vajo - sovražni1-: je upadel partizano in ti so nato pregnali okupatorja. Kmalu smo se zbrali vsek ob svojo - >. taboru,kjer smo dobili partizanski golaž. Ro smo pojedli in se nalovili,je prišla štafeta,ki jo hkrati prižgala vse taborno ognje. Borec Dolomitsko ga odreda je obujal spomine,naši pionirji pa so se odrezali s Pavčkovo pesnitvijo Juri Iluri v Afriki. Ogenj ju pojemal,odpeljali smo so do Solkana,kjer smo so ustavili ob grobu našega priljubljenega pisatelja Praneeta Bevka,nato na si še bežno ogledali mlado mesto Novo Gorico. Zlatka Zgonc LJUBLJENI N A b 0? O V A R I b L I :D O , kurirčkovo, pošte, jv bilo. vudno naš pr:,’.anik in lotos smo jo še posebej nestrpno pričakovali. Vendar ni Vvč tistega sproščenega Vvsvljr,,kajti tudi v naša mlada sren. sv jv naselila žalost. Ko prisluhnemo zdravniškim poročilom,želimo,da - bi lahko s svojo mladostjo premagali tvojo bolezen,da bi spet prišel mod nas in nas osrečeval na vsakem koraku. Drugi tovariš Tito,ti si dol nas,v nas živiš,v nas je tvoja odločno st, da premagamo vsakdanjo težavo,da razvijamo svobodno dežvlo in da jo zagotovljen uit tudi za rodove,ki še niso rojeni. Obljubljamo ti,tovariš Tito,da bomo skušali biti taki,kakršne nas ti želiš imeti,d,; bomo lahko vedno rekli:Kladi so naša prihodnost 1 Zato vse najlepše želje tebi,ljubljeni naš maršal! Naj tvoja močna volja premaga bolezen,da bi bila spet med nami ena suma sreča.! eolje so zustašLo na poti. Nikoli jih nebo prebral človek,ki so vau bile namenjeno.•. Tito,škoda te je,tako dober človek si bil. Peter Starc Tovariš Tito je zame Jugoslavija,prihodnost,mir. Goran Pevec Nosimo te v srcu,tovariš Tito. Kristina Golob Tito je k kor veliko drevo. Drevo se je zrušilo,ost le so korenine, ki bodo dajale moč in pogum vsem ljudem na svetu. Ivan Ramovš Ne bo io g pozabili. Kajti Tito je v n- s vseh,Tito je v našem delu. Metka Miško Tito je bil človek dela,samoupr- - vijanja,bil je revolucionar in heroj v boju z-v svobodo. Tadeja. Zupan Tito je bil jun k zgodovine. Martina Ruperčič Zgodovin:... je izgubil: najboljšega možu vseh časov. M rta -t>cdene Tito,ti si spelj,! Veliko široko cesto,da se zdaj svobodno peljemo po njej. Mij . Berk Jugoslavija je mogočna stavb .,ki se je ob smrti predsednika Tita močno stresla. To -gradbo bomo vedno obnavljali in ne bomo pustili, da. bi se podrla. Toni Krnc Tito živi v naših srcih,saj je toliko naredil za našo svobodno domovino,da. nam ne nore umreti. Damjana Zupan Ti,ki si so bojeval dolga, leta, ti,ki si nam svobodo dal, ti,ki luč si svetlo nam prižgal, ti si naš in mi smo tvoji. t le lit. x Ur e zn ikar SVOBODA Svoooda j g leo c p b ic i c t le i v učno X o Jc ti ^ s v o 1o od 3. ju vso.^rar mopg bi"bi lopesa na svetu. Oožica Starič Svoboda jo sreča. V svobodi sivijo svobodni ljudje. Svobodni ljud ju iuin jo dovolj .rano. v vojni ni bilo dovolj brane. Par t i z n oni e so nore mo zahvaliti, da smo svobodni. Stane- Banič Zavio j c svobodo, da lahko nabiram rožice, skačem po travi, lahko nir no hodi . po costi in v solo. Darijan .a Zupan Svoboda jo kakor cvetica,ki najlopče diši,cvete in nikoli no oveni.. Marinka Mrkoljc Svoboda jo kakor soncu,ki nas gruje,nam dajo svetlobo in življenja, Bran1:a ijrib ar Svoboda d pomeni saki, , ,ki so n, m ,u priborili partizani v tež-kou boju,zato -d ju solo draga. Miran Sišlco Svobodo moramo čuvati kot najvočji zaklad sveta. Zv.iau .o svoboda uo,\,.r ju z o. ajhnogn otroka uiame« Majhen otrok n brez mame no bi mogol živeti,jaz na bi težko živci brez svobode. Božo Kurent ovoooda ni prazna beseda ue brezskrbna igra otroka,vedro čelo z^a ranega k>-xota|nasviojano licu delovno zenu« Jožo Kumovš Uo no bi bila svobodni,bi živeli kot ptiček v kletki,ki bi rad vzletel,pa ne moro,kur jo zrdno zaprt. Svoboda je nokuj,broz česar so no da živeti. Mojca Lokar Svoboda jo •'•o ju največ j a sreč,-,,ki je nožoli i nikoli izgubiti. Julk,. Lrugorčič Svoboda ju prišlo kot pomlad po dolgi zimi. Karija VAurkeljc ovoooda jo k: :or sonce,ki lopo sije,kadar ga ne prikrivajo oblaki; drugače pa ju sonce temačno kakor z ovil j ,ki ni svobodna. Jožico. Breznikar Svoboda jo luč lepega življenja. rdlic Koščak Preprosto besedo - 197V75 -• številka 4 Domovina ju kot n. .a zlata <;u i, . idr o Breznikar Domovina ju vse,kar vidim:gore,polja,travniki in dom. Mojc . Peterlin Domovina_ jo maidu,kivskrbi zatu,ata.ki te ima rad,sreča,ki to toplo ovije ko v sončni z,:.ruk,do lovino ju travnik s cvet juei,metulji, pikapolonicami... Hotka viško Domovina ni pomeni Ijubezun. Jožu ukor ja D inovin,, ju velika hiša,ki ju najlupsa,v njej pa so združeni postom ljudju - Jugoslovani. (Vadeja Zupan •Domovini ui pomeni .največje bogastvo. ^onata ^ago S SOLIDAKFOSBJO GPtADIi.u LzPoO PiiHODHOSO? Jugoslovanski nerodi so.takoj po vojni spoznali,da brez solidarnosti nu bi mogli obnoviti domovino. Združili smo so v enoten narod in eaalu so bili vidni uspehi, i.c vedno so Jugoslavija luno in vidno r. .zvija v socialistično državo — tudi s solidarnostjo. No smemo.pa videti samo sobe. Pogledati moramo tudi izven naših moja ■ v.Afriko -deželo ,polno zatiram ja,izkoriščanja,revščine in naspro-cij. V soli vsako leto organiziramo solidarnostne akcijo za otroke Afriko,d. bi tudi njim zgradili lepšo prihodnost. Alenka. Kotar Preprosto besedo - 1978/79 - številka 2 pionirji gasilci si jo dobili svoj prapor Gasilsko društvo Šentrupert jo v letu 1971 organiziralo nionirsko desetino. S tem je društvo želelo pritegniti v gasilske vrsto cimvec mladih,da bi sc snoznali z gasilsko tehniko in delom. K0 boo-O odras i,nc.j oi bi pionirji zamen jeli starejše in on orno vi e elane. Le ob ustanovitvi je društvo pionirjem obljubilo.da bodo dooili tudi svoj prapor. Na občnem_zboru društva v januarju 1972 so člani sklenili,da bodo 1o u o s obljubo izpolnili. Izvolili so odbop z c; nabavo oronorja* pionirji pa'smo sami organizirali nabiralno akcijo in"nabrali okoli IpOO din cer dooili nekaj botrov. Ker som jaz nebral naivec denarja,sem bil določen za praporščaka. Irc.por smo prejeli na gasilski prireditvi 6. avguste.. Na razvit— jo prapora je prišlo veliko gasilcev iz trebanjske občino,prišli pu so tudi pionirji gasilci iz Črnomlja s svojim praporom. Prapor <30 razvil in ga prodal pionirjem pokrovitelj - predsednik občin-sre konference ZSM Trebnje. Ob prevzemu prapora sem se v imenu vseh pionirjev gasilcev zahvalil vsem,ki"so pomagali,da smo dobili svoj prapor,ter obljubili,da bomo prapor čuvali in verovali ■cer _ so pridno učili gasilskih veščin. Na isti prireditvi je več zaslužnih gasilcev prejelo pohvalo in odlikovanja, 'ii delavni člani so nam pionirjem v zgled,kako ju vrobo. delati in pomagati sočloveku v nesreči. 11 temu nas vabi tudi gasilski pozdrav:"Na pomoči" Joško Drobne OB TRIDESEfLEINICI PO SMO PIONIRJI DOBILI PRAPOR V sredo,27. decembra,je poteklo 30 let,odkar jo bila ustarovije-na pionirska organizacija. Na naši soli smo to obletnico še posebno slovesno počastili,saj smo dobili pionirski prapor. K9, s5? prišli v šolo,so nas pozdravili različni napisi. Prodsed-niA lu ju pozdravil vso zbrano. Člani dramskega krožka so recitirali ob 30-lotnici PO,spomnili pa smo so tudi Kajuha,saj jo bila nrav v ois oih dneh 50-letnica Kajuhovega rojstva, učenci iz na— sega razroda^so zaigrali igrico Oprana strahopetnost,Janez in Jo-ZQ &0- prizorček Bedak. Zvedeli smo o dejavnosti pionirske organizacije na naši šoli. " 0' ^otem jo.prišel,najvažnejši trenutek - razvitjo erarorjo. ^oleg t,J;0S,s9dnl?a KS ^on^rupert ter predstavnikov KO RK,ID tiontrurert, ZB,KPD Dob,scrolske družine Matija Gubec,gasilskega društva; Lent— ruport.in pionirjev s šole Mirna sta bili na tej slovesnosti tu-d"Ly.niu'V1 sestra borca Francij v. Lokarja, po katerem se imenuj o nt.=s pionirski oared. O.njegovem življenju in boju ter smrti,padel jo y ofenzivi pri Mirni poči,jo povedala pionirka Broda,katere Stric je bil. , 0 jiJ zastavonoša prejel prapor,smo zapeli pionirsko himno,potom pa smo pred novim.praporom ponovili pionirsko zaobljubo. Prapora se kc.r nismo mogli nagledati. Na rdeči podlagi je uvozen pionir— s.ii ^ otnOjLloni u 02? iui. nuoOgci p ionips li o g u od.PGd.ci* o s ‘u j o so n mi j 'opi— peli se brakovo. Sledilo jo so pobratenje s pionirskim gasilskim praporom. Najboljši pionirji so dobili še priznanja. Pionirski odrea po. jo dobil priznanje ob 10—letnici kurirčkovo pošte,priznan j o KS in Strelsko družino tor pionirski znak Tisoč radosti. Proslava se jo končala. Prapor,ki ga. bomo skrbno čuvali,na nas bo vodno spominjal na ta dan. M . _ Mari Ramovš Č E T ETO S R E Č A N JE PIONIRJEV DOPISNIKOV Zelo sem se razveselil,Teo sem zvedel,da bora šel na srečanje dopisnikov v 1'rebnje. V petek,22. septembra.smo se s kombijem odpeljali v ^rebnje. bili smo med prvimi dopisniki,a so kmalu za n .mi prišli še drugi. Ko so prišli gostje,je bil pravi trenutek za zbiranje avtogramov. Ker se vsi niso pravočasno zbrali,se je srečanje pričelo z zamudo. Najprej je oredstavnik občine pozdravil vse navzoče. Nato pa so še predstavili urednike mladinskih časopisov ter pesnike in pisatelje. Najbolj smo b:'1 i veseli Erazmovega obiska. Po svečanem uvodu smo si ogledali pionirska glasila,nekateri pa so šli v lov na avtograme. Trosilo so pripravili na Kirni,zato smo se morali tja peljati z avtobusom. Po kosilu smo jedilnico 9 spremenili v dvorano,kjer naj bi bili razgovori. Nestrpno smo pričakovali Ponija in potepuha Oskarja. Ko sta prišla,so ju obdali lovci avtogramov. Razgovor sta začela Oskar in Erazem,nato se je predstavil ‘Pone Pavček in nazadnje še foni,ki nas je prijetno zabaval. Potem so nam uredniki časopisov podelili diplome. Potem so nas z avtobudi odpeljali na sole,lejer so goste razdelili med gostitelje. Naslednji dan smo prisluhnili koncertu Silvestra idhelčiča,nato pa so razdelili nagrade najboljšim glasilom. V drugem delu_pa so razglasili zlato knjigoa P'o priznanje sta dobili Gimnazijka Antona Ingoliča in kobri »Janeza ualna. čas nam je prijetno minil v razgovoru s pisatelji Antonom Ingoličem,Ivanom Potrčem,Leopoldom Suhodolčanom in pesnikom Ivanom Minattijem. Slovo je prehitro prišlo. Z lepimi občutki sem se poslovil od novih tovarišev in sera bil vesel,saj je bilo to moje prvo srečanje z dopisniki iz vso Slovenije. Jose Urbič Preproste besede - 1972/73 - številka 2 V P R E N 0 V L J E N I 0 L I JE P R I J E T N 0 Prišel je začetek novega šolskega leta. Ko smo se zbrali pred šolo,nas je presenetil kup razbite opeke in drugih odpadkov pred šole.. "Je le res,da so prenovili šolo?" smo so spraševali. To smo kmalu dokončno zvedeli od tovariša ravnatelja,ki nas je pozdrahil prvi dan pouka« xvo je bil prvi dan pouka končan,smo komaj čakali ponedeljka,ko si bomo "Lahko ogledali prenovljene razrede. Zjutraj sem bila prva pred šolo,a v razred nisem smela, ker smo se zmenili z razredničarko,da jo bomo počakali pred solo. "“"o se je nabralo še več učencev,smo se največ pogovarjali samo' o prenovljeni šoli. Prišla je tovarišica in odšli smo v razred. Od začudenja smo kar obstali. Razred jo bil na novo prebeljen, ob steni so bile speljane cevi centralne kurjave,od stropa so visele nove luči,v desnem kotu je bila vodovodna pipa. Sami sebi smo se zdeli bolj učeni,ker je oila lepa učilnica. Veseli smo,da imamo tudi mi lepo urejene razrede in se zahvaljujemo vsem,ki so pri dolu pomagali. Verica štrukelj - 1972/73 - štev.2 UDELEŽIL SEi' SE iiEDNAIiODHEGA iltVEKSCCVA NA POROJUG^iLSKEll Norčij dni po pTitiodu z državno g <3. pr v on g c v a v leo X c s cir j on j u v o.*.vOpju soiii so že pripravljal na icdnarodno prvonsivo v Lisboni, I urt.aovu.n j o j v bilo 29. maja, nel;<.. j dni pred bckruovan joa na smo isroriscili za o^lod Lisbono, Na tolmovanju jo bilo šestnajst eiv.ip. kur ^ ju 01 la naša ekipa izžrebano,,da bo -prva vozila na. roli-pnnUj jG bilo to za nas malo težo. Na poligonu s križišči smo'imc- II ucuy.iovcJ.ci deset vi.inut časa,da smo prevozili vso k ntrolno posuaje. juilu jih ju osem, .ko smo končali, so naši vodiči rekli aa smo zolo^ dobro vozili. Judi_drugi gledalci so nas pohvaliliI _ 9 UGpoiiu g vi o s g ui o.l t; miolili n d. dobpu uvpg u ib g v • S at o i o t2k9in jim želel od srca: živite,živite dolgo,lepo in srečno! Vaš 'tone Pavček - 30. maj 1979 Od mojega prvega obiska v tern prelepem dolenjskem kraju bo danes Goaen mini.,o deser let. to bi bila že precej dolga doba,da nisem Y ^asu vsak c as v Pionirskem listu prebral ali na radiu sli-Scv.:,aako delavna je tukajšnja mladina,\:a'zo je zavzeta za dobro knjigo m lepo slovensko besedo, tako sem bil torej ves ta čas povezan s tukajšnjo solo in izrednih dosežkov njenih šolarjev in šolark. Celo o moji Potopljeni galeji so napisali zanimive in za ■pujigo lo.ska.ve besede. hvala zanje in iskrene čestitke k dosedanjim uspehom pa tople zelje za so večj:e nadaljnje uspešno delo. A m -i— Tvx /-v 9 ¥. n ... : t n »-'v /-\ Anton Ingolič v t • april 1900 Naj vam bo vsem lopo v tej pomladi dolenjski - hvala za lemo dozi ve v je m na svidenje ! Kristina Brenkova - 15. april 1981 N& Y ■•■entrupertu je bilo nadvse prijetno: otroci so bili živahni, ^ozo Kos odličen ( tudi kot šoferi) in mogočo sem bila tudi jaz vsaj za +3. Prijetno se je srečevati z ljudmi,ki imajo radi Berta Golob knjigo. 15. junij 1982 1959/60: Ustanovljeni so bili Krožki:šahovski,drama.tski,folklorni,telovadni j-oevs1 :i,strelski in gospodinjski krožek. 1960/61: Vključili v natečaj JPI Loj kraj včeraj,danes,jutri. ustanovljen je bil novinarski krožek;že v teta letu je bila nagrajena učenka 3 desetdnevni' a bivanj e ta na nor ju. 1961/62 Dobili prvo nagrado pri Pionirske ', listu Ooj domači kraj včeraj, danes,jutri. V tednu tiske nas jo obiskal pesnik Severin Šali. Ustanovljena e estetski in licevni krožek. 1962/65: Ob dvajsetletnici PO zasadili spournsko drevo. Vključili suo se v solidarnostne akcije za otroke drugih držav; naš učenec bil nagrajen. 1965/64-: Pionirji dopisovali s pionirji iz Sovjetske zveze. Dobili smo več knjižnih nagred pri dopisovanju. 1964-/65: lin ožično suo se vključili v društvo za varstvo živali. Kladinči so vodili pionirske sestanke na razredni stopnji. ■ 195.5/66: -. Zaključek Najdihojce pri Delu jo bil sestavljen iz začetnih črk naših desetih pionirjev, 1966/6?: Zbirali smo za. obnovo Jurč čevega doma. 1967/68: Začetek tekmovanja za bralno značk , - Zupančičeva bralna značka. Začeli gojiti taborništvo. 1968/69: Člani krožka so si pri Pionirju pridobili naslov:Pionir - novinar. 1969/7u: Vključili smo se v več nabiralnih akcij;posebno pridni suo bili v zbiranju starega papirja.Začeli smo tekmovati za Golievo bralno značko. 1970/71: Novinarski krožek je v natečaji:: time j te se z nami dobil 2. nagrado. Tri člane krožke so pri Pionirju nagradili s poletom z letalom. V prometnem krožku smo skupaj s pionirjem iz centjerneja na republiškem tekmovanju dosegli prvo 1. test o. • Začeli smo izdajati glasilo Preproste besede. 197V72: Spet bili občinski prvaki v prometu;uspehi so se nadaljevali,saj je bil učenec na državnem in mednarodnem prvenstvu uspešen. Prvikrat je naš učenec osvojil Vegovo bronasto,srebrno in zlato priznanje.učenec naše šole se je udeležil pohoda po Titovem rojstnem kraju in bil uri tovarišu Titu. 1972/75: Ob 50-lotnici Pv smo dobili pionirski prapor. Dobili suo priznanje krajevne skupnosti,Priznanje občinske strelske zveze,Priznanjo za sodelovanje pri kurirčkovi pošti,Priznanje za sodelovanje v JPI Tisoč radosti. 1975/74: Uspešni v solidarnostni akciji Za otroke Afrike. Občinski prvaki v nogometu. Uspešni v prometno.; krožku. 1974-/75: Nekateri pionirji in mladinci so šli v pobrateno občino Obreno-vac. Nagrajeno je bilo šolsko glasilo. Aktivno smo se vključili v se solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Nobili smo Priznanje za uspešno solida nostno akcijo. Ob 30-letnici osvoboditve v ooutrupertu razstava Norisa Kobeta Šentrupert v vseh letnih časih. Odprli smo kmečki muzej, -‘-'onovno priznanje krajevno skupnosti,več nagrad posamezniki pri novinarskem krožku. 1975/76: Pripravili občinsko proslavo ob stoletnici Cankarjevega rojstva. Imeli smo Pohod pionirjev na osvobojeno ozemlje - udeležili smo se ge vsi pionirji in mladinci;množično sodelovanje z borci. Organizirali smo občinsko srečenje dopisnikov. Pokazali smo solidarnost ob potresu na •tolminskem . Vsi bili na izletu v Kumrovcu. Priznanje pri Pionirskem listu - Svobodni gradi .0 naš svet. Dobili likovno nagrado za glasilo Preproste besede - motivi iz "n le čkega muze j a. 1976/77: bogata dejavnost pri interesnih dejavnostih;imeli tudi učna krožke. Odkrili spominsko ploščo dr. Pavlu Lunačku - Igorju. Organizacijski komite za proslavo 30-letnico osvoboditve nam je poslal b og at o kn jižno nagrado. Priznanjevza pomoč vrstnikom v Afriki. Imeli smo občinska prvaka v Veseli šoli za in A. razred. 1977/73: Izdali Zbornik ob 35-letnici Gubčeve brigado. Zač ;tek izdajanja občinske revije mladih Srečanja. Nagradili najbolj prizadevne gionirje in mladince ob 35-letnici PO. Prvič je bil začetek kurirčkova pošte v naš: občini - na trebeInem. Ponovno pohvaljeni za uspešno solidarnostno akcijo. Zahodni dolenjski odred nam jo na roslavi na Veseli gori,ko so mu podelili domicil,podaril zajeten kup knjig. Imeli sv.o kar tri občinske prvake v Veseli soli za in 7» razred, množično tekmovanje v požarni varnosti. Laskavi uspehi modelarskega krožka. Novinarski krožek je imel 241 objav. Dramski krožek imel 21 nastop--v, aktiven je bil lutkovni krožek. 1973/79: Letos jo prv č šla skozi^naš kraj kitova štafeta. Spet smo imeli dvavoselošolca narepubliškem tektovauju, 1979/30: Šolskovleto silo začeli v prenovije i šoli;dobili smo telovadnico. Naša krajevna skupnost se jo pobratila s krajevno skupnostjo Prulo. Imeli smo dve občinski prvakinji v Veseli šoli. V natečaju Li mladi smo prejeli eno izmed tretjih nagr,d. množično vključevanje pi-nirjev v kolesarsko izpite. Izdali smo šest številk glasila Preproste besede. 1980/31: Imeli s 10 prvo občinsko pionirsko konferenco. Dobili smo Priznanje JP1. V mesecu knjige so nam Prulčani poslali bogato knjižno darilo. 23. novembra jo bila otvoritev prvega industrijskega obrata v kraju- ..grostroj - pionirji so pripravili kulturni program. Dobili smo Priznanje in knjižno nagrado v natečaju Ki mladi. Imeli smo občinskega prvaka v Veseli šoli za. osmi razred. Preživeli smo dan s pionirji s Prul. 1931/02: Prvič guio praznovali dan Solo;to jo 2. april - obletnica smrti dr. Pavia Lunačka in mednarodni dan ladinsko književnosti. Dobili soio Priznanje za sodelovanje v natečaju Pionirskega lista Id mladi. Kovinarski krožek in kurirska četa sta dobila pohvalo. Pionirji in mladinex so bili aktivni pri preskusu obrambnih priprav - akcija Sdvd 32. 1982/03: Ob 40-letnici ustan ivifcvo Gubčeve brigade s,to dobili Plaketo Gubčeve brigado. Kagradili s io uajb« Lj aktivnepio- lirj o ob 40-letnici PG. 2. aprila smo poim tovali šolo rojodu dr. Pavlu Lunačku, štiridesetletnico r.apada na mer upert smo počastili s pohodom Po poteh napada. R A 2 V I 1' J 2 O £ U I H 3 K S G A P I O N I 11 S K EGA P R A P O R A Prapor smo razvili na občinski pionirski konferenci ub stiridc-sotlotnici pionirske organizacijo. Razvitja soo se udeležili tudi delegati iz Šentruperta. k vsako solo jo prišlo 15 delegatov. Ko so jo konferenca začo-la,ju po poročilih o dolu pionirjev v posau eznih odredih sledil kulturni program. Plesali so učenci iz 'Velikega uabra in ‘Prebnjogatliirončani pa so nam prikazali glasbeno pravljic o goski. Urednica Pionirskega lista Rarta Lešnjak naa je pripovedovala,kako Pionirski list vsvskozi sprvialja akcije pionirjev, •fudi ilustrator Božo kos je prišel in nau. narisal pet šaljivih risb. Blodilo jv razvitjo_pionirskega pr-ipera. u^zvil ga je borec Gub-covebrigade Sergol Vosnjak in rekel,da aioreuao biti aktivni,kakor so bili tudi pionirji kurirji vd vojno. Na prapor s- pripeli spoainske trakove,nato pa so sv prup ri vseh "'ol pobratili z občinski praporom. 3a prapor je prispeval vsak pi--nir nase občine,zato je resnično nas, •Jank , vikarja PIONIRSKI OBRED Na N A u I BOLI Vsak četrtek šesto uro iuv.u or^dsedni :i,tajniki in blagajniki razrednih skupnosti )d petega do tsmvga razreda ni .mirski sestanek. Mentorica našega pi .-nirskega odreda je tovarišica ^arjausu vgrinc, Pa na-:i nakazo dnevni red in na.o. .otc-u vsako t >čko nose-bvj razlezi. ^Pr-bero^n-u tudi načrt,kaj -uiurauo v določene-.fao-secu narediti, ^cpvoc ^e del vnii .ikcij,so pa tudi proslave in podobno, vsi si pomeubno stvari zapišemo in"potem >"tem oorv-č--uo pri razrednih urah. Vock prudsednil: priprfvi tudi kakšen ro-x era c» Gradiv *» na svetuje luent ;r5.cu. Prvi četrtek v no seču pa inano^ sestane .: zdruzen z^vilodinci is oameg: razreda in s orvd-stavni ri pionirjev iz nižjih razredov. Večkrat se p •'■■g .varja o o # krožkih no. šoli,na tudi o p .klicih. Včasih ne. nas obišče tudi kakšen gost. a-ed njivii je bil do lagat krajevne skupnosti, 1..vos, pisateljica Vida ^rest. Paki sestanki s še nr:.v n';oebvj zanimivi. Kilonu K ;tcr Ko so učenci v prvem razredu sprejeti uvd pi-.;.nirje,se že začne njihovo dejavno s v v rasnih akcijah, Bevedo. jw jiogl. vitnei skrb 'nirjev učenje. Pri raznih akcijah -• kot so izbiranje oaoirja, ciscevalnu akcije,zbiranje n 1jskih pridelkov,steklenic,pločevin e ,sodeluj ej o pionirji na vsej šoli. *'ri delovnih akcijah urejamo okolico šolo,pobiramo papirje,skrbimo za so minske obeležja,pozimi pa pred šol:., odmetavamo sneg. V razredih so:,- d h -čili delovne brigado za vsak mesec. naši šoli deluje^o tudi razni krožkiiiu.vinarski,r:-v;omebni,k -šarkarski,šahovski,ritmični,glasbeni,kroze7c ročnih dec ii; p'd ono. voliko učencev tudi tek mje za bralno značko,prečej p. j_ tudi teko valcov v Veseli šoli. Jauk ■ ek.;rja G R A D N J A BOLE Oče mi jo če večkro.i pripovedoval,da je tudi on pomagal pri zgraditvi nove čele takoj po osvoboditvi. Zelo rada mu prisluhnem in danes som ga če enkrat prosila,do. mi jo vse povedal. Oče mi jo rekel,da se no spominja več,kdaj natančno so jo začela gradnja,ve pa,da je bilo okoli leta 3.94-7» -‘-Luk so imeli takrat vsak drugi dan,zato jo bilo dovolj časa,da so otroci pomagali pri gradnji. Ra no samo otroci,tudi kmetje in mladina so radi priskočili napomoč tudi s konji in z volini. Prevažali so opeko, gramoz in odvažali prst na njive. Oče je povedal,da jo največkrat prav z živino opravljal dolu. Seveda ju gradnja potekala zelo počasi, saj niso imeli nobenih strojev,svIto so morali pripravljati ročno,pa tudi samokolnic jo primanjkovalo,bilo so predvsem lesene. “ulto so zato morali znositi le v vedrih in koritih. Glavna zidarja sta bilo. tovariša Krištof in Butara iz bližnjo okolico. oznoje,ko je bila šola že skoraj dograjena,lo pokriti jo je bilo so treba,se jo oče večkrat tudi prostovoljno javil in šol pomagat podajat opeko,ki so jo s konji pripeljali iz nekaj kilometrov oddaljeno Bistrico. Gradnja se jo zaključila okoli lota 1955. N.a koncu jo oče še poudaril,da jo ponosen,da. jo tudi on pomagal zgraditi šolo,v kačeri si je pozneje nabiralo znanje veliko otrok in ki ju bila lota 3-979 tudi obnovljeno.. kantina Ruperčič Tudi moj oče jo sodeloval pri gradnji šolo. Ko so ned 2. svetovno vojno v Šentrupertu požgali šoli,so se vaščani -Šentruperta, po osvoboditvi odločili,da bodo zgradili novo šolo. Kor v našem kraju tako ni bilo šolo,se ju pouk odvijal po večjih sobah v našem kraju. Kor pa se jo po osvoboditvi material zelo težko dobil,so morali neko j lot počakati,da so zbrali najvažnejši material,da so potom hitreje gradili, “olo so zgradili predvsem is kamna in iz opeke. Prav po so jih prišli tudi pionirji. Rosili so kamenjo,opeko,vozili 'malto in drugo. Graditev jo trajala šest lot. bole. jo dobil.: lopo novo in svetle prostore. Prod štirimi leti so š lo obnovili. Zgradili so tudi prostorno telovadnico in prizidali vrtec. Sredstvo. zc. to so zbrali s samoprispevkom, uolarji smo veseli,do. ima u v šoli lepo in svetlo prostore ter do. so lahko učimo v sl vensko i jeziku. hira R-re.jšuk Oče mi jo povedal,da sto. bili šoli v Šentrupertu ned vojno požgani, zato jo pouk po osvoboditvi potekal v rasnih manjših prostorih po vaških hišah. Zaradi pomanjkanju učilnic,učiteljev in šolskih pripomočkov jo bilo učenje v zelo težkih pogojih. Tudi muli© takrat še niso imeli v šoli. Pouk jo bil samo dvakrat ali trikrat na ted-on. Kmalu po vojni so začeli graditi Šolo in jo trajalo več lot,proden ju bila šola zgrajena. Pri tem so p'omagali učenci,učitelji in starši. Zalo so bili veseli n v. ve š >lo,lci so jo gradili s veliki vi nap. rom,brez strojov,predvsem z udarniškim dolom. J"ouk v novi stavbi jo veliko pripomogel k boljšemu uspehu učencev. •Rugd; n Er c ar S 'J? I R I D E S E l1 L E T NICA NAPADA NA DOB Napad na Dob jo bil od 25. na 26. december 1942. Napadel ga je bataljon Gubčeve brigade. Vodja je bil komandant"Ione Zgonc Vasja. V postojanki jv bilo 31 Italijanov. Pod zaščito je bila družina J .avsar iz Praproč,kakor tudi lastnik gradu grof Logoto-tti in žena Stela iz rodu grofov Barbo. Grad jo stal na hribčku,zato jo bil teze dostopen. V grad so prišli partizani ponoči po lestvi. Ao so Italijani občutili,da"so v gradu partizani, se je začela huda borba. Borba za sam grad pa ni bila"dolgotrajna. Orožje iz celotne postojanke jo prišlo v roke partizanom,pošto janra pa. je bila likvidirana. V borbi za zavzetje sta padla le dva partizana. Celoten grad je bil zažgan. V tej akciji je sodeloval tudi moj stari ata. Jožv Radovan 0 B bgf IRIDESE PLET NICI NAP A D A N A S E N 1 R TJ P E R f Ob štiridesetletnici napada na uentruport smo imeli učenci višjih _razredov pohod p> poti 13. proletarske brigade Rade Bončar. Vodil nas jo vodič te brigade tovariš Sandi Ravnikar,borec Zahodnega dolenjskega odreda. Določili smo komandanta in komisarja, komandant o posameznih čot ( to so bili razredi) in pa zastavonoše. Med potjo^jo komandant dajal povelja,kot so:v vrsto po eden, stroga tišina,v vrsto po dva,počitek in podobno. Imeli smo tudi izvidnico,ki jo jo sestavljalo not osmošolcev. Uni so pregledovali teren pred nami,glod ' i tudi,če ni kakšen most zminiran in postavljali stražo,kadar smo imeli počitek. Se prehitro smo prišli do spomenika,kjer so so zbrali tudi učenci nižjih razredov in smo imeli kratko slovesnost. Govoril nam jo borec Cankarjeve brigade • le-ta.je vodila glavni napad. Nato smo šli se v solo na slavnostno sojo skupščinokraj ovne skupnosti,kjer so tudi spregovorili predstavniki posameznih brigad,obrat Agro-stroj pa jo prevzel pokroviteljstvo nad našo šolo. Ta dan nam bo vsem ostal v nepozabnem spominu. Spoznali smo šo nekaj voč zgodovine našega kraja med NOB in s pohodom postali so za izkušnjo bogatejši. Tadeja Zupan N A P E L J A V A O ii H E E J A T E L E P O N 3 K E G A V naši krajevni skupnosti smo najprej izvedli referendum za napeljavo telefonskega omrežja in za ureditev cest. Referendum je^uspel. Izvolili so tudi gradbeni odbor,ki se je povezal s pošto v Novem mestu. Strokovnjaki te pošte so naredili načrt. SSomladi so začeli kopati jame in postavljati drogove, ludi učenci osmoli razredov smo imeli delo:zasipavali smo jarke,v katerih je bil položen telefonski kabel. Ob prazniku republike je bila. otvoritev nove pošte in avtomatske telefonske centrale. V krajih Slovenska vas,i'rstenik in Jesenice telefoni še niso priključeni,ker se bodo morali povezati z mirensko in mokrono-ško telefonsko centralo. telefonska centrala in nova pošta sta za našo krajevno skupnost velika pridobitev. Metka L-iško MOJ 0 ID N 0 S D 0 P R E 2 E K LOS f I Pravzaprav o NOE ne vera veliko, vem pa, za. kaj so se nartizani borili, Vsak dan in na. vsakem koraku jih je spremljala smrt. a niso zgubili upanja,da bodo premagali fašiste in da bo no vojni vse drugače. Opanjo jim je dajalo tudi to,da niso bili osamljeni v boju in da so se borili tudi za svoje življenje,čeprav so bili pripravljeni dati svoje življenje za zmago revolucije in tudi za prihodnje rodove. Veliko slišim o njihovih junaštvih,a mislim",da je iz njih junake naredil ta čas,ker je ta vojni čas povzročil korenite spremembe * Zgodilo pa se je tudi narobe,da je ta vojni čas povzročil,da so se nekateri povezali s fašisti in ti izdajalci so bili krivi za smrt mnogih ljudi, to je čas,ko so Jugoslovani morili Jugoslovane. A zdaj je v Jugoslaviji socializem;priborili so nam ga ljudje, ki so z neizbrisni, d črkami zapisani v zgodovini. Metka Miško OB bBIEIBESEBLEPNIGl PIONIES:EE ORGANIZACIJE UBRINKI ilED VOJNO IZ EOLSKEGA G-K-SILa DROBCI IZ PIONIRSKE KRONIKE UBEINKI PU VOJNI P E E BROS T E BESEDE GLASILl LOVIIuiESKEAA KEO^Ka NA OSNOVNI SOLI DE. PaVLa LANauIL, V bENPEUPSEPU šolsko loti) 1901/82 loto XIII. številka 2 Uredniški odbor:Molita Breznik::r,Mortina Ruperčič, Motka Šiško,Nataša Vidmar in Padejo Zupan- Mentorja:Danica in Jobu Zupan Tehnična oprema zli ovni mentor ^arjan Podlogar Naklada:100 izv dov w ' ■ ■ ; g*: .. :• . * C > —J. _ - - ' - ’ ' J--’ - V -M' 1 -1 , ; : •< - - *» • .