štev.
V Ljubljani, v trek 7. oktobra 1879.
Letnik VII
Inseratl se sprejemajo in veiji iristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
„ „ n 2 „ ii n n n 3 n Pri večkratnem tiskanj »e «ena primerno zmanjša.
R o k o pl si
se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo
(adn> nistraeija) in ekRpedicija na Florijanske ulice h. št. 19.
Polit 1 £ on lis! za ilinutt nnl
Po pošti	prejemar vel|a :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za polieta	. . 5 „ — „
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ na četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na iiom pošiljan velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah,.!, štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in <4 sicer v torek, četrtek in soboto.
Državni zbor.
Jutri se snide novi državni zbor. Položaj je ves drugačen , ko pred šestimi leti. Tačas se je odprl prvi po direktnih volitvah voljeni državni zbor ; bil je po veliki večini neraško-liberalen, zato so ga listi te stranke proglašali kot rešitelja iz vseh zadreg. Preteklo je celih šest let, a mlnoli državni zbor se je razpustil, ne obžalovan niti od prijateljev, toliko menj od nas, ki smo mu stali celi čas kot odločni protivniki nasproti. Prošli državni zbor ostal bo pri nas v briakem spominu, žalil je pravice deželne, narodne in ustvaril mnogo uepotreb nega, mnogo celo škodljivega, dobrega pa skoro nič: za blagostanje ni n:č storil, za glasoviti denarni polom 1.1873 ni vedel nobenega leka, nekaj mu je primanjkovalo tudi resne volje. Ni torej čuda, da so si narodi oddihnili, ko je bil prošli državni zbor razpuščen in razpisane nove volitve.
Nastopilo je med tem drugo, menj strankarsko ministerstvo, pri volitvah se ni posluževalo umetnega pritiska, in tako nastopi zdaj v zbornico nova, vse drugačna večina. Vsi narodi zdaj željno pričakujejo boljših časov, boljših postav , boljšega gospodarstva od novega državnega zbora. Kmetijstvo je zanemarjeno in z bremeni preobloženo, ono zdihuje po rešitelju iz svojih stisk, in ta mu zamore biti le državni zbor in od njega odvisna vlada; obrtnija peša in počiva brez dela, tuja konkurenca in nepripraven obrtniški red ga tlačita, kakor mora; tudi obrtnija pričakuje boljših časov od
Kako sem se jaz likal.
Črtice za jpoduk in kratek Čas.
XV.
Slovenski ali „kranjski" v šoli in tudi zunaj nje med sabo govoriti nam toraj ni bilo dovoljeno. Skonca smo mislili, da je to le volja patrova, in zato nismo se ga mogli privaditi, čeravno je bil drugače dober gospod. Vzlasti meni je bil všeč, ker je v samostanu enkrat vpričo vseh onih treh sojedcev rekel, da naj le povem, če mi kdo kaj žalega stori. Ko je pa videl par sobot zaporedoma toliko nas po „musteršilarjih" zapisanih na listih zavoljo slovenskega govorjenja , da bi bilo moralo vsaj pol šole dobiti štaberl, druga polovica pa klečati in „pelitence" pisati, je vse skup pretrgal, stopil na sredo odra, vzdignil štaberl in slovesno rekel po slovenski:
„Vidite, dečki, ta ukaz zavoljo nemškega govorjenja ni moj, ampak više oblasti. Kdor mu toraj kljubuje, ne kljubuje meni, ampak nji. Bodite toraj pametni in ne nagajajte mi. Ta štaberl ni moj in če vas tepe, ne tepem vas jaz, ampak oni, ki so mi ga v roko dali. Po tem se ravnajte! Danes ne bo tepen nobeden, ali glejte, da bo drugo soboto bolje."
Nekteri smo to razumeli, drugi pa zopet
državnega zbora; zelo omejena in nerazvita je tudi trgovina avstrijska , spretnejše kupčij-8ke države so Avstrijo prehitele tudi v trgovini; vse toži o slab h časih, o prevelikih bremenih, vse pričakuje rešitve od državnega zbora. K temu pa pristopijo še mnoge ¡kulturne in pravne terjatve; slovanski narodi kiičejo po ravnopravnosti, katoliško misleči ljudje zahtevajo popoluo svobodo za katoliško cerkev in krščansko odgojo za mladino po šolah, dežele zahtevajo svoje pravice nazaj, ki jim jih je centralizem neopravdano vzel, itd. Velika v resnici je vrsta terjatev, ki se stavljajo na državni zbor, in ako hoče vsem le deloma vstreči, treba bo resnega, odločnega dela. Ovire pa, ki se bodo državnemu zboru v bran postavile, bodo tudi velike. Patriotizem zahteva od poslancev, da vojne moči državne ne oslabe; stali bodo v dvombi, ali hočejo varovati princip štedenja, ali hočejo ohraniti armado močno, tedaj tudi drago. Dežele, ki po eni strani zahtevajo olajšanje bremen hočejo po drugi strani vedno novih komunikacij, kakor železnic, cesta, reguliranje rek itd. Tirolci zahtevajo železnico čez airelsko goro, Slovenci bi radi dolenjsko železnico, posušenja ljubljanskega močvirja, itd. Kakor državni zbor vkrene, nikoli ne bo vsem prav storil.
Teško je tudi vstreči vsem narodnim zahtevam in nobenega naroda ne žaliti; kar mi imenujemo narodno ravnopravnost, zdi se ne-kterim Nemcem prikrajšanje nemške narodnosti, kar mi imenujemo svobodo katoliške cerkve, zdi se nekterim reakcija. ¡Ravno tako te-
ne. Med prvimi sva bila jaz in Jože, in ko sva šla s šole, sva vkrenila okoli Malega grada in ugibala, kako bi bilo mogoče, da bi ne žalila patra, da bi naju musteršilar ne zapisal in da bi potem ne bila kaznovana. Govoriti mora vsak, zakaj ima jezik? Sedeva toraj tam zadej za Bistrico v travo iu ugibava, kako bi se vsaj midva rešila kazni, če bi govorila med seboj, ker nemški sva oba enako znala. In uganila sva jo, iznašla sva tisti jezik, kteremu smo pozneje rekli „tajč pohrusten." Slovnice svoje ta jezik dozdaj še nima, tudi mi ni znano, če ga še kje govore učenci. Zato bodi tu navedenih le nekoliko stavkov, po kterih si lahko vsak sam sestavi slovnico tega nemško - kulturno znamenitega jezika. Najbolje gre to v pogovoru n. pr.:
,,In die — du našribal die aufgabo?" — ,,Der in die nicht! Tu mi tvojo posoden, da jaz prepisen." — „In die bos pater reken, če dein in mein gleih sein?" — „Ich anders po-prepisen." — „Du niks kennen aus die buch." — „Aber že poviden, beser pokennen." — ,,Ich dich zapisen na cegelcen, tu kranjski po-šprcchenl" — „Niks, niks, ich niks kranjski, ich tajč pošprechen, ich dich pater ferklogal, če ti me zapisen."
Je-li, kako je to lepo! V dveh dneh smo
žavno bo, pravo mejo potegniti med deželnim in državnim pravom; federalistom bo avtano-mije vedno premalo, centralistom vedno preveč.
I Razvidno je tedaj, da državnemu zboru ni ravno na rožicah postljano.
Pri najboljši volji ne more državni zbor nič tacega skleniti, da bi ne zbudilo ob enem nasprotja v drugem taboru. Vendar se mora nekaj storiti za blagostanje ljudstva; tako kakor do zdaj, ne more več dalje iti. Vsako leto veča bremena in vendar vsako leto deficit (pomanjkljej) in to še v mirnih časih, tako ne sme več ostati, sicer gre vse h koncu. Ljudstvo je že tako zaupanje v parlament močno izgubilo ; ako še ta zbor nič ue stori v tem oziru, ogladil bo pot le absolutizmu, kajti ustavnost bo prišla ob ves kredit. Dozdaj smo delali potrato, kakor miljonarji, čeravno smo bili slabi; državni stroški so se podvojili in potrojili, dohodki pa ne; nič ne pomaga, treba bo skrčiti stroške, če prav kteri zacvili, ki bo s tem zadet; naša notrajna uprava je predraga, davki niso enakomerno razdeljeni; državni dolg in obresti za njega izpili nam bodo vso kri; ali ni tu nobene pomoči? Ljudem je treba priskrbeti dela in zaslužka, tujo konkurenco je treba odvračati. Zares velikansko, pa tudi častuo delo, ki čaka naših poslancev!
Utišiti pa bo tudi treba strasti narodne nestrpljivosti, in podeliti vsem narodom enake pravice, kakor nosijo že enaka bremena; brez tega Avstrija nikoli ne pride do miru. Po izreku „justitia regnorum fundamentum" treba bo v veljavo postaviti in braniti vse pravice
vsi znali ta jezik in drugo soboto je pater dobil od „musteršilarjev" samo prazne liste, čemer se je strašno čudi. Poklical je celo „ober-musteršilarja" (meščanskega sina, ki je pa potem kmalu padel — kako, bo že še prišlo na vrsto) ter ga prašal, če res nobeden ni več „kranjski" govoril.
„Nobeden" — je odgovoril vprašani naj-viši policaj in to popolnoma po svoji vesti, ker to, kar smo mi govorili, ¡ni bilo „kranjsko", to bo vsak spoznal.
Težko je bilo to leto, ne maram popisovati vseh težav, ktere sem imel z nemščino. Ko sem prišel o Božiči domii na počitnice, so me pri fari obsuli vsi gospodje: župnik, kaplan in učitelj z nemškimi vprašanji, ktera sem pa komaj še razumel, kako li bi bil odgovarjal mi-nje! Vendar so bili vsi trije s tem, kar so -pravili z mene, tako zadovoljni, da so mi dovolili pri vseh mašah streči za prvega, za kar ie bila huda zamera pri navadnem prvem ministrantu. Se ve, da sem bil prišel nazaj že v tisti „gosposki" obleki, ki mi jo je domači krojač naredil iz kaplanove; bila je zelenkasta, to še vem. Kar sem se doma pokazal v dolgih hlačah, so me vsi nekdanji sošolci, pa tudi še drugi fantje pisano gledali, le dekleta so še imele za-me prijaznejše obraze. A jaz se za to
verske in pravice deželne; ne sme se dalje vladati po šabloni, po doktrinaruih načelih, ampak po pisani pravici, potrjeni z dokumenti. Zapisane pravice dtžela in kraljestev se ue dado odpraviti s principi in frazami, kakor „to ni \eč za naš čas, to je srednjevečno, re-akcijouarno, to ni koristno za našo državo itd."
Pot, ki jo je nastopil Belkredi v oktober-ski diplomi, je edino pravilna, edino pravična. Povsod smo videli prikazen, da je liberalizem vojsko napovedal pravici, pisani pravici. Z doktrinami, s teorijo , z oktroiraujem je liberalizem pogazil stare pravice ; tako zanika pravice češkega kraljestva in drugih dežela, tako je odstranil konkordat itd. Tu ni govora o tem, ali je bil konkordat dober ali slab; pa konkordat je bila pogodba, sklenjena med dvema strankama, tedaj tudi razrušljiva le s privoljenjem obeh strank; odpravil pa seje brez privoljenja druge stranke, tedaj le po volji euib I Če je bil konkordat slab , bila je edino prava pot, poganjati se z vatikanom za njegovo spremembo. Tirolska dežela imela je pravico edinosti v veri; pa liberalizem je to pravico prelomil in s sklicavanjem na ustavo dovolil ustanovo protestantovskih občin. Tu je bila prava pot, spravo in pogodbo iskati med državnim in deželnim pravom, ne pa enostransko prelomiti pisano pravico. Tako je delal in dela liberalizem zmirom in povsod. Pa kam pridemo po tem načinu?
Trdna tla pravice zgubimo izpod nog, in odvisna je vsaka pravica od slučajne večine v zborih. Državni zbor si je prisvojil mnogo pravic deželnih zborov, da jih niti ni prašal za to, ali so zadovoljni ali ne. Pravilno bi bilo, pogajati se z vsakim deželnim zborom posebej. Pa liberalizem se za to no zmeni, on vlada absolutno po svoji doktrinami šabloni in ime nuje to ustavno „svobodo." Ni čuda, da je nastala za vlade liberalizma popolna „rechts unsicherheit" , kakor se je izrazil tirolski de-ž"lni zbor.
Takemu početju konec storiti, se je usta novila takozvana „pravna stranka", ki je ho teh Btaro pravo, stare pravne nazore v časti ohraniti. Ta pravna stranka se bo opirala na oktobersko diplomo, v kteri so potrjene vse stare pravice dežel. S podeljenjem in oktroi-
ranjem sedajne ustave nikakor niso izbrisane stare pravice dežel, kakor liberalci menijo; nasprotno, ako hoče ustava naša trdno podlago zadobiti, mora se razviti iz onih deželoih
pravic.
Pravice se znajo razširiti, omejiti ali spremeniti; pa le s privoljenjem občh strank, nikdar z ukazom ene same v pogodbi podpisane stranke. Čehi ne bodo popustili pravic svojega kraljestva, oni bodo vstopili v zbornico le tako, da se jim to ne sme tako všteti, ka kor bi se odrekli svojih pravic. Vsled tega ostane ustava tako dolgo le provizorifiua, dokler se ne pogodi s pravicami dežel. Ker pa pravna stranka hoče imeti pravo, ua pravici zidano ustavo, zato hoče, da bi se ustava sezidala na starih stebrih deželnih pravic, češke, tirolske in pravice drug h dežel se zamorejo premeniti in sedajnim razmeram in potrebam primerno razširiti ali skrčiti, pa le s privoljenjem in s pogodbo z dotičnim deželnim zastopom, nikakor pa po samovolji državnozborske večine in proti volji dotične dežele. Priznava se „rechtsfort-bilduug", nikakor pa „rechtsverwirkungu.
Teh pravilnih naččl se drži pravna stranka, koje udje so tudi naši slovenski poslanci, in mi sodimo, da se bo avstrijska uatava le na podlagi teh načel utrditi in na pravično podlago postaviti dala. Se ve da Hohenvvart in tovarši nemajo dvetretjinske večine, da bi za-mogli v državopravnih premembah se do večine speti, pa pasivno se vendar ta princip lahko varuje, pravna stranka imela bo priložnosti dovolj, da bo pokazala in zagovarjala svoje pravne nazore, ob enem pa zabranjevala in odvračala nove poskušnje oktoiranja in samovolje ; ona bo pot ogladila edino dobrim pravnim nazorom, ki jih bo morda vresničil prihodnji državni zbor, kteremu bo morda pri-sojena dvetretjinska federalistična večina.
Do tje pa nam bodi pozdravljen sedajni državni zbor, ki ima memo prejšnega toliko prijaznejši obraz! Naj Bi bo svest svoje velike in važne naloge, in naj nikdar ne izgubi spred oči reve in bede ljudstva, ki je svojo osodo zaupljivo izročilo svojim poslancem !
Med zapuščenimi pa najbolj zapuščen je naš slovenski narod, tudi on živi v sladki nadi,
da so mu vendar <nkrat napočili lepši dnevi. Bog daj, da bi ga to upanje ne goljufalo!
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 6. oktobra.
Že celemu svetu je znano, da je u*ta-vovcrna Mtraiikn naredila popolni ban-kerot. Ni zadosti, da je zavirala spravo avstrijskih narodov, sejala razpor na kvar države in državljanov; temuč je Avstrijo spodkopala na narodno gospodarskem polji jo pripeljala v dolgove, s tem, da je zidala nepotrebne železnice, je delala druga škodljiva povzetja ua račun državne blagajnice, pri kterih so si liberalni židovski povzetniki žepe polnili, država je pa trpela škodo. Z drugimi državami je sklenila za avstrijsko trgovino in obrtnijo škodljive pogodbe. Vendar zdaj, ko je vse to in še mnogo druzih grehov ustavovercev celemu svetu znanih, skuša ustavoverns „Bohemia", ki je nekdaj prejšnjemu miuisterstvu služila, uuta-voverce oprati ter vse slabe narodno go-spodarstvene grehe ustavovercev naložiti na rame prejšnje vlade, kakor na grešnega kozla. Mi le vprašamo, kdo je prejšnjo vlado in njeno škodljivo politiko podpiral ? Kdo drugi, kakor ustavoverci ? Mi gotovo ne. Mi s tem gotovo nočemo opravičevati prejšnje vlade, temuč javno priznamo, da vlada in privrženci so zakrivili sedajno slabo narodno gOBpodarstveno stanje v Avstriji. Sicer je pa ustavoverna stranka celih 16 let samovoljno vladala, bi bila lahko kaj storila na narodnem gospodarstenem polji v prid Avstrije, če je reB tako zmožna in izvedena v nacijonalno - ekonomičnih delih, in tako skrbna za blagor Avstrijcev, kakor se ustavoverci hvalijo. Slabo hvalo je dobilo prejšnje ministerstvo, ki je povsod podpiralo usta-voverce, ki bi brez te podpore bili že davno propali, za svoje usluge. Nič boljšega od nemških ustavovercev ne morejo naši nemškutarji pričakovati, ki so jim na ljubo svoj narod izdali in jim vedno tlako delajo. Nazadnje ko ne bodo nemškim liberalcem mogli več koristiti, ali jih ne bodo več potrebovali, jih bodo ustovoverni listi z blatom ometavali. „Bohe-
nisem brigal, vesel sem bil že, da so bili gospodje z mano zadovoljni, vzlasti gospod kaplan, ki je večkrat pismeno popraaal po mojem napredovanji in me parkrat tudi v Kamniku obiskal.
Uči sem se pa, učil na vse preteze, posebno nemški. Nekaj me je k temu guala ž lja, gospodu kaplanu napraviti veselje zavoljo njegov h dobrot, še več pa častihlepnost, ker me je strašno bodlo, da jih je bilo toliko pred mano. Tako sem preskočil enega in druzega in ob koncu prvega polletja sem bil že prvi; potem sem postal tudi „obermuster-šilar", Jože pa le „musteršilar". Ko sem s to novico prišel o pustu domu, je bilo veliko veselje v hiši, pa tudi v farovžu, kapianiji in „šomaštriji" sem bil pohvaljen, v zaduji po sebno zato, ker sem se že znal nekaj nemški odrezati. ,,Vid š" — je rekel učitelj — „nemščina je prva reč. Če bi se ti ne bil že tukaj nekaj naučil je, bi ne bil v Kamniku prvi."
Tudi Micka je bila ponosna ua to, da ima na kvartirji prvega ; zato mi je življenje jelo postajati prijetneje tudi pri uji. Ta M cka je bila sploh čudna oseba. Pobožna skoro preveč, nas je vodila ob nedeljah in praznikih k vsem mašam in pridigam, kolikor jih je bilo v Kamniku, in to tudi pozimi, ko sem se jaz v svoji
borni obleki v mrzli cerkvi ves tresel in če bi ne bil tako kmetiško vtrjen, bi bil vse to težko prestal. Med nami je pa slovela tudi še zato, ker je nobeden nikdar ni videl jesti; verjeli jej pač nismo, da bi nji ne bilo tega treba, kakor nam, a nasprotnega jej nihče ni mogel dokazati, čeravno smo jo vsi silno zalezovali. Še le proti koncu leta jo je eden izmed nas, ki je bil med šolsko uro domu prišel po pozabljeno nalogo, zasačil pri loncu kave, kterega je bila pa brž v peč skrila; po tem je bilo tudi te njene slave konec, mi smo vedeli, da jč kakor mi, pa le takrat, kedar je nihče ne vidi, kakor jež.
Kakor Micke, sem se bil tudi samostana in njegovih prebivalcev počasi tako privadil, da mi je bilo vse domače in nisem posebuo pogrešal očeta ali matere, če jih predolgo ni bilo k meni. Z „muci' sem se bil kmalu sprijaznil, ker smo imeli veduo boj s hlapci, hrana mi je dobro teknila, iu čem mauj težave sem imel pozneje z nemščino, tem več čisa je bilo za ministriranje in zvonenje; tudi ročna dela v kuhinji so mi šla urneje spod rok in tako sem prišel včasih do kaj boljega, celo do vina. V šoli mi ni šlo več tako težko, kar sem bil nemščino premagal; tem več pa so trpeli drugi zavoljo nje, mojega „nadpolicijstva" je bil ma-
lokdo vesel; posebno meščanske Francete, Janeze in Jožete (ker eno teh imen je imel vsak „purgarski" sin) sem imel na muhi, ker nisem mogel pozabiti, kako so me skonca zasmehovali; tisti dolgi potegon — koliko jih je držal zavoljo moje ovadbe!
Šolsko leto se je bližalo koncu, ko me nekega dne pokliče pater Gotthard v svojo sobo in me praša:
„Čaj, pokaži se I Stopi naravnost pokonci 1" Jaz storim to, potem me ogleda od vseh strani in veli zopet:
„Zdaj stopi počasno, spoštljivo proti meni, misli, da sem škof, cesar ali kaj tacegal-'
Jaz ubogam in se pomikam proti njemu. Ko sem dosti blizo, nov ukaz: „Prikloni se I"
Jaz se priklonim, kolikor mi da kmetiški hrbet, to pa patru ni kar nič všeč in zdaj se prične šola v hoji, priklaujanji in spodobnem umikanji, da se hrbet ne pokaže. Ti vrag ti, kdo bi b:l mislil, da je to tako težko 1
,.Ni še dobro, boš moral še priti. V tem se vadi domu, v priklaujanji, da ne boš kakor br.bovec. Potlej pa še eno: ali veš dobiti kje frak ali vsaj črno suknjo, visok klobuk in rokavice, da ti bo vse to prav ?•'
Kje bom jaz to dobil 1 Brž dam odgovor,
mija' se boji, da bi konservativci z državo-pravDimi vprašanji ne pokvarili vseh dobrih namer novega ministerstva v narodnogospodar-Btveuih delih. Nemškim uutavovercem, ki so državo pripeljali na kraj propada, se najmanj spodobi, dajati narodno gospodarstvene lekcij* konservativcem. Po našem mnenji se najprej morajo rešiti najglavuejša narodna vprašanja, da se odpravijo vzroki prepira med avstrijskimi narodi. Vsem se morajo najprej zagotoviti narodne pravice. Državopravna dela so temelj države, in le na tem temelji je mogoče dalje zidati in zboljševati stanje državljanov. Drugače bi se rekalo hišo v zraku začeti zidati.
Ustavoverni listi izjavljajo, da ustavoverna stranka ne bo podpirala ministerstva v delu S|»»rnxiimljciija avN(rij«klli narodov. Jezi jih, da je miuisterstvo dognalo to sporazumljenje brez njih. Nemški liberalci bi bili radi imeli, da bi se jim b.li drugi nemški narodi vdali na milost ali nemilost. To bi bilo provzročilo prej še velike prepire, državi gotovo ne v korist. Grof Taaffe je pa čez te načrte ustavovercev naredil črto, zato se jezč nad njim. Jeza ustavovercev pa baje ne bo mnogo škodovala, k večemu če bodo v državnem zboru vladi velike zavire delali, da krona državni zbor razpusti in pri novih volitvah vlada porabi ves svoj vpliv proti ustavovercem in tako to stranko popolnoma porazi. Naj manjši pritisk na uradnike bi ustavovercem zopet mnogo sedežev odtrgal. Nemški liberalci se še niso bojevali proti vladi in ne znajo, kaj znači tak boj, a mi vemo, ki smo celih 16 let v opoziciji. Pod Hoheuwartom so res bili ustavoverci v opoziciji, pa so jim Madjarj in Bismark prihiteli na pomoč. Take pomoči pa dandanes nemajo pričakovati.
Listi, ki so bili z grofom Aiiiltvassi jem v tesni zvezi, zagotovljajo, da se grof ne bo več pečal s politiko, da so vsi glasi, da postane državni kancelar ali ogerski minister-Bki predsednik, le časnikarska iznajdba.
„P. LI." poroča, da kolikor je dozdaj znano je llo^ntt jako bogata na rudniuah. Mnogo se nahaja tam, železa, kotlovine, svinca, živega srebra, srebra, zlata, cinobra, črnega in rujavega premoga, kuhnjske soli, ruduijskih in gorkih zdravilnih studencev. Treba je samo da se rudnijsko postavodajalstvo vredi , pa b<
nam dežela donašala lepe dohodke. Novo pri-, vplivu. Večno z ledom pokriti, ogromni, v vi-dobijene dežele niso take revne kakor so nem-jsokosti uedosegljivi Ilindukuš zamore postati
ški listi ob času okupacije vpili. Le red je v njih treba vpeljati, pa bodo pravi biser Avstrijske krone.
V nanje države ■luski list ,,Sanktpeterburgskije Vedo-mosti" piše o afgansk h delih sledeče: „Po begu emiru so Angleži sklenili pokoriti ves Afganistan. Angleške vojske predirajo iz vseh strani iu proklamacija generala Roberta predlaga Afganom se podvreči brez protivljenja in grozi ojstro maščevanje tem, kteri se bodo branili. Zdaj je uabtopil čas, ko Rusija mora povzdigniti svoj gias, da tudi ona ima interese v tem kraju ter jih ostro uaglasiti. V prejšnih dogovorih z Angleži smo mi spoznali za po-trebuo mutraluost in neodvisnost Afganistana, kot neutralni pas med ruskim in angleški zemljami v srednji Aziji.
iskaje znanstveuo mejo, so Angleži prelomili ta dogovor in vdrli v Afgauistan. Za uas bi bilo najugodnejše ohraniti neodvisnost Afganistana, če pa že to ui mogoče, vendar pod nobenimi pogoji ne smemo dopustiti, da bi se Angleži vtrdiii v Amu-Darijski dolini. Če mi dopustimo Angleže v Amu-Dariji, hitro pod'-rž"jo Kivo, Buhar prejšnje buhanske posestva in taskenski okraj svojemu vplivu in intrigam.
Amu-Darija mora zdaj in v bodočnosti ostati v sferi ruskega vpliva. To je tako jasno, da o tem ui treba več besed zgubljati. Če le malo ogledamo afgan>ke ozemlja , vidimo , da jih neprestopni, sneženi hrbet Hiudukuš deli v dva dela. Potoki, ki izvirajo ua južni strani tega hrbta, teko v Ind; potoki na severni strani pa v rusko Amu-Darijo. Afgauistanske dežele severno od Hiudukuša-Balh , Ilulum, Kuuduz iu druge so v geografičnem, kakor etnografičnem obziru le podaljšanja ruskega Turkustana. Iz tega je jasuo, če mi pustimo Angležem prestopit H ndukuš, mi naredimo veliko državljansko zmoto, ktero bi pozneje drago in težko poplačali.
Iz teh prostih premislikov in jasnih, kot Božji dan, je razvidno, da moramo tirjati in doseči neodvisnost Afganistana , ali vsaj njegovo razdelitev ua dve polovici, južno prepustiti Angležem in severuo ohraniti svojemu
dobra meja med tekmujočima državama sredni Aziji.
Herat bi po družbenem soglašenji z Rusijo lahko posedla Perzija. V ozir današnjih odnošajev moramo Bkrbeti za okrepljenje Perzije naše naravne zaveznice v sredni Aziji.
Na pariški borzi so pred enim tednom bili razširjeni glasi, da je Bismark predlagal splošno razoroženje evropejskih držav na Dunaji. — „Daily News", po kterem smo posneli to vest, ne verjame, da bi mož iz železa in krvi to predlagal. Nemogoče pa tudi ni. Oroževanja v Franciji so začela skrbeti tudi nemškega kanclerja in bi jih rad ustavil, saj je znano, da je mislil pred štirimi leti po tem povodu Francozom vojno napovedati; a ste mu Rusija in Anglija zabranile. Od nog do glave oborožena Nemčija je že porabila vse iz Francije pri-nešene miljarde in po vrhu naredila mnogo dolgov; tako, da že Bismark lahko vidi, če to položenje še dolgo traja, Nemcem grozi finančni bankarot, kterim bi vojni sledil; brez denarja se tudi Nemci ne morejo vojevati niti proti Rusom. Za gotovo povemo, da iz tega razoro-ženja ne bo nič, naj ga priporoča Bismark ali kdo drugi. Če Nemce teže vojna bremena, je to nasledek jih lastnih grehov. Prusija sama je s svojo vojno politiko provzročila sedanje orožno stanje v Evropi.
da tega ne vem dobiti nikjer, k večemu, če bi mi Štrefelnov Martin posodil; tudi ne vem, za kaj bi mi to bilo.
„No, morda bom jaz kaj dobil, le jutri pridi tem" — veli pater guardijan in me spusti. Ko drugi dan zopet pridem , zagledam na postelji njegovi res vse troje gori omenjenih reči, zraven pa tudi še črue hlače. Pater mi pomaga obleči vse to in ko tako kostumiran pred njim Btojim, se nasmejo na ves glas:
„Kakor da bi mačka oblekel ! Suknja predolga na vseh krajih, hlače boš pohodil, klo buk sedi na ušesih, roke pa so v rokavicah kakor kremplji. Za gospoda ti že nisi vstvarjen. Tacega te ne moiem pokazati gospodi, bo preveč smeha. Poskusi malo hoditi in prikloniti se! '
Ko se ua to povelje jamem premikati, se začne pater tako smijati, da sem mu moral tudi jaz pomagati, drugače bi ne bilo konca. V tem zapoje zvonec, ki vabi patre k večerji; jaz hočem znebiti se te nepristojne halije, a pater ploskne z rokama ter reče, da moram iti ž njim v refektorij. Meni je bilo že vse eno, naj uaredi z mano kur hoče; da hudega nič ne bo, za to mi je porok že njegov do-brovoljni obraz.
Drugi patri so bili že odšli v refektorij,
ko mi dva dospeva do vrat; pater guardijan jih odpre, potisue mene noter in jih zopet zapre za mano, sam pa ostane zunaj.
Joj, joj to je bil krohot! Jaz sem bil brž ve3 zmešan iu oinam^en, patri so me prišli gledat in obračali na vse strani, dokler me uiso spoznali. Jaz bi bil najraje zunaj , zato silim proti vratam, pa te se zopet odpro in pater guardijan se prikaže, me prime za roko in pelje k Bvojemu sedežu ter oznani:
„Ta žlahni gospod bo uocoj pri nas večerjal, pa tak, kakor je : s cilindrom na glavi in rokavicami na rokah."
Zopet smeh iu meni se je najbolje zdelo pomagati jim pri tem. Frater pogrne mizo pred mauo iu mi streže kakor drugim, a kaj, ko z rokavicami nisem mogel ne žlice držati, ue vilic in noža ! Vse mi je z rok letelo in slednjič mi je še cilinder padel na mizo ter prekucnil guardijanovo majolko z viuom — ne one vodo.
Konec vse te šale je bil, da mi je pater guardijan rekel:
„Ne, v taki obleki že ne moreš pokazati se nikomur. Raj pridi v svoji obleki po — premij !"
Domače novice
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Naš domaČi polk Kliun) bo najbrže prišel z Bosne nazaj in potem bo ostal v kakem bližnjem mestu, pravijo da v Celovcu. En oddelek pa bo gotovo prišel tudi v Ljubljauo. V nedeljo zjutraj se je pripeljalo že 140 mož iz Livua pod vodstvom nadlajtuanta Andrejka. Ti so prinesli seboj staro polkovo zastavo, ker so letos dobili novo, stara je prav za prav le še drog, služila je 30 let polku, kteri si je pod njo v tem času pridobil v več bitvah mnogo slave. Zdaj se bo spravila o slovesni priliki v šentpeterski cerkvi.
(Naši državni poslanci) so se v nedeljo odpeljali na Dunaj. Ker je med njimi tudi gosp. Klun, kteremu so nekteri dopisovalci še veduo pošiljali dopise za „Slovenca", prosimo vse častite dopisnike, da bi svoja poročila blagovolili pošiljati naravnost g. J. Alešovcu v Ljubljano, ker se na ta način najmanj za-kasnd.
(Zadušil) se je oni teden otrok nekega čevljarja ob celovški cesti v Ljubljani v jami, v ktero nosijo smeti. Pogrešali so ga komaj eno uro. To bodi svarilo starišem , naj pazijo zmiraj na svoje otroke.
(Norost po pijančevanji.) Zavoljo neke veče nerednosti od poštne službe odpuščeni uradnik G., o kterem smo svoj čas obširneje poročali, je te dni pri svaku v vasi Blato blizo Šmarije na Dolenjskem bivajoč na svojega godu dan opil se tako, da je lotila se ga tista bolezen, kteri se latinski pravi „delirium tremeus." V tem stauu je šel na hlev v mrvo , tam zažgal in se sam vlegel v ogenj. Ljudje so bili vsi na polji, zato so pogorela 6 gospodarjem posestva , menda celo nezavarovana. Znorelega požigalca je nek deček zelo osmojenega in opečenega komaj zlekel z ognja. G. sam pripoveduje, da je zažgal kos papirja „SI. Naroda" iu ga vtaknil v slamo. Zdaj so ga spravili v norišnico, da se preišče, je li bil pri pravi pameti ali ne. Kdo pa bo odškodoval nesrečne pogorelce I
(Živinska kuga) se je zopet zatrosila Da Kranjsko po goveji živini s Hrvaškega, kakor skoro vselej do zdaj, in to na sejmih v Šentvidu pri Zatični in v Mirni peči. Pokazala se je na Štangi v litijskem okraji. Okrajna glavarstva so vkrenila naglo vse potrebno, da se najprvo zaprč meja hrvaška, pa tudi ograde kraji, kjer se pokaže. Zato so ustavljeni vsi živinski sejmi, hrvaška živina ne sme čez mejo. Drugod pa se je ravnati po dotični, deželni postavi. Tudi mesečnega živinskega sejma 8. t. m. v Ljubljani ne bo.
(Večerna zabava.) V nedeljo zvečer je napravila neka družba ciganov v čitalnični restavraciji koncert, ki je napolnil vse prostore. Godli so dobro, med drugimi veliko slovanskih. Omeniti pa imamo nekaj posebnega. Prva točka na programu je bila „Teufelsmarscli." Radovedno vse čaka, kaj bo to, in godci zagodejo — — „Naprej zastave slave!" Kako je ta prišla do imena „Teufelsmarsch"! Znabiti se „comborskim" ciganom ta popotnica zdi ,, hudičeva", ker so Madjari in se Slovani po nji naprej pomikajo proti svojim zatiralcem. — Temu poročilu pristavimo le še to, da je Ger-čarjeva gostilnica vse pohvale vredna, zato je čitalnica zdaj zopet že davno zbirališče narodnjakov domačih in tujih.
Razne reči.
—	Premembe pri učiteljstvu. V pokoj stopajo g. g. Janez Vresic iz Leskovca, Anton Gogala iz Begunj p. T., Janez Pezdič iz Ljubnega. G. Andrej Legat iz Zagorja na Notranj. v Košano; g. Jožef Božja iz Polhovega gradca v Preser; g. Leopold Zupin iz Čemšenika v Kamnogorico, g. Gustav Gros-mann iz Starega trga p. L. k svetemu Ivanu (Matenji vasi). Stalno se umeščajo g. g.: Vin-cenc Grum podučitelj v Ljubljani; France Kovač, učit. v Zatičini; Primož Dolar v Kresnicah in gdč. Marija Malec v Zagorji. Spraš. učit. kandid. g. France Trost, učitelj v Podragi; g. Alojzij Lavrenčič v Slapu in g. Janez Bantan v Ambrusu, vsi trije začasno; g. J. Žebre, učitelj na Slapu, in je učitelj v Valdherr. zavodu v Ljubljani. Spraš. učit. kand. g. Janez Koš je postal učitelj v Hartberg-u na Štajerskem. V Logaškem šl. okraju so postali učitelji: g. Janez Kermavnar, poprej začasno na Duplici pri Zagorji, v Logatcu, in spraš. učit. kandid. gosp. August Kleč v Starem trgu p. Ložu (III. učit.) g. Jože Žerovnik v Cerknici (IV. učit.), gdč. Elize Demšar, dosihdob v Starem trgu p. Ložu, III. učiteljica v Žireh.
—	Vdeležba pri procesijah v Ljubljani. Procesije v svetimu letu, sv. Marka dan in križov teden 1879. Iz stolnice: 10 obhodov, moških 3802, ženskih 11444 skupaj 15246. Od sv. Jakopa: 2 odhoda, moških 507, ženskih 1190, skupaj 1697. Iz Ternovega : 1 odhod, moških 185, ženskih 1012, skupaj 1197. Očetov frančiškanov: 1 obhod, moških 280, ženskih 450, skupaj 730. Vsih moških 4774, vsih ženskih 1409G, vsih skupej 18870. V jubeleju 1875 je bilo pri 46 obhodih 20890 moških, 65240 ženskih, vsih skupej 86130. Sv, Marka dan k sv. Petru: moških 180, ženskih 820, skupaj 1000. Križev pondeljek k sv. Jakopu: moških 375, ženskih 1279 , vsih skupaj 1654. Križev torek k nunam: moških 370. ženskih 1184, vsih skupaj 1554. Križevo sredo k oo.Frančiškanom: moških 412, ženskih 1002, vsih skupaj 1414. Vsih vdeleževalcev križevega tedna 4622 osob.
—	Na trirazredni meščanski šoli v Krškem se začne novo šolsko leto s 16, oktobrom. Letos se obečajo zunanjim učencem
razne podpore. Sprejemajo se 10 letni dečki, ki so ljudsko šolo dovršili in nekoliko nemščine zmožni. Meščanska šola izobražuje mladino posebno za praktično življenje, za kme-tovalski, trgovski in obrtnijski stan ter pripravlja za učiteljišče.
— Zabavnika „Deutscher Hausschatz" je prišel na svitlo 18. t. j. zadnji snopič V. letnika, ki obsega: Die geheimnise-volle Dame. Erzählung von Wilh. Herchenbach. (Fortsetzung und Schluss ) — Bilder aus Oesier-reich. VI. E n Blick in's Lavantthal in Kärnthen. Von P. v. ltadics. — D;e Gänsejagd in Neu england. Amerikanische Shizze von Jul. II. Stackemann. — Pompeji. E ne populärarche-ologische Skizze (Schluss.)— Berliner Chronik. Von Dr. X. — Der Schreibkampf. Von Dr. J. A. Schilling. — Die Samoa-Inseln. — Aus unserem Rhein-Album. Eine Wanderung durch das Siebengebirge nach Rolandseck. — Die neuste grosse Alpenbahn. — Irdisches Glück. Gedicht von Franz Bonn. — Das Nest, in Rosen. Gedicht von Franz Alfred Muth. Ein Vorbild für alle Richter. Von Dr. L. von Camerlohr. — Japanesische Gärten. Von Dr. K. Ternow. — Der Eccehomo-Bogen in Jerusalem. Von Johann. Fahrngruber. — Purpur. Von Dr. A. Altenburger. Das dreimalige Lächeln. Gedicht von Wilhelm Molinari. — Des Kindes Bilderbuch. Gedicht von Rudolf Rauch. — Erzherzogin Christine von Oesterreich. — Etwas über das Blut des Menschen. — Allerlei. — Podobe pa so: Das Benediktinerstift St. Paul im Lawantthale in Kärnthen. Originalzeichnung von Kirchner. — Tepidarium in den Thermen zu Pompeji — Toilette-Gegenstände aus Pompeji. — Die Grabkammer im Grabmale der Naevoleja Tyche in Pompeji. — Aus den letzten Tagen von Pompeji. Gemalt von R. Risse. — Restaurirte Ansicht des Innnern von Amphitheater zu Pompeji. — Rolandseck und Nonnenwerth. Originalzeichnung von R. Piittner. Partie der Ponte - Bahn bei Chiusa ■ Forte im Fellathale. In der Theater - Garderobe. Ge-mal von E. Grützner. — Erzherzogin Christine von Oesterreich. — Das Ende der Nachtigall. Orginalzeichnung von E. Schmid. Vsako leto izide 18. t. j. vsake 3 tedne 1 snopič po 24. kr., in se zamore naročiti v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
Nek organist
z dobrimi spričevali, ki je poduk v orglarski šoli obiskaval in s prvo pohvalo dostal, dober pevec in v cerkveni službi izveden, išče primerne služIle ter je pripravljen jo takoj nastopiti.
Več se izvč pri opravništvu „Slovenca."
Ure na zvonike
izdelujem sam po najboljših iznajdbah iz kovanega železa, z bronsovo prevleko vsa sukanja v medenini — vse navovke (Tribe) iu vsi pogoni (Federn) iz najboljšega jekla, ka-koršna je teža zvona ali pa kladiva,— na sidro (anker) ali pa na valjar (Štifte) in to po najboljši ceni tudi na obroke.
Nadalje izdeljujem
ure za gradove
da glasno bijejo na zvon, ali pa tudi brez zvona, za kopelji, pivarne, tovarne, gradove, kasarne, samostane in privatne hiše, prav po ceni.
Janez Pogačnik,
Podnart, Kropa (Gorenjsko). Stare ure na stolpih in gradovih tudi popravim in predelam po ceni Cenik zastonj.	(2)
Nove in priporočila vredne
knjige.
Al ¿Sov f,c, Ljubljanske Slike mehko vezane 60 krr
trdo vezane 70 kr. Baraga, Zlate jabelka 55 kr. Capelmann, Dr. Medicina pastoralis 2 gl. 40 kr. Hermes, Geistl. Rosen zur Verehrung Maria
v. d. immerwährenden Hilfe 60 kr. Martin, Dr. A'., Zeitbilder 90 kr. Petz, Philosofie der Religion l gl. 20 kr. Podriguez Kleyboldt, Uebungen der christlichen Volkommenheit 1. poüilj. 90 kr. Schneider, die 7 Gaben des heiligen Geistes in ihren Wirkungen auf s praktische Leben 60 kr. Sket, Dr. J., Slovenisches Sprach- u. Uebungs-
bUCh 1 gl 30 kr. Stark, Andacht zum heiig. Josef 36 kr. Thnille, Populäre Predigten 3 gl. 60 kr. Wolfsgruber, Das Vater Unser l gl.
S prvim tega meseca je ravnateljstvo bu-kvarne prevzel g. SKciS?5 B1'"«'«?*, ki se je izučil v bukvami po vnem svetu znanega Herder-j a, ter je potem v raznih katoliških bukvar-nah posloval. Obeta si od tega spremena mnogo vspeha; si. in Čast. občinstvu za obilno naro-ročevanje se vljudno priporoČavaje obeta v vseh rečeh redno in po moči in okoljšinah naglo izvrševanje.
Katoliška bnkvarna
v Ljubljani pred Škofijo Št. 6.
V najem se daje
prav pripravna pri cesti stoječa
štacuna (1)
za kramarsko in špecerijsko blago na JLazili IliS. 17, pošta Kamnik.
—j	v ■ v v	■_ v ■ i
Za čiščenje žita
priporočam se vsem kmetovalcem in žitnim kupcem v okolici, ker imam tako mašino iz Di-ž o n a na Francoskem , s ktero se izbere iz žira vsak plevelj, grahica, prst, kamnički in druga zmes.
Dom. Dereani,
(3)	mlinar v Žužemberku.
TefeitrnNéne denarne ceni 6. oktobru. Panirna renta 67.75 — ftreberna r*nt* 69.— — Zlata renta 81 20 — 18601etno državno posojilo 126 25 Hankin* akcije 833 — Kreditne akcije 267 20 — London 116.75 — — Ces. kr. cekini 5 58. — 20.frankov 9.30.
Dennrutvene cene 6. oktobra.
Državni fondi.		Denar.	Blago
5'/« avstrijska papirna renta .	. .	67.90	68.06
5*/» renta v srebru ....	, . t	68—	68.16
4% renta v zlatu (davka prosta) . .		80.85	81—
Srečke (loži) 1854. 1. , . .		121.50	122.—
„ „ 1860. 1.. celi. .	...	126 50	126.75
„ „ 1860. 1., petinke	...	128.50	129—
Premijski listi 1864. 1., . . .	. . .	157.75	158.—
Zemijiščine odveznice.			
ŠtajarBke po 5°/, .....	...	99.75	100 50
Kranjske, koroške in primorske	po 5",	96 50	97.50
Ogerske po 6%.....		89 60	90 50
Hrvaške in slavonske po 5'/„ ,	...	99—	—.__
Sedmograške po 5°', ...	. . .	89—	90—
Delnice (akcije).			
		830.—	840—
Unionske banke ...	• • .	93.40	93.60'
		267.20	267.40
Nižoavstr. eskomptne družbe .		800—	805—
		131.80	135 —
Srečke (loži).			
Kreditne po 100 gld.	a. v. •	168—	16S.50
Tržaške „ 100 .,	k. d. •	119—	120—
„ » 50 .»	» •»	61 —	es-
Bndenske „ 40 gld.	a. v. •	36.25	se. 75
Salmove „ 40 „	i» » '	4« 76	47.25
Palffi-jeve „ 40 „	M II *	35 —	35 60
Clary-jeve „ 40 „	II 1* •	37—	36 25
3t. Geuois „ 40 „	II II ■	39—	39—
Windiscbgratz-ove „ 20 „	II II •	39—	39.26
Waidstein-ove „ 40 „	II II •	30.50	3125
Srebro in zlato.			
		5.58	5.59'
		9.30	9.31
Izdajatelj in odgovorni ureduik Filip Hadcrllip.
J. Blaznikoyi nasledniki v Ljubljani.