180. Številka.
I Ljubljani, i petek 9. avgusta 1918.
II. leto,
»Slovenski Narod' vetja po poŠti s
za Avstro-O grško: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej . pol leta     „       „ . Četrt leta    „ „ na mesec .
K 50— . 25 -- 13— . 450
celo leto naprej  ....   K 55 —
za Ameriko In vse druge dežele-celo leto naprej  ....  K 60
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka fararalstvo (spodaj, dvorišče levo). KnaHovn ulica it 5, telefon »L S S.
Uhaja vsak dan aveCar iavaaaiil nadalje in prasnite*.
inserati se računajo po poraol|eae s prostora in sicer   l m n visok, te/ 54 ram ilrok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po II vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., -wte in zanvale lenak prostor) 2J vin. Pri večjih inserrif^h ryo do?ovoro-
Mo?l naroćaUi at| polljejo iirsćsisi -du     f j» n'*iti ol Nt smilio pisiaeae aaroćoc brez p»slatre denarji se ae mjre ti j nikakor ozirati
„Narosns tUtaras" telstai it. 85.
celo leto naprej ys\ leta
.Slovenski Narod* velja V LJubljani
dostavljen na dom aH če se hodi ponj:
četrt leta m • , na mesec . ,
K 48*— . 24-
■     »    •    •       . 1^-™
• •  .   9 4**™
Posa nasiti Številka vslja 39 vinarjev
Dopisi naj se (rankirajo. Rokopisi te ae vračajo. Ore d j st v 3:  inallava *Uea IL 9 (v L m J str. levo), telefon sL 14
neiGšKa socijalna ftibadja.
(Dopis iz Štajerske.)
Kros božiča in novega leta 1917 le pričelo v vrstah štajerskih in koroških vsenemcev neko tajinstveno gibanje. Namigovali so, da gre »za udarec naci- ! jonalnopolitičnega pomena prve vrste. In ko je prišel marec, se je res ; Selo, Razni maribor. Mra vlagi so šli      sve , tu, na Štajerskem in na Kop pa I
sta nastopala  Aichelburg  in   famozni I »šefredaktor« mariborske »Marburger Ztg.« in >Deutscher Montag« arhitekt (?) inženir Paver.
Na Štajerskem so priredili svoj prvi, silno klavrni Volkstag prve dni marca v St llju. Na to so jih prirejali na Koroškem. Tu so vsenemji kar v prvi priliki, ko so ime h' nekai ljudi skupaj, pokazali, kam pes taco moli: iz zgol nacijonalnega so prešli tudi na nemško-nacijonalno politično polje in ustanovili so na Koroškem »Deutsch - soziale Volkspartei«. Ta stranka naj bi postala kedaj ob bodočih volitvah nevarna sedanjim poslancem in nemškonacijonal-nim strankam.
Vrstili so se Volkstagi na Koroškem in na Štajerskem. Na Koroškem so bili skromni, a tudi na Štajerskem je prišlo do velik polomij. Prvega Volkstaga v Gradcu "se je deležilo kakih 700, drugega kakih 900 ljudi, v Mariboru pa so tvorili 12. maja glavni kontingent Volkstaga — slovenski radovedn3Ži. Volks-tage so »na debelo« prirejali po Zgornji Štajerski. Inscenatorji so oili nemški velekapitalisti in nemški prosti (Bruck a. M. itd.).
Prvotni namen Volkstagov, oživotvoriti novo nemško stranko — se je izjalovil popolnoma. Volkstagi so rovali sicer naprej proti Slovanom, dobili bolj gospodarski značaj, odločno pa so odklanjali idejo nove stranke, pač pa so na vsa usta ščuvali na nadaljevanje vojne.
Volkstagom so se zadnje čase pridružili Volksrati, ki rastejo iz nemško-nacijonalnih tal kakor gobe po dežju. Značilno je, da tako Volkstagi kot Volksrati iščejo stikov z nemškim proletarijatom. A nemško delavstvo, danes zopet po večini socijalno demokratično organizirano, se za vabo malo zmeni.
Trn v peti nemškim Volkstagom in nemškim Volksratom so postali za to nemški nacijonalni demokrati. Doslej so priredili dva svoja shoda, oba od tiso-čev in tisočev delavcev obiskana. Prvi je bil v Brucku, drugi v Gradcu. Govorniki na teh shodih so Volkstage in Volksrate ljuto napadali, češ, da niso druzega kot pribežališče tistih idijo-tov, ki so za takozvani vsenemški »Siegfrieden«. Govorniki pa se na vseh shodih dotikajo tudi   še velevažnega
vprašanja: zahteve . jugoslovanskega, češkega in ostalih avstrijskih narodov po narodni samostojnosti. Moramo jim priznati, da so postali v teh vprašanjih zelo tolerantni. Zdi se, da so zavrgli Rennerjev program, kajti na obeh shodili so govorili o »narodni samostojnosti, kot si jo vsak narod v državi sam
eli. »Arbeiter Ztg«, posebno pa »Ar-tenville« posvečata nam Jugoslovani mnogo pozornosti in v zadnjem smo čitali v zadnjem času članke, ki so
las navdali z zadoščenjem.
Vsenemški velekapital in gotovo umni elementi (krog »Marburger Ztg.*, »Deutscher Montag«, »Deutsche WachU, »Grazer Tagblattc i. dr.) so hoteli stopiti na plan in vojni čas sebi v dobro izbrati. Naleteli so ob zid! Prvotni namen se je že razblinil ko so minili prvi »veliki« Volkstagi, drugo upanje, ono na nemške mase, pa je pobrala nemška socijalna demokracija. In danes se prično kljub Volkstagom, Volksratom in nemškemu terorju, zbirati nevarne mase krog voditeljev nezadovoljnih, t. j. tistih, ki trpe pod zemljo, pri razbeljenih pečeh itd.
V socijalni demokraciji je nastal nemškim Volkstagom in Volksratom sovražnik, ki jih zatre.
nemili nacrti za narodnostne premaknitve v Primio.
Nemec iz Trsta piše v graški »Ta-gespoštic: »Mi si moramo svoje delo tako urediti, da si bomo svojo pozicijo v Primorju in Trstu čisto iz svojega in brez kakega predpogoja zopet vzpostavili in izboljšali. S podvojeno močjo se bo lotila nemška Avstrija svoje naloge in z najnapetejšo pozornostjo bo morala zasledovati vse dogodke na j u g u.. .c
Nemci proučavajo današnje razmere ob Adriji dan na dan, hoteč izkoristiti jih za nemško bodočnost v primorskih deželah. Te dni smo čitali v nekem glasilu planinskih Nemcev vabilo iz Trsta, naj pohite v Trst nemški hlapci, dekle, služkinje, obrtniki, trgovci, uradniki, juristi, pravniki itd., češ, le pridite, položaj je sedaj tak, da je polno praznih mest, katera prav lahko zasedejo Nemci.
»Tagespošta« priobčuje sedaj iz Trsta dopis, ki govori o n a c i j o n a 1 n i h premaknitvah v Primoriu. Najprvo upa, da tistih 39.000 italijanskih podanikov ne bo nikdar več nazaj v Trst. V Istri in drugodi na obrežju so imeli tudi posestva. Ako bi se jih pozneje kedaj po vojni kaj vrnilo, se bo postopalo ž njimi drugače kakor pred vojno in svoje nekdanje delavnosti sploh ne bodo mogli več razvijati, kar
bo lice Primorja znatno izpremenilo. I Politika irredente pa je pognala preko meje tudi cele množice avstrijskih Italijanov. To pomenja za bodočnost težko oškodovanje italijanskega elementa. Razblinilo se je si.T.mo prezentirano italijanstvo in sedaj se vidi kar naenkrat, da so poleg Italijanov tu tudi Neitalijani in to je treba vzeti v vednost. Pomisleke za bodočnost italijanskega elementa vzbuja v prvi vrsti do podrobnosti organizirano jugoslovansko gibanic Agitacija sega tudi v vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci mešano z Italijani, v mase in jih vleče v svoje ob- | močje. Mirni priprosti ljudje, ki govore j oba jezika, ki pa so se doslej naravno nagibali k višji italijanski kulturi, ki so govorili doma izključno italijansko, postajajo pod temi vplivi Slovani in sicer Slovani, zavedajoč se svojega rodu. ki govore sedaj samo slovansko in hočejo svoje otroke pošiljati samo v slovanske šole. Take pojave opazujemo po-vsodi na letoviškem ozemlju Opatije, Lovrana, v Puliu, v Trstu, v Gorici, da celo v Krminu in Gradiški. (No vidite, kako je razvito jugoslovansko gibanje in na kako zdravem temelju trdno stoji naša majniška deklaracija!) — Dopisnik v »Tagespošti« pravi nadalje: Italijani gledajo to svojo veliko izgubo, ki preti bodočnosti njihove narodnosti,
precej ravnodušno. Do zadnjega časa še so tičale italijanske družine na Štajerskem ali kje drugodi v zaledju. Slovenci pa se niso bali, marveč so kljub vsem težkočam prišli od vseh strani in danes jih je dobiti povsod. Treba le iti po Go r i c i in vstopiti v trgovine in gostilne: vse je slovensko, Italijanov se vidi le malo. In kako Slovenci vse nakupujejo in gradijo! Italijani pa prodajajo in prepuščajo vse usodi. Gorica se obljuduje hitro: prebivalstvo iz okolice se nastanjuje v mestu. Njihovi sunki veljajo Da tudi plo-doviti furlanski ravnini. Sedaj delajo na to, da naselijo prebivalstvo velike planote, namesto na starih sedežih, v Gradiški, Tržiču itd. In monsignor Faidutti jim bo dovolil tudi to, kakor iim je dovolil doslej vse drugo. O kakem času primernem, jasnem programu, o kaki velikopotezni organizaciji, kakor jo zahtevajo razmere, pri Italijanih ni sledu. Tako podajajo Italijani v Primorju dandanašnji sliko naroda, ki se počasi drobi v slovanski ocean. Z Italijani, ako stoje zanesljivo na avstrijskih tleh, bi se Nemci že kako sporazumeli, ali obstoječe razmere se ne dado izpremeniti, zato se hoče nemška Avstrija s podvojeno silo lotiti svojega jadranskega vprašanja... »Pred vsem moramo imeti Goric'o mnogo bolj pred očmi,« vzklika Nemec iz Trsta.
Nemec priznava svežo silo slovenskega rodu, zato pa prav ginljivo vabi Italijane, naj se vendar organizirajo in stopijo na noge, Nemci bodo že pomagali, da nastopijo skupno oroti Slovencem. Posebno je Nemcem pri srcu Gotica. Te bi se radi polastili za vsako ceno. A!i zopet jim ne dela orav monsignor Faidutti. O, vi Nemci v Trstu in Gradcu, pustite monsignora Faiduttija lepo v miru in poljubite mu roko, kajti ni boljšega pospeševatelja nemških interesov ob Adriji kakor ie monsignor Faidutti i n drug njegov dr. Bugatto! Ćitaite. vi Nemci, njuno glasilo »L' Eco« in razmotrite malo njuno delovanje, pa boste videli, kako dobra zaveznika pri vaših jadranskih stremljenjih sta omenjena dva italijanska gospoda.
Ali čvrsti naš narod se ne boji ne Faidutti - Bugatta in ne nemške ofenzive na Primorje, kajti duša našega jugoslovanskega naroda je prevzeta svete misli o slovanski bodočnosti ob Adriji in žilavi naš narod, ki z neomajno silo prenaša najhujše vojno gorje, bo znal s krepko roko od-biti vse nemške načrte za narodnostne premaknitve v Primorju.
O vojnem položaju.
(Lloyd Georgov govor.)
London, 7. avgusta. (Koresp. urad.) Lloyd George je podal v poslanski zbornici pregled o vojnem položaju ter izvajal: Pred štirimi leti se je odločila Anglija zastaviti vso pezo svoje moči v tej največji vojni sveta, ne morda, ker je bilo napadeno angleško ozemlje, ne morda, ker je bila ogrožena angleška država, marveč zaradi kršenja mednarodnega prava.
Lloyd George je nato naglašal pomen dela brodovja. Će bi bili zavezniki na morju poraženi, bi to pomenilo konec za nje. Predno pa niso poraženi, Nemčija ne more nikdar triumfirati. Ko se je pričela vojna, je obsegalo brodovje 2V* milijona ton, sedaj pa obsega, vštevši pomožno brodovje, 8 milijonov ton. Zavezniki so obdali Nemčijo z nepredornim pasom. Brodovje se Je rabilo za spremstva, za polaganje min, za iskanje min in za lov na podmorske čolne. Uničilo se je najmanj 150 podmorskih čolnov, od tega števila več kot polovico preteklo leto. Zadnji dve leti so Nemci dvakrat poskusili doseči odločitev. Enkrat so to poskusili na morju, drugič na kopnem. Poskusili so oienzlvo na kopnem, ker se je bila ofenziva na morju ponesrečila. Lloyd George je govoril tudi o številu čet, ki jih je postavila Anglija, njeni dominioni in Indija.
O trenotnem vojaškem položaju po 21. marcu je povedal Llovd George to - le: Cilj sovražnika je bil. doseči še to leto vojaško odločitev. Doseči jo je hotel še prej, predno bi bila mogla priti ameriška armada. Naše izgube na mrtvih, ranjenih, vjetih in na materijalu $p bile precej velike. Toda tekom 14 dni smo vrgli preko kanala 268.000 mož in tekom enega meseca 355.000 mož. Vse   izgubljene   topove smo nadomestili.
LISTEK.
Harati h slovanski kongres v
Pil 1. 1048.
(Dalje.)
Zanimiv je pozdrav iz Celovca. Napisan je na trdem belem papirju v obliki diplome (edini te vrste v celi zbirki). Naslovne besede: »Koroški Slovenci pozdrav svojim bratom slavjanskim, združenim v Pragi«, so krasno narisane. Ni dvoma, da stojita za tem pozdravom dva Korotanca, ki sta dvigala prapor narodne svobode na Koroškem v tej dobi: Andrej E i n -spielerin M a t i j a M a j a r.
Korošci tako - le pozdravljajo slovanski shod:
KOROŠKI SLOVENCI
pozdrav
svojim bratom slavjanskim združenim v Pragi.
Mili bratL
Otrešeni so nemškiga samosilja okovi. Dosegli smo tudi mi, Slavjani, slobodo in narodnost nar sve tej ši čo-večanstva darove. Porok zanje nam je zvesta Cesarjeva beseda; porok zanje nam je pričujoči vas sabor. Vredni unuki verliga O tak ar a, in Vi ostali slavjanskh junakov potomci! uzmite tudi nas v Svoje bratmstvo in skerbite tu-
di za nas, kteri smo mračno minulost z Vami delili, in kteri jasno prihodnost z Vami pričakujemo. Zato posebno Vas prosimo, verli rodoljubi, iskreno podpirajte prošnje slovenskih poslancov na prihodnim Bečkim saboru za ustrojenje Slovenije; ne perpustite nigdar, da bi se le eden korak zemle Slovenske Slav-janstvi za veke odmaknil; otmite nas nemški prevari, ktera nas hoče proti naši volji »k nemškimu zvezu persilit! Bog daj, da tudi naši deželi, kakor vsemu Slavjanstvu, blagor izide iz Praga! Zakaj tudi ona je zemla slavjanska; tudi v nji so, prej da je Frankov prevzetnost njo podjarmila, slovenski vojvodi gospodarili.
Dragi brati slavjanski! Zopet in zopet Vam v imenu vsih koroških Sloven-cov skerb za blagor svoje domovine iskreno naročimo. Tudi mi kličemo s slavnim Hurbanom: »Ne damo se, ne damo!« in bratinsko Vam zapersežemo ljubezen.
V C e 1 o v c i 9. maliserpana 1848. (Podpisani lastnoročno:) Janez M e r 11, doveršeni pravnik; Jože K a u Č i č, doveršeni pravnik; Anton J a ne ž i č, modroslovec; Miha H o f -m a i r, bogoslovec; Š r i b a r Janez, bogoslovec; I Jernej Franci, bogoslovec; Krunoslav S ribar, bogoslovec; Andrej Einspieler, mestni kaplan; Jožef Kelič, bogoslovec; Jožef Tav-š i Č, bogoslovec; Janez S u m p e r, bogoslovec; Robida, c kr. učitelj naravoslovja; Placid Javornik, c kr. učitelj bogoslovja; Matija Majer, kaplan v Žabnici; Tomaž Božič, bogoslovec;  Lambert F e r č n i k, bogoslo-
vec; Franjo F e i h t i n g e r, bogoslovec; Mark. Drag. Š i m a n, bogoslovac; Franjo T r a f e n i k, bogoslovec: Lavo-slav Zelnik, bogoslovec; Bal. Vo-ž i č, bogoslovec; Georg Volčič, modroslovec; Blaže H e r m e 11 e r, modroslovec; Miha Urban, bogoslovec; Gaspar Cene- bogoslovec (Štev. 8. 7.) Kakor se vidi, so bili v Celovcu po večini bogoslovci, ki so v tem času priznavali narodno svobodo. To je bila Slomškova šola. Znano je, da se je v tej dobi že začelo preganjanje proti onim, ki so se zavzemali za slovensko stvar n. pr. proti Mat. Majarju. Izmed društev sta priglasili svojo udeležbo obe »Sloveniji«, dunajska in graška. Dunajsko je imel zastopati sam dr. Miklošič, ki je imel biti tudi v predsedstvu, graška »Slovenija pa je priglasila poleg drugih kot zastopnika Stanka Vraza. Miklošič je obolel in se je opravičil v pismu Pa-lackemu: tako je imel Stanko Vraz važno nalogo, da je na shodu govoril v imenu Slovencev. Dopis dunajske »Slovenije« se glasi:
Častitljivi možje! BJagodušni bratje!
Živo smo prepričani, da je Vašiga zbora slavni namen se o tem zjediniti kar je potrebno k obstoju tverdne in mirne deržavne zaveze med vsemi av-strijanskimi narodi u občno korist in blagor. Vaš namen je pa tudi skleniti, kakor in po ktirih naredbah se zamore avstrjansko - slavjanskim narodom užitek politiške svobode ponolnoma pri-hodnič zagotoviti in storiti,   da bode
plodov včenosti, umetnosti in blagoduš-niga zaderžanja sledni izmed ljudstva deležin. Edini pot, k dosegi riga namena je narodni jezik. Cvetlice svobode in ljudomiliga izobraženja naj ne bodo več le nekterim zaderžane.
K timu' slavnimu namenu Vam vo-šimo srečo, Vas serčno pozdravimo, mile brate, se Vam serčno zahvalimo za vse, kar bodete v korist svobode in izobraženja v blagor slavjanskih narodov sklenili; prosimo Vas pa tudi vse Vaše pogovore po natisu oznaniti, da se bodo tisti, ki Vasiga velikodušniga prizadevanja ne razume, razmodrili, obrekovanju in malopridnosti pa usta se saklenile.
Dopustite nam tudi Vam tiste želje oznaniti, ktire zastran te občne reči naše serca polnijo in ktire vgotoviti bodemo po vsi svoji moči se prizadevali:
lič. Obstoj avstrijanskega cesarstva kot neločljivo truplo, kot samostalno ustavno vladarstvo v Habsburg-Lo-renskim rodu. Taka moč je k naši občni varnosti proti vsakimu sovražniku potrebna, ne moremo tedaj brez svoje škode dopustiti, da se deržava pomanjša.
2ič. Da imajo vsi narodi avstrijanskega cesarstva vsaki v svoji deželi popolnoma enake pravice; tedaj terjamo, da se naš slovenski jezik v šole in pisarnice vpelje in scer tako, da se bode, v narodnih šolah samo v slovenskim jeziku, v poglavitnih šolah in vikših uče-lišah pa slovenski in tudi nemški učilo; da se opravila pri uredih, uredne pisma, oznanila vsih postav in ukazov v slovenskem jeziku osnovijo; tedaj mora
Število strojnih pušk smo celo pomnožili. Imeli so precejšen začeten uspeh, toda maršal Foch jih ni samo ustavil, marveč jih je celo pognal nazaj z enim najsijajnejšim protinapadom te vojne. Nevarnost še ni odstranjena; toda samo velik optimist v nemškem generalnem štabu si lahko misli, da se more posrečiti Ludendorffov načrt, doseči še to leto odločitev. Uspeh zaveznikov sloni na hitrosti, s katero nadomeščamo svoje izgube, na hitrem dospevanju Amerikance v na bojišče in v enotnosti vrhovnega poveljništva. Od tega trenotka, ko Je Foch dobil v roke strategično vodstvo, se je sreća obrnila v prilog armadam zaveznikov. Amerika ima že mogočno in zmagovito armado na Francoskem ter je ta armada enakovredna s tamošnjimi najboljšimi četami. Dovoz čet se ne bo ustavU prej, predno ne bo dosegla armada maršala Focha moči Nemcev.
Niti najmanjšega povoda nimamo, vmešavati se v razmere med ruskim narodom; ne smeli pa bi se obotavljati, da Rusom pomagamo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago .da dosežejo svojo svobodo. £dina želja Ceho - Slovakov je bila, zapustiti Rusijo, da bi se bojevali na zapadni fronti za zaveznike. Naša edina želja je bila, pomagati Ceho - Slovakom.
Glede mirovnega vprašanja je izvajaj LIoyd George: Verjamem v ustanovitev zveze narodov, uspeh pa je odvisen od okolnosti, pod katerimi se bo zveza ustanovila. Ta zveza mora imeti moč, izsiliti odločitev pravičnosti. Ce bomo sovražniku pokazali, da eksistira taka moč, bo prišel ndr, toda nič prej.
Llovd George je nadalje še izvajal: Ne moremo skleniti miru, dokler Imajo oni, ki so naložili Romunski in Rusiji svoje pogoje, vodstvo v rokah glavnega sovražnika. Potrebno je, da porazimo Nemčijo v tej vojni, kajti če se to ne zgodi in če pride do zveze narodov, bi udaril pred vsakim sklepanjem meč na razpravno mizo.
Zadnje besede Lloyd Georgevega govora so bile sprejete z velikim odobravanjem.
Bivši liberalni minister Samuel, ki je govoril za Lloyd Georgem, ni bil zadovoljen z izvajanji prvega ministra o zvezi narodov. Ustanovitev zveze narodov Je pole«: zmage največja naloga državnikov. Veseli ga, da veruje ministrski predsednik v zvezo narodov, želi pa, da bi se Lloyd George v tej zadevi v imenu vlade bolj jasno izrazil. Glas, ki smo ga slišali iz \Vashingtona, je bil drugačen, kakor glas, ki smo ga doslej slišali iz Downing Streeta. Nekaj ljudi misli, da je že prišel čas, da bi stopili v stik s sovražnikom in da bi končali vojno; toda duh, ki vleče narode v vojno, še vedno vlada v Berlinu. Izjavil Je, da je v poglavitnih zadevah iste misli, kakor prvi minister, tudi kar se tiče mirovnega vprašanja ter Je končal z besedami: Nočemo nadaljevati vojne iz gospodarsldh vzrokov.
Dunaj, 9. avgusta. Tukajšnja brzojavna agentura Telegrafen - Kompagnie poroča o govoru angleškega minstrškega predsednika Llovd Georgea še sledeče zanimive podatke: Ce bi naraščala ameriška armada v dosedanjem razmerju, bi dosegla še predno poreče eno leto, ogromno število 14 milijonov mož. — Gospodarski položaj centralnih držav Je postal v zadnjem času naravnost obupen. — Ententa se ne namera-
vsaki urednik v naših slovenskih deželah popolnoma slovenski govoriti in pisati znati.
3ič. Da se zamoremo v svoji narodnosti popolnoma in brez zaderškov Izobraziti, je potrebno, da se krajnskL štajerski .koroški in primorski Slovenci v eno deželo z imenom Slovenija sklenejo, ktira bi imela za - se svoj deželni zbor; kar se nam more po postavi per-viga državni ga zbora in cesarja privoliti. Za občinski vez vsih avstrijanskih narodov spoznamo nemški jezik, ta naj bode jezik deržavniga zbora in ministrov v njih dopisih.
4ič. Pristopa Avstrije k nemški zavezi ne hočemo drugače dopustiti, kakor deržava k državi s polnim obder-žanjem avstrijanske samostalnosti.
Častitljivi gospodje! To so nase želje, prosimo Vas, jih blagovoljno pre-vdariti, ako se spolnljo, upamo, da je prihodna sreča naše ljube Avstrije vte-meljena. — To le zamore mir med avstrijanske narode prinesti.
Od slovenskiga zbora v BeČu 29. velk. travna 1848.
Dr. Pr. MiklošfC predsednik. Petar Kozler hran. i. tajnik družbe. (Naslov: Družba »Slovenija« v Beču Slavnimu
zboru poslanikov avstrfjansko-slavjanskih narodov
v Prm)
(Pod štev. 2975jt
7SS
Stran 2.
.SLOVENSKI N*ROD*. dne 9. avgusta 1918.
180. štev.
g* vtflcatl v notranje politične razmere Po prvem maju so napadli Nemci Francoze. Nemčije in Avstro - Ogrske, ne sme si pa pomišljati, podpirati narode teh držav v njih stremljenju in boju za neodvisnost m osvoboditev. K sklepu je izjavil Uoyd Oeor-ge, da veruje v možnost zveze narodov, vendar pa je praktični uspeh te zveze odvisen od pogojev, pod katerimi bo sklenjena. Za zvezo »ora stati mogočna sila, Id bo znala zvezne dogovore in pogoje uveljaviti napram vsakemu, ki bi jih hotel kdaj tešiti.
Ofenziva generale Haiga mrt Ancro m Auro.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 8 avgusta. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rup-rehta. Na obeh straneh L vse smo za. vrnili angleške delne sunke. Severno od Somrae je izvršil sovražnik močne protinapade na našo novo črto na obeh straneh ceste Brav-Corfcie. Zavrnili smo ga. Čez noč včasih oživljajoči se artiljerijski ogenj in izvkini boji. Zapadno od Montdtdiera se je ponesrečil francoski delni napad. — Skupina nemškega cesarjeviča. Med Soissonsom in Reimsom je streljanje samo včasih oživelo. Manjši Jnfanierljski boji ob AIsnI ip severno od Reimsa. — Skupina vojvode Albrehta. V Vogezih uspešen sunek v sovražne črte ob Schratzmuinne-le. Poročnik baron Boeringk je dosegel svojo 20. zmago v zraku, — v. L.
WEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 8. avgusta.    (Kor. urad.) Napadi Angležev med Ancro in Avro. Sovražnik je vdrl v naše pozicije.
London, 8. avgusta. (Koresp. nr.) Reu-ter poroča: General Haig poroča, da sta četrta angleška in prva francoska armada pod njegovim poveljništvom rano zjutraj na široki fronti vzhodno in juso - vzhodno od Amiensa prešli v napad. Napad se razvija zadovoljivo.
Maršal Foch.
Rotterdam, 8. avgusta. Clemenceau Je atemeljeval podelitev maršalstva generalu Fochu v ministrskem svetu tako - le: Odredba z dne 27. septembra 1916 je prvič zopet uvedla maršalsko dostojanstvo. Čast ml je, v imenu vlade n lahko tudi rečem v imenu naroda predlagati sklep, da se to dostojanstvo podeli Fochu. V času, ko so sovražniki izvršili na fronti 100 km velikansko ofenzivo proti Francoski ter računali na to, da izsilijo odločitev in dosežejo nemški mir, ki bi pomenil hlapčevstvo vsega sveta, so jih general Foch in njegove občudovanja vredne čete pregnale. Pariz je rešen nevarnosti, Soissons in Chateau Thierrv sta zopet zasedena. Več kot 300 vasi je osvobojenih. 35.000 vjetlh je ostalo v naših rokah. Zmagovita armada zaveznikov je Nemce na en mah vrgla z bregov Marne na Aisno. To so zmage občudovanja vrednih manevrov, ki jih je zdelalo vrhovno povelj-ništvo pod sijajnim Fochovim vodstvom. Zaupanje, katero so stavili zavezniki In republika v Focba, se je Izkazalo kot popolnoma upravičeno in zato ie umestno, da se mu podeli dostojanstvo francoskega maršala. Ne bo to samo plačilo za delo, katero it izvršil za armado, marveč bo zagotovilo tudi v bodočo avtoriteto velikega moža, ki le poklican voditi armado entente k zmagi.
Ameriške ladje.
Wash!ngton, 7. avgusta. Plovstveni nrad poroča: S koncem Julija je bilo spuščenih v morje 631.9-44 ton ladij z mrtvo težo 238.025 ton. V celem Je bilo to leto spuščenih v morje ladij 1,719.536 ton.
POROČILO  NEMŠKEGA ADMIRALSKEGA ŠTABA.
Berolin, 8. avgusta. (Kor. ur.) Neki naš podmorski čoln, poveljnik kapiten-lajtnant v. Schrader, je poškodoval na severni irski obaU močno zavarovani angleški parnik »Justitia« (32.120 ton). Zadel je ladjo z več torpedi ter ladjo poškodoval tako močno, da je mogel drugi dan podmorski čoln pod poveljništvom pomorskega nadporočnika v. Ruchteschella kljub kritju 18 rušilcev m 17 ribiških parnlkov parnik »Justitia« končno potopiti. Vsled enake zunanjosti so smatrali ladjo za bivši nemški parnik »Vaterland«. Podmorski čoln le potopil poleg tega še dva velika parnika, od  teh  enega  tipa Frankonija (18.000 1
ton) iz močno zavarovanih konvoftev na zapadni obali Anglije, skupaj okroglo 57.000 ton« — Sef a din. št. mornarice.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. avgusta. (Kor. ur.) Na italijanski fronti nobenih večjih bojev. — V Albaniji Je napadla iz aeroplanu v in
hldroplanov sestavljena flotitja italijansko letališče vzhodno od Valom*. Ogenj in dim sta kazala, da je imelo podvzetje uspeh. — Sef generalnega Štaba.
NAPAD NA BOLNIŠKO LADJO. Dunaj, 8. avgusta. (Kor. urad.) C. in kr. vojno ministrstvo, mornariška sekcija* razglaša uradno: Dne 6. avguita dopoldne Je bila zunaj pristanišča v Draču se vozeča bolniška ladja »Baron Call« napadena z letalskimi bombami. Od 16 vrženih bomb je zadelo trinajst tik ladje, k sreči pa niso zadele. Isti dan ie neki podmorski čoln izstrelil popoldne, ko se je bolniška ladja s 1000 bolnimi na krovu peljala proti severu, na višini pri IMčiniu, tri torpede. En torpedo je zadel ladjo, ni pa eksplodiral, ostali torpedi so šli mimo. C. kr. vojno ministrstvo, mornariška sekcija, Je storilo potrebne korake, da protestira proti temu nezaslišanemu kršenju mednarodnega prava.
Ihtuaj. 8. avgusta. (Kor. urud.) O napadih na ladjo >Baron Call< ae poročajo še nastopne podrobnosti: Predpisani znaki bolniške ladie .so bili razločno vidni na več pomorskih mili daliav** ob jasnem vremenu. Da ie veljal letalski napad samo bolniški ladji in ne mestu, ie mogoče razvideti iz tega, da je od 16 bomb 13 padlo ob >Baronu Callu«. dočim ie simo ena bomba eksplodirala pri ustalih parnikih v prista-Dišču in dve v mestu samem. Ladja ie bila naimani dve miiii oddaljena i mesta. Na bolniško ladjo se je roe-Po torei na način, popolnoma nasprotujoč mednarodnemu pravu Torpedni nanad popoldne istega dne se vredno pridružuje letalskemu napadu. Pripisati je samo celi vrsti srečnih slučajev, da ni bila porooliena ladja, na kateri ie bilo skoro 1000 bolnikov. Zdi se, kakor da ie hotelo sovražno mornariško vodstvo. Darodnosti podmorskega čolna ne poznamo, v voini solidarnosti izravnati poraz zavezniških armadnih čet v Albaniji z uspehom žalostne slave. Proti temu golemu morilnemu poskusu se bo z uradne strani protestiralo kar naj-energienejše. Ob taki posurovelosti pomorskega vojevanja s strani ententnih držav ie seveda le malo unati. da bi : v bodoče vsak slioen dogodek popolnoma izključen. _
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
7. avgusta. Na vsej fronti običajno obojestransko artiljerijsko delovanje. Naše baterije so obstreljevale s koncentričnim ognjem sovražne blagovne kolone in Čete za fronto. V asfassJ ravnini med Asti-com in Brento so naše patrulje izvršile učinkovit sunek z motilnim ognjem na sovražne izDOstavljene črte in prizadjale sovražniku tegobe. Prineljale so nekaj vjet-nikov. V zračnih bojih Je bilo sestreljenih šest sovražnih aparatov.
Albanska fronta. Ob Semenflu ie naša kavalerija naletela na sovražno kolono, jo napadla in razpršila. Sovražnik jo pustil mnogo mrtvih na bojišču. Vjeli smo 72 mož in vplenili 5 strojnih pušk.
Ententna ofenziva v Orijentu.
Rotterdam, 8. avgusta.   Angleški listi
poročajo o velikih zbiranjih čet za makedonsko fronto ter pravijo, da se bo najbrže že v kratkem pričela v Orijentu nova politična in vojaška ofenziva entente.
Napetost med Turčijo In Bolgarsko. Sofija, 7. avgusta. (Kor. urad.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Pariški »Matin« priobčuje poročilo »Corriere d* Ita-lia<r, glasom katerega so turško - bolgarski odnošaji tako napeti, da je prišlo ob Marici do spopadov med turškimi in bolgarskimi Četami. Brzojavka nadalje sporoča, da narašča na Bolgarskem od dne do dne nezadovoljnost z osebami, ki so odgovorne za vojno. To poročilo nI nič drugega, kakor ena izmed številnih laži, katere razširja od časa do časa sovražno časopisje. Razmerje med Turčijo In Bolgarsko odgovarja razmerju dveh zavezniških držav. Kar se tiče nezadovoljnosti na Bolgarskem, je treba zopet enkrat konstatirati, da je Bolgarska izmed
vseh v voini se nahajajotih se držav ona
drŽava, Id ve najbolje, za kaj se bojuje. Vsled tega nima povoda iskati odgovornih
oseb.
Rusija zopet v volni!
(Ljeninov govor.)
Boren* 8. avgusta. Berliner Tage-blatu poroča o izredni skupni seji centralnega komiteja sovjetov vse Rusije, moskovskih sovjetov, delavcev in poslancev Rdeče garde. Poslopje je bilo obdano od Rdeče garde, ki je ves promet omejila samo na nasprotno stran ceste, ter kontrolira vstopnice k seji. Na vseh vhodih je stalo več s puškami oboroženih vojakov Rdeče garde in tudi v notranjosti poslopji so bile postavljene precej vidno straže s puškami.Na odru je bilo postavljenih več vrst stolov, pred njimi dolga miza za predsedstvo in majhna mtsa za govornike. Obe mizi sta bili pokriti s škrlatnim blagom. Večina odposlancev, moški in žene,, so tipični zastopniki ruskega proletarijata v vsakdanji obleki. Poročevalec slika nato prihod Ljeniua. Naenkrat je zadonel bučen aplavz. Hitrih korakov je stopil majhen mol z naglimi kretnjami na oder ter sedel sredi med svoje tovariše. Takoj mu je bila podeljena beseda,
Ljenin je v svojem govoru najprej opozarjal, da Je sovjetska vlada že od nekdaj smatrala zadnji teden pred žetvijo za najtežavnejši čas. Ta čas Je sedaj nastopil in nevarnost se je podvojila. Nato sporoča Ljenin, da ae je angleško - francoskemu imperijalizmu ravnokar posrečil nov udarec. Posrečilo se mu je doseći v sovjetu v liaku-ju večino proti boljševikom in proti delu socijalnih revolucljonarjev levice, ki drže z boljševiki ter doseči sklep, poklicati angleške čete, da naj varujejo Đaku proti nemškemu imperijalizmu. Položaj v Kavka-zljl je zelo resen. Ljenin nadaljuje: Z Nemci je bilo treba skleniti zelo poniževalen mir in v pokrajinah, ki so od Nemcev zasedene, se bo organizacija sovjetov morala pač zopet odpraviti. Kljub temu grozi ruskemu socijalizmu trenotno večja nevarnost s strani drugih skupin imperijallstov. Nemčija ni nikdar protestirata proti odpravi privatne lastnine na zemlji. Tako obstoja s te strani možnost, da se vsaj na delnem ozemlju sovjetske vlade vzdrži socijalizem. Angleško - francoski imperijalizem pa ogroža sedaj sovjetsko republiko s tem, da pošilja čete na murmansko obal in da podpira češko - slovaško vstajo proti revoluciji, In sicer v Bakuju, Turkestanu in na mnogih drugih mestih ter da podpira tudi čete Aleksejeva. Ljenin je govoril nato o globokem izmučenju in vojnem naveličanju med ruskim narodom, kar je bilo krivo, da so Rusi podpisali brest - litovski mir. Ne gre pa, da bi ostali v zmoti. Z močnim naglasom ie zaklical Llenln v dvorano: »Proti naši volji Imamo zopet vojno. Stoiimo zopet sredi v voini In ta vojna bo odločila o usodi revolucije. Zato moramo storiti vse, da se bojujemo proti utrujenosti ruskega ljudstva in da to utrujenost premagamo.«
Ceho - Slovalka fronta.
Lugano, 8. avgusta. (Kor. urad.) Londonski poročevalec >Corriere dela sera« skuša prepričati !tslii*n*ko vlado, da se udeleži s svojimi četami ekspedicije na murmanski obali in v Vla-divostoku. V Vlndivostok bi mogla Italija poslati noimnni poslaniško stražo iz Pekinga. Tudi bi se mogli v Sibiriji se nahaiaioo.i avstro - osrrski voinivjet-niki italijanske narodnosti porabiti pod italijansko zastavo.
Lugano. 8. avgusta. >Secolo<: poroča iz Londona: Položaj v Sibiriji je skrajno resen. Se pred dvemi meseci je bilo v Sibiriji samo kakih 7000 oboroženih nemških voinih vjetnikov. sedaj jih je pa nad S0.000 in nadalinih 2000 do 3000 Nemcev čaka na orožie. da i a-pade Ceho - Slovake. Pri tem sile Ceho - Slovakov v okolici Vladivosto-ka niknkor niso tako velike, kakor se je poročalo. Nemške čete se koncentrirajo v pokrajini ob Volgi, da u&stomio skupai z rdečo gardo proti Ceho - Slovakom.
Rotterdam. 8. avgusta. Poročevalec >Dailv Expressa« poroča, da so bili močni japonski oddelki izkrcani v Vla-divostoku. Spremljale so jih bojne ladje in križarke, ki eo bile pripravljene v slučaju odpora poseči v boj. Ameriške in angleške ladje nastopajo skupno z japonskimi ladjami. Mesto je popolnoma v rokah zaveznikov. Mnogo Nemcev je bilo aretiranih.
Stockholm. 8. avgusta. Iz Vladivo-steka poroča v Moskvo dospeli kurir, da je mesto že več dni popolnoma v oblasti Japoncev. Ze pred 4 tedni se ie pričelo izkrcavanje številnih čet. Dan na dan so dospeli japonski angleški in
Temu sledi drugo pismo: Iskreniga rodoljuba našiga slavjan-skiga brata gospoda Al. Sparovca Vam z tim pismom poročimo za namestnika družbe »Slovenija« v Beču, da se z Vami, našimi milimi slavjanskimi brati za blagor in korist slavjanskiga naroda, z obziram na nas Slovence posvetuje.
Družba »Slovenija« v Beču 29. velk. travna 1848.
Dr. Fr. Miklošič predsednik. Petar Kozler k hran. L tajnik družbe.
(Štev, 29. 5.)
Dunajska »Slovenija« torej poudarja svoj program, ki smo ga zgoraj na-vedlL Poudarjanje avstrijskega stališča in morebiti tudi izgovor predsednika dr. Miklošiča si moremo razlagati iz hujskanja nasprotnega časopisja, ki je podtikalo shodu na eni strani panslavistič-ne, ruske, reakcijonarske namene, na drugi strani pa revolucijonarne priprave proti državi V resnici sta bili dve smeri: ena za izjavo, brez ozira na državo, (Poljaki), druga strogo avstrofil-ska (Cehi) že pred shodom in tudi pozneje na shodu je zmagala avstrofUska smer. 2e priprave za slovanski shod v Pragi so torej pokazale, da si ne more shod od Slovencev ničesar posebnega obetati, dasi je bilo na Slovenskem mnogo zavednih slovenskih mož, ki so shodu želeli uspeha.
Ko so koncem junija začeli priha-gsti slovanski gostje na shod v Prago,
je dospelo med njimi le malo Slovencev, med njimi ni bilo nobenega izmed onih voditeljev, ki so imeli v tem važnem času i z-pregovoriti odločilno besedo.
« *
Zanimiv v tem oziru je »Z e m 1 j e-vid Evrope v petem desetletju devetnajstega veka«. Na zemljevidu vidimo Avstrijo in njene meje. Posamezne skupine predstavljajo, kaj se je kje v tem času godilo. Tako imamo n. pr. na Slovaškem same vislice in divjanje Madžarov (podpis: Slava Slovakom — Hoch die Slovaken!) Dunaj izgleda kot oblegan turški tabor. Na Hrvatskem hiti vse na boj proti Dravi. V Banatu je vstaja s podpisom: 2ivio naš vojvoda — Šuplikac, hoch! S sedmograjskih občin gredo na boj kmetje pod zastavo z napisom: Pro svobodu — fur Freiheit. Na jugu se vidi kos Turčije, sultan sedi na preprogi sredi odalisk in vprašuje: Kaj pa je novega? Na severu gleda ruski car žalostno čez mejo v Avstrijo. Obdan je od tabora vojske, kjer divja kolera. V Galiciji je vstaja Poljakov, ki se ženejo proti vojaški Četi; na meji je napis: Le lepo nazaj — nur hflbsch zurflck. Proti Poljakom v Poljski se ženejo Prusi z geslom: Svoboda je samo nemška — es gibt nur deutsche Freiheit Na Saškem zidajo Nemci združeno Nemčijo. Na Bavarskem vpijejo: »Proč k Irski!« Minister pri blagajni kriči: Jaz ničesar ne vidim,  Tirolci gredo na boj proti
Dunaju. V južnih Tirolih je vojaštvo, v Italiji boj. Papež sedi s podprto glavo, polno skrbi, v Rimu in premišlja pod naslovom: »Fatal« ... Po Adriji plavajo barke. Nemci iz alpskih dežel hite s cepci proti Dunaju. Na Češkem mar-širajo vojaške čete. Škrici deloma beže, deloma pozdravljajo vojsko. (Zastopniki Metternichovega sistema!) Nad Prago je drevo, ki se ga oklepajo mladi ljudje. Na severnem Češkem je kup kamenja za združeno Nemčijo. Na Mo-ravskem je spor za »ravnopravnost«. Kaj pa pri nas? Na Koroškem je pri mizi zadovoljna družba: škof z gospodi duhovniki. Poleg njih je peč. Kažejo brezskrbno zadovoljnost, kajti igrajo na karte. Z južne Štajerske hiti nekaj kmetov proti ogrski mejL Nad Trstom je jakobinska čepica, čez Kranjsko pa lete trije pst Kaj naj to pomeni? Ali se je hotelo alpske zemlje označiti kot trdnjavo klerikalizma in Kranjsko kot dom pasje vdanosti in pokornosti Na vsak način je to zanimiv časoven kulturen dokument. (Karta je češko-nemška!)
Tako je izgledala Evropa, ko so se zbirali prvi slovanski bojevniki v Pragi da povedo svoje misli in želje, da določijo pot svojega dela v bodočnosti
Priglasilo se je toliko slovanskih gostov, da je moral pripravljalni odbor prositi PraŽane, naj dajo sobe v svojih stanovanjih na razpolago. Navdušeni Pražanl so to radi storili. Med priglašenimi je bilo mnogo takrat znanih slov. imen« Ogledamo si jih drugič.
kitajski parniki s četami. Tudi varstvene čete Angležev in Francozov, ki so bile komandirajte na Kitajsko, se udeležujejo operacij.
Krakov. 8. avgusta. Is Varšave poročajo: Med nemško vlado in sovjeti ie bila sklenjena pogodba, glasom katere &e prestavi vzhodna meja nemSkega okupacijskega ozemlia še bon proti vzhodu. V zvezi s to preložitvijo meje so saeedle nemške čete Viteosk in SmoJenak,
Berolin. 8. avgusta. >Lokalanzei-fferc piše glede nenadnega poklica dr. Helfffcfieha, da ustroeno poroča, takole: Kakor slišimo je vzrok poklica dr. Helfferieha želja slišati podrobno poročilo o zamotanem položaju v Veliki Rusiji, zlasti ker ie brzojavno poročanje skrajno otežkočeno. >Tag!irho Rundschau« piše. da stoii rusko vprašanje, ki se ie zadnje dni razmotrivalo v časopisju, pred odločitvijo. Ljenin se je nedavno izrazil, da ie bilo pa/- lahko vzbuditi rusko revolucijo, težko pa ie vstrajati in revolucijo dobro končati. Iz te pripombe. k:ikor tudi iz drugih izjav sovjetske vlado izhaja, da ie boljše viška vladi Bam* prišla do spoznanja, da ne bo mogla ostati več doltro na krmilit.
Kodanj, 8, avgusta. Olasom moskovskih poročil, je bila odkrita nova zarota proti Ljeninu in Trockemu. Ljenin more na cesto samo z močno stražo. Redko se pokaže na cesti in tudi pri najnujnejših potih ga vedno spremljajo oboroženi vojaki. Nemško poslaništvo je dobilo stražo 1000 mož, sestavljeno Iz nemških vojn'h vjetnikov.
Stockholm, 8. avgusta. BolJševfAe čete skupaj z nemškimi in avstro - ogrskimi vojnimi vjetniki so na raznih točkah prekoračile kitaisko mejo ter prodirajo na Kitajsko. Posedaj Še nI prišlo do spopada.
Sioekholm. 8L avgusta. Vse ozemlle pri Arhangefsku je v angleških rokah. Boll-ševiški agitatorji, ki so bili odposlani Iz Moskve, so bili aretirani. Angleški agenti močno vplivajo na prebivalstvo, katero pridobivajo z velikimi po*l!jatvarrI živil in z obljubami denarnih podpor.
Tibet proti Kitajski.
Rotterdam, S, avgusta. »Times« poročajo iz Tokija, da je ves Tibet vstal proti Kitajski.
Potifiine vesti.
= Hussarekova pogajanja s strankami. Dunaj, 8. avgusta. Po svojem povratku iz Budimpešte je ministrski predsednik baron Hussarek takoj obnovil svojo pogovore s parlamentarnimi strankami. Včeraj se je posvetoval z nemškimi naciionalci in krščanskimi socijalci. Ministrski nredsednik je naznanil zastopnikom obeh skupin, da vlada nujno želi. da se sestane poslanska zbornica h kratkemu zasedanju že v prvem tednu septembra, da reši davčne predloge. Vladni nameri so se uprli predvsem nemški agrarci, ki zahtevajo, da se sestane zbornica še le koncem septembra. Vesti dunajskih večernikov, da je bil pri ministrskem predsedniku tudi poslanec Stančk v imenu Češkega Svaza. niso pravilne. Stančk je govoril z baronom Mussarekom samo tele-fonično v zadevi slovanskih Časnikarjev.
~ Šikaniranje siovanskiH žurnall-stov na Dunaju. Dunajski poročevalci slovanskih listov so opravljali svojo službo v poslopju državnega zbora, ker jim vlada ne da na razpolago drugih telefonskih govorilnic. To pa je bodlo že dalj Časa nekatere nemške prenape-teže med uradniki in uslužbenci zbornične pisarne. Posebne težkoče in ovire je delal časnikarjem vedno ravnatelj pisarne Ehrhardt, ki Je bavarski državljan. Pod pretvezo, da je treba popraviti električni kabel, je odvzel poročevalcem luč in jim tako onemogočil večerno službo v parlamentu. Časnikarske organizacije so se obrnile za odpo-moč že na vsa prizadeta mesta, včeraj pa je telefonsko posredoval pri ministrskem predsedniku predsednik češkega t kluba poslanec Stanek.
B=s= Odlikovani škofje.    Nadškof v J Zadru dr. Vinko P u l i š i č in sekovski I knezoškof dr. Leopold S c h u s t e r sta j odlikovana z redom železne  krone I. razreda, škof poreško-puljski dr. Trifon Pederzo lit z redom železne krone II. razreda.
— Dosedanii neuspeh solnograških pogajanj. O dosedanjem poteku gospodarskih pogajanj med Avstrijo in Nemčijo v Solnogradu piše v časopisu »Mitteleuropa« bivši avstrijski pravosodni minister dr. Klein, vnet pristaš čim ožje zveze z Nemčijo, med drugim: Pogajanja do sedaj niso dovedla preko uvodnih pogovorov. Najvažnejša načelna vprašanja so še nedotaknjena in bi jih imele vodilne osebnosti rešiti še le kasneje. Zato nimajo nikake vrednosti niti dosedanje razprave, ker je odvisna vsebina trgovskih dogovorov in carinske zveze od temeljnih načel, na katerih se ima osnovati zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Brez trgovsko-politične ideje, ki je že naprej natančno precizirana, se ne da doseči nikakšen zadovoljiv rezultat. V tej čudni metodi ne najdemo niti sledu o močni volji za zbližanie, niti jasnosti ali enodušnosti vodečih krogov glede cilja. Gospodarsko zaostaja program salcburških dogovorov daleč za obiavljenim načrtom razširjenia in poglobljenja zveznega od-nošaja, in se omejuje samo na gospodarsko vprašanje v ozkem obsegu carinskega dogovora- Tak mršav dogovor ni mkaka podpora za politično in vojaško zvezo. Z njim se ne ustvarja »Mitteleuropa«.
mm Ogrski državni zbor. Budim-p eš t a. 8. avgusta. Hrvatski poslanec baron Rajačič je končal svoj govor s sledečo izjavo hrvatske delegacije: Hrvatski poslanci so že izjavili, da se razprav o invalidnem zakonu za deželno brambo in črno vojne ne morejo udeleževati, ker nasprotuje označba kr. ogrski honved določilom hrvatskoogrske nagodbe (Ministrski predsednike We-kerle: Oho!).    Izvajanja niinistrskega
predsednika    nasprotujejo hrvatskim
ustavnim zakonom in Jih za to Hrvatje niso nikdar priznavali in jih nikdar ne bodo.
=5 Novi župan v Soiiji. Dne 6, t m.
se je vrnila v Sofiji volitev župana, izvoljen le prejšnji bolgarski poslanik v Bukarešti Kolinskov (demokrat).
s= gvlcarski prostovoljci v francoski armadi švicarski listi poročajo iz Pariza: K proslavi švicarske neodvisnosti, ki jo je priredila švicarska kolonija v Parizu, je dospelo 300 švicarskih prostovoljecev, ki se borijo v ententni armadi proti Nemcem. Prostovoljci so dobili nalašč za ta namen dopuste od vojnega ministrstva. Dospeli so v spremstvu svojih švicarskih oficirjev Jn bili pri svojem prihodu navdušeno sprejeti od mnogoštevilne pariške publike. Prišli so direktno z bojišča. Slavnosti se je udeležilo več francoskih ministrov in politikov.
= Nemčija — zaščitnica malih ua-rodov. Nova finska vlada je smatrala za potrebno, da ustanovi posebne finske redove in finska odlikovanja, čeprav državna ustava še ni določena. Posebno odposlanstvo je izročilo takšen novopečen red tudi cesarju Viljemu, ki je v svojem zahvalnem govoru poudarjal med drugim: Krasen pojav velikega boja za nas obstanek obstoji v tem, da so smele naše zmage dovesti do svobode tudi mnogim dosedaj zasužnjenim narodom. Uresničili smo brez nepotrebnih besed to, kar naši nasprotniki samo ob-ljubujcjo. nočejo pa izvršiti. Postali smo zaščitniki malih narodov v njihovih bojih za prostostjo.
= Nemški odgovor Bouar Lawu. Po uradno razširjenem poročilu »Nord-deutsche allg. Ztg.« je angleški zakladni kancler Bonar Law na Kingovo vprašanje v poslanski zbornici iziavil, da je angleška vlada vedno pripravljena raz-motrivati predloge za zadovoljivi mir. Tudi v Nemčijo je dospela ta vest preko Nizozemske. Najprej se ta vest namenoma ni razširila, ker se je hotelo počakati na avtentično angleško poročilo. *Še le iz tega poročila bo mogoče sklepati, ali je posneti iz besed angleškega zakladnega kanclerja resnično pripravljenost za mir. Zelo dvomimo o tem. ker Bonar Law ni človek, o katerem bi bilo kaj takega pričakovati, če pomislimo na ono, kar je pri prejšnjih prilikah go-vovoril o mir. vprašanju. Tudi če bi bil Bonar La\v resnično tako govoril o mirovnem vprašanju, bi morali reči, da je angleški državnik se izrazil zelo previdno in mnogoumno. Predno moremo govoriti o pripravljenosti Anglije za mir, je treba pojasniti vprašanje, katere pogoje bi smatral Bonar Law za zadovoljive v angleškem zmislu. Mi nimamo povoda staviti Angliji takega vprašania, ker je odmev naših dosedanjih mirovnih izjav v sovražnem inozemstvu vedno dal jasno spoznati da bi bfl vsak korak na tej poti dovedel le do novega sumničenja Nemčije in do spodbude sovražnih vojnih huiskačev. Ti si sploh ne morejo predstavljati, da se da združiti resna pripravljenost za mir prav lahko z zavestjo moči in da se to prt nas resnično združuje. V sovražnem taborišču nas še vedno dolže dvoreznosti, toda kar so naši državniki povedali o miru, zadostuje popolnoma za vse, ki so resnično pripravljeni pravilno slfšati, da smemo zahtevati, da pred vsem že enkrat nasprotna stran odgovarja tako, da bomo mogli odgovore priznati kot zadovoljive.
= Sklepi francoskih socljalistov. O sklepih francoskih socijalistov, katere je proglašalo nemško časopisje kot naj-strahovitejši korak francoske vlade in francoskih vojnih podaljševalcev in ki dosedaj v svoji celoti niso prišli v javnost, se glase takole: Ob pričetku petega vojnega leta spominja socialistični narodni svet, da je socijalistična stranka v vseh svojih objavah od avgusta 1914 sem pokazala svojo odločenost zagotoviti obrambo naroda. Kljub imperijalističnim težnjam, kljub napakam in zmotam vlad stranka iznova izraža svojo soglasno voljo vztrajati pri formalnih sklepih, ki so bili storjeni tozadevno na vseh strankinih zborovanjih. Socijalistična stranka obnavlja svojo popolno in brezpogojno pritrditev za sklicanje mednarodnega kongresa, stranka se bo odzvala povabilu Huismana, Brantinga in Trčstre, ki so bili pooblaščeni od zavezn. konference v Londonu, da skllčejo to zborovanje. Narodni svet izraža voljo doseči popolno narodno in mednarodno akcijsko svobodo delavskih organizacij in soci-jalistične stranke. Ker je napravila vlada iz vprašanja potnih listov medzavez-niško vprašanje, se bo narodni svet dogovoril s socialističnimi organizacijami drugih ententnih drŽav, da vporabi vsa sredstva v dosego potnih Hstov. Francoska socijalistična stranka naroča svojim voditeljem, da naj tozadevno uvedejo močno parlamentarično akcijo in da naj, če treba, store, da se vladi ne dovolijo voini krediti Narodni svet smatra, da zahteva trenotni položaj skrajne zmede v Rusiji največjo previdnost s strani zavezniokv. Socialistični narodni svet je proti vsaki intervenciji zaveznikov, ki bi bila sovražna ruskim socialistom in ki bi ogrožala pravico ruskega naroda po samoupravi Vsaka intervencija naj bi si prej preskrbela soglasno privolitev ruskega socializma, brez katere bi mogla biti intervencija samo škodljiva francoskim interesom.
Spominjafte se
flovemke ioU
v Mariboru.
Bfi
180. štev.
»SLOVENsKt NRAOD% dne 9. avgusta 1918.
Stran 3.
MM Hiteli polita na-
Pod tem naslovom prinaša krakovski poljski list »Glos Narodu* poseben članek, ki pravi:
»Na kaj se naslanja slovanska vzajemnost?« je nekoč vprašal politik publicista. »Na vzajemnem (medsebojnem) nerazumevanju,« se je glasil odgovor, židibog resničen. Toda največkrat je bila ta nemožnost razumevanja prividna in umetno so jo gojile tuje roke, ki so hotele sejati vihar, zato da bi v razburkani vodi za sebe lovile ribice. To je trajalo blizu tisoč let, a se bo pač končalo pred našimi očmi... Roke velikih dtžavnikov nemške »Mittelevrope« so pri — mizah umele, paičevino med nami izpremeniti v bodečo žico in ustvariti med slovanskimi skupinami zaseke, kjer ni mogoče živeti. Na srečo pa so te zaseke za bistrejše oči preveč prozorne, nego da bi se skozi njih in mimo njih obe strani ne mogli razgovarjati. Taki razgovori se vrše vedno češče. Njih spasitelinost je odveč dokazovati. Ce bi ničesar ne prinesli kakor le vzajemno poznavanje, bi v zmislu nače! >. >tout comprendre, tout pardonner«, na teh in onih mejah začepili olivno vejico, na drugih bi pozvročili izmeno misli, prijaznosti, morda tudi ljubezni.
Na področju takih teženj moramo beležiti sveže dejstvo v svetu Jugoslovanov. V Ljubljani se ie ustanovilo .Društvo prijateljev poljskega naroda«. I stanovitev društva je pozdravil ljubljanski »Slov. Narod« (12. julija) z zelo toplim listkom. Na nastanek društva so imeli nemajhen vpliv osobni stiki Poljakov in Slovencev na majskih slavnostih v Pragi.
Kakor vidimo, se iztegajo k nam iz daljave nove roke in iščejo našega stika. Ali ga bodo doživele? Nekak aristo-kratizem (morda samo ponos), s katerim nastopamo napram po številu slabšim bratom slovanskim, mora povsem prenehati... Imamo svoje vseučilišče (Aimo mater Jagelonsko) v Krak ovu in na njem stolico slovanskih jezikov in literatur. Ali bi se nobeden izmed njenih gojencev ne hotel specializirati za jezik slovenski in postati stalen most med Krakovom in Ljubljano, med Poljsko in Kranjsko? Polje, hvaležno za v istini kulturno delo, je neobdelano. Nadejamo se, da ta ledina ne ostane dolgo taka. Ce bi nam v kratkem bilo treba vsto-piti na čelo Slovanstva? Samo nič ne pride v roke; treba se je — nagniti in nagniti se je vredno.
Misli poljske in jugoslovanske se srečavajo. Krakov ima že lektorat za srbohrvaščino — seveda lektor je seda; v Sofiji! Naj se razširi še na slovenščino. Ta predlog se lepo ujema s pozivom »Na slovanske univerze«, ki prihaja s češke in jugoslovanske strani. (Prim. »Slov. Narod« z dne 3. avg. t. 1.)
Dnevne vesti.
— Vojna odlikovanja. Z redom železne krone tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči ie odlikovan stotnik 17. pešpolka Samo V oš n i a k. S srebrno brabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje je odlikovan stotnik 1?. pešpolka Aifred Lavrič pl. Z a -n 1 a s. Rezervni nadporočnik Martin Krivec letalske stotnije št. 35. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči.
— Odlikovan ie bil bivši orožnik sedaj pri poljskem orožništvu v Albaniji narednik Jakob K o z j e k z zaslužnim železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje.
— Slovenec profesor na zagrebški medicinski fakulteti. Kakor poročajo iz Zagreba, je imenoval cesar do sedanj e-*ra profesorja na turški univerzi v Carigradu našega slovenskega rojaka dr. Borisa Zamika javnim rednim profesorjem za biologijo in embriologijo na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča.
— Sestanek vseh odbornikov (-ic) vseh ljubljanskih kraj. organizacij ('pol. društev) JDS. se vrši danes 9. t. m, ob 8K zvečer v Nar. domu. v mali dvorani z dnevnim redom: L Ustanovitev okrajne organizacije v smislu V. org. reda JDS. 2. Delavni načrt za krajevne organizacije. 3. Slučajnosti.
— Slovensko ženstvo ima jutri v soboto ob 5. popoldne nujen sestanek na mestnem magistrata.
— Iz pisarne Slovenskega dež. narodnega gledališča v Ljubljani. Na vabilo vodstva Slov. gledališča priglasilo se je y zadnjih dneh mnogo dobrih pevk in pevcev za operni zbor. Posebno soprani so mnogoštevilno zastopani. 2eleti bi bilo. da se priglasi samo še nekaj altistini. Operni zbor se deli na stalno, celodnevno angaževani zbor in na pomožni, ki bo angaže-van samo za večerne skušnje in vse glasbene predstave. Za večerni pomožni zbor je potreba še nekaj oevcev in pevk, posebno pa dobrih altistinj. Tem potom se vabijo tudi vse erdč. pevke in gg. pevci, iz odličnih naših pevskih krogov, ki bi bili pripravljeni pomnožiti gledališki operni zbor pri otvoritvi gledališča in sodelovati pri prvi operni predstavi, da se priglase v gledališki pisarni. Vabijo se tudi vsi oni gg. godbeniki diletanti, ki bi hoteli pri otvoritvi gledališča sodelovati kot pomožni godbeniki v gledališkem orkestru in tudi pri simfoničnih koncertih, ki se nameravajo gojiti a vso vnemo, da se priglase v gledališču pri upravitelju slov. opere g. Rukavini. Končno naznanja gledališko vodstvo, da takoj angažuje opernega ? u f 1 e r j a (suflerko) z muzikalno naobrazbo in dramsko suflerko. Tudi mesto rekviziteria se mora že popolniti.
— Glavna zbiralnica perila za^ žete, ki se vračaio iz vietništva. v Ljubljani vljudno naznanja prebivalstvu kronovine kranjske, da zaključuje zbiranje perila Na Kraajakam ae Je
doslej nabralo 870 moških srajc, 826 moakih spodnjih hlač ter 0215 K 84 v daril v denarju; in sicer: v Ljubila-n i 360 srajc 250 hlač in 3579 K 60 v; v Kamniku ie štacijako poveljstvo nabralo 52 srajc., 47 hlač in 526 K 50 v; posebno zadovoljiv je uspeh v p o -s t o i n s k e m okraju, ki ie Glavni zbiralnici v Ljubljani poslal 82 srajc, 60 hlač in 1408 K 90 v. Razen tega se je pri zbiralnici i* vse kronovine nabra-io dokai riih, otirač, robcev, nogavic, kontenlne i, al. Kakor je videti, le uspeh zbiranja po Kranjskem aa prebivalstvo, ki je že v prvih letih vojne darovalo mnogo perila, zelo časten, zlasti če se vpošteva, da spričo občnih težav samo s perilom ni več posebno založeno. Ker se dotok daril se ni docela ustavil, bo o končnem rezultatu mogoče poročati šele tedaj, ko bo zbiranje faktično končano, torej sele tekom teera meseca. Glavni zbiralnici ni samo dolžnost, ampak tudi srčna potreba, izraziti v imenu vojnikov, ki se vračaio iz vojnega vjetništva, iskreno zahvalo darovalcem in darovalkam civilnega in vojaškega stanu za veliko njihovo požrtvovalnost in darežljivost. Glavna zbiralnica se prav tako iskreno zahvaliti k- tudi krajevnim odborom, ki so pri nal Iran tu sodelovali tako uspešno, zla-6 slav. časopisju za izdatno ra-< POHIOO, O korporacijah in o '• ki so se prav posebno po-:orist zbiranja in dosegli po-spehe, bo Glavna zbiralnica, i ..   va dolžnost, poročala na
visi me ... i-totako o pohvalnem so-'ulajrmerijskih postaj. Še . Srčnr. hvala v. em in v.-.'.Komu?! — Po 20. avgustu t. 1. preidejo agende in zaloge Glavno zbiralnico, v kor dotlej Se ne bi bilo odposlane V »m, skrbstvenemu orada na Dunaju, Berggasso jj. raa vojaško štaeijsko poveljstvo v Ljubljani. Dunajska cesta 29, dru g o nadstr. — V Ljubljani, 5. avgusta ID IS. — Aleksander M d r k von Morkenstein, Obstlt., poveljnik priglasilnice za ženske pomožne moči pri Soški armadi, Ljubljana, Narodni dom.
— Zavarovalni oddelek c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote (pogodbena družba: c kr. živ-1 jonsko - zavarovalna družba avstrijski Feniks na Dunaju) je izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vr-no izjav odličnih osebnosti o pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojnoposo-jilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogobrojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj eden milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih voiakih je dosedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron Nadalie se je doslej sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven tega ie brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 miliionov kron podnisov vojnega posojila. Skupno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno milijardo kron. Tudi potom vojnoposojilnih zavarovani je bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer da padejo njihovi reditelji v vojni. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjeni v knjižici, je razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socijal-nem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presegajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojnoposojilnih zavarovani presegli znesek 1100 milijonov kron in da ie bilo doslej po zakladu za vdove in sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 miliionov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila a kr. poštno - hra-nilničnega urada priglasi iz skupnih nabirani. kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posoiila pri vojar škem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanim zneskom skupni uspeh vojnega posojila. Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposo-jilnem zavarovanju daieio in predloge spreiemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1. II. nadstr.. okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju. Kamniku. Kočevju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, L nadstr.), Logatcu. Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki.
— Iz srednješolske službe. Provi-zorični učitelji na prvi državni gimnaziji v Ljubljani Fran Gnjezda. Rudolf Grošelj. Fran K o b a 1. Ivan D o 1 e n e c , Andrej Prebil in Alojzij Sodnik, provizorični učiteli na državni realki v Idriji dr. Fran C a -d e ž in provizorična učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu dr. Milan Š e r k o in Fran Dolžan ter suplent dr. Josip Rozman so imenovani za prave učitelje v devetem činovnem razredu.
— Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje dne 8. septembra t. 1. v Trstu izredni občni zbor. Pojasnila in dnevni red prinese prihodnja številka >Jugoslovanskega železničarja«:.
— Zopet dvojezičen občinski pečal Zadnjič smo povedali o Bledu kakšen občinski pečat ima, danes konstatiramo še drugo kurijoznost. Imamo namreč občinski pečat, ki se glasi: Županstvo Velika vas okz. Kamnik. — Gemeindeamt Grosdorf Bez. Stein.
— Zahvala slovenskih slepcev. Slovenski oslepeli vojaki v Gradcu, Vam vljud? o naznanjamo, da smo na naslov častite sestre Klare Vrhunc Odilien - Blindenanstald, Leonhard-straase 130. prejeli od velecenjenega gospoda Benedikta Dragotina. naduči-telja v Brezovici pri Ljubljani 200 K. Svota se je nabrala pri pogrebnem se-stanku# ookoinega gospoda Franca Sto-parja iz Ljubljane. Vsem blagim dobrotnikom, Bog plačaj. — Medle F. — Gradec. 2. avgusta 1918.
— Urari i na Kranjskem so naprošajo, da sporoče Zavodu a* poapeaeva-
nie obrti v Ljubljani, ce so pripravljeni sprejeti kakega vojnega invalida v
izučitev za urarski obrt Mnogi izmod vojnih invalidov morajo svoji poškodbi primerno izpremeniti svoi poklic. Dolžnost vsakega ie, da podpira invalide po svojih močeh, da dobe novo iiv-ljenako eksistenco. Obrtniki, ki že sedaj trpe na pomanjkanju obrtnega na* rašiaia, bodo pa imeli tudi korist, če se invalidi izuče v raznih obrtnih strokah. Tudi obrtniki drugih strok naj blagovolijo sporočiti Zavodu za pospeševanje obrti v Liubliani, Dunajska cesta 22, če so pripravljeni sprejeti kakega invalida v pouk. Invalida vzdržuje za časa pouka deželna komisija za vračajoče,se vojake, najboljše uspehe v obrtnem pouku pa dosežejo pri invalidih v takih slučajih, v katerih vzame mojster invalida v polno lastno oskrbo. Takim mojstrom plačuje deželna komisija nekaj prispevka za vzdrževanje. Natančnejša pojasnila daje v vseh slučajih Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani.
— Promet zasebnih voinopoštnih zavitkov je zanaprH ustavljen na voi-nopoštne urade 248, 438, 527. 619 in 639.
— Napad na mestnega stražnika. Na Glincah pri Liubliani^ je bil napaden mestni stražnik Demšar, ko se ie vračal zvečer domov. Dobili so ga ob cesti nezavestnega, vsega v krvi. Najbrže so ga napadli tihotapci.
— Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske v čn-u od 28. juliia do 3. avgusta t. 1. se jo v Liubliani rodilo 14 otrok, umrlo je 24 oseb, mod niimi 17 domačinov. Za grižo sta umrli 2 osebi, za jetiko 5 oseb, vsled nrtvouda 1 oseba. Oboleli so Zit tifuzom 1 domačin in za grižo 3 domačini in 1 vojak.
IT mrla ie v Kamniku ga. Ivanka Adamič roj. Klander, sonrojra mehčana in vrvarskega mojstra iz znane narodne rodbino. Bodi iei ohranjen blag spomin!
Pri okrajni hranilnici in posoiilni-ci v Skorji Loki podpisal je na VIII. vojno posojilo g. Anton Kržišnik, kmetovalec v Bukovemvrhu 26 pri Poljanah 5000 K. Pred tem je podpisal inio-novani na isto posojilo že 10.000 K. Na vsa voina posojila podpisal je dosedaj že 36 000 K.
Novi lastnik Blejskega građu in jezera, rojak gospod Ivan K e n d a . je nii-,pol iz Sofije s soprogo in sinom v našo domovino in biva sedaj na Bledu, da m*edi priprave za izvršitev svojih namer v povzdigo Bleda. Bilo srečno!
Na Bledu kaže. da ee ne moroio ze-diniti. ali nai bi počakali s >tujsko industrijo«, kakor io je nazval neki dopisnik, do konca vojne ali pa naj bi poskusili čimpreie zadelati vrzel, ki je nastala vsicd vojnih let. To mi je stisnilo zopet potni les v roko, da skočim letos drugič pogledat v omiljeni mi kraj. brez katerega ne strpim nobenega poletja. No, prepričal sem se, da pretežna večina mirno presoja položaj, prav tako. kakor povsod po stoeišcih zdraviliških in letoviških gostov: popolnoma ubraniti se jih ne morejo nikjer, kjerkoli so iih s svarili odklanjali, kamoli na našem Bledu, ki ga krajevna privlačnost in svetovni sloves dvigata nad vse druge kraie. Zatorej proč s surovo silo nad našim ženstvom, ki se pošteno peha. da se prebije in pomore tudi drugim! Kdor trezno presoja, sočustvuje čisto naravno z ubogo paro. ki je navezana na stalne dohodke. Teh pa je baš povsod drugod, zlasti po mestih premnogo, a pri Bledu prav malo: večinoma so obrtniki, kmetic in lastniki vil in kopališč ter grajščaki. Vprašam, kateremu meščanu širom naše domovine ali rojaku obdajaiočih nas hrvaških in nemških letovišč je prišlo še na um, ščuvati orožništvo, ki si je s svojim resnim vedenjem v najtežavnejših časih pridobilo neminljivih zaslug, da bi ustavili težak in grenek pri-služek trudoljubivim sorojakinjam? — Prepričal sem so tudi, da so cene skrajno zmerne — 30 K na dan za osebo, dočim mi pripovedujejo prijatelji, ki prihajajo iz Cerkvenice. Novega in od drugod, da so plačevali po 50 K na dan. Da tu ne more biti govora o neznosnem draženju, je jasno.
Z Bleda nam poročajo z druge strani, da je med letoviščarii letos znatno število Ljubljančanov, med njimi veleindustrijca tovarnarja Bonač in Polak z rodbinami, več trgovcev, bankirjev, več Dalmatincev veljakov in drugih. Prav tako. Kdo neki bi mogel zahtevati, da naj bi se domači gostje ves čas vojne morili na prašnih mestnih tleh, ali pekli na kraških skalah, ko jih lahko poživi in osveži že malo-tedensko bivanje v sočnem našem zraku?! — Vprašali smo, zakaj se ne sorciemajo samo domačini, odnosno slovanski gostje, a odvrnili so, da krstnega lista ne morejo zahtevati od nikogar, ki se prijavi. Tako zaidejo tudi Židje vmes, zlasti še, ker -o so po domačih listih odganjali svojci. Lakote pa tudi par sto gostov ne bo orovzročilo. To ve vsakdo, za to skrbe drugi faktorji ne le na Bledu, ampak prav povsod. Za Bled bi se pa dalo doseči vendarle, da se uvrsti med tista zdravilišča, za katare skrbi vlada, saj to docela zasluži. Tistih bornih pet do sedem tednov, potem bi se ne bilo treba braniti i Rik-lijancev. ki so s svojo reklamo — za Bled naikrepkeje podpirali faktorje našega zdravilišča v vseh dobah. Dokler imamo goste, pa tudi ne bo najhuje, če prizadeti malce potrpe. saj Ljuh* ljančani skoro vsi vztrajamo že leto dni brez mleka, masla, jajec, masti, pi-sek itd. in bomo še kdo ve kako dolgo. Od same aprovizacije nib/e ne more živeti, to ie jasno, in tako smo vsi tihotapci, nekateri bolj, nekateri manj, med njimi prav gotovo strupeni dopisnik sam. Nekateri zabavlja, skonari. kopiči, drugi plača vse ali baiffnta, kakršen je pač talent. Zatorej mirno kri! Par tednov v zaledje, če na Bledu ne gre, in do prihodnjega leta pomožno akcijo za stalne nameščence^ ter uvrstitev Bleda med vladno podpirana zdravilišča. Vse gre iz lepa in z dobrohotnostjo in vzajemnostjo, h kateri nas osobito opominja naš prekrasni in mili, večnolepi rajski Bled.
Iz Trebnjega. Vsepovsod klije demokratična ideja na dan, le pri naa dremljemo. Ali je temu krivo par ski-sanih gra-šein v okolici, ali par nadutih birokratskih samodržcev v kraju. — Ti poslednji imajo v rokah vse dobrote, ki nam jih je prinesla vojna: tako ob& aprovizaciio, poslovalnico la obla-
čila itd. Res ie n. nr.. da sede v oblačilnem odboru vrli možje, priznano kvalitete, ko pa v tem odboru odločilno posluje mož. starega birokratskega kova, ki se toliko briga za odborove sklope glede razdelitve oblek, kakor za lanski sneg, Čemu imamo odbor? Mar zato, da se v senci njegove odgovornosti oblačijo le bolisi ljudje, višii uradniki, njih žene, otroci, služinčad itd. Obrtniki ter siabejše situirani ljudje pa naj hodiio razcapani in nagi, med tera ko ie goriimenovani poslovodja, dobro situiran vpokojen okr. uradnik in veleposestnik, oblekel vso svojo družino doma in na tujem ter zraven še svojega lakaja, nekega vojnega vietnika? Skandal, da mu ga ni para! Zahtevamo, da merodajni faktorji razbiieio to krivično napravo, ki ne služi drugemu, kakor zlatim ovratnikom in rozetam, ter po aprovizaciji jim sorodnim elementom. — —v—
Ženska C. M. podružnica v Logatcu je priredila 28. m. m. domačo veselico, ki je vspela v vsakem oziru nad vse pričakovanje. Udeležba je bila zelo velika in to iz vseh slojev. Na sporedu sta bili dve deklamaciji (Zvezdica Zad-nikova in gdč. Ivanka Kunčeva) in sijajno posrečena gledališka igra. Na vstopnini z mnogobroinimi preplačili. posebno pa potem pri prosti zabavi so je nabralo toliko dohodkov, da je vrgla veselica 1082 K čistega dobička. Vsa čast zavednemu Logatcu in prirediteljem! Splošna želja je, da bi sledila kmalu kaka podobna prireditev.
Iz Dragatuša. Nasi šolarji so se s svojim prvim otroškim odrom, obnesli povsem zadovoljivo. V burkah: >Boje-ei Matevžek< in >Kaznovani šaljivec<, so se vrteli nadvse sprotno in vzbujali tu in tam mnogo smeha. Prav, kakor dramatični šolarčki, vse je šlo gladko izpod rok, točno po danih navodilih. 1 i i 1 je to res izvanreden užitek, razvedrilo za mladino in tudi odrasli se niso mogli načuditi kretanju malih igralcev. M«d igri so vpletli tudi par krasnih živih slik, vmes so se pa popevale narodne pesmi s spremljevanjom harmonija. Za predstavo gre v prvi vrsti zahvala gospe Potokarjevi, daljo vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k prireditvi. Pohvalno moramo omeniti tudi gospo Malioevo iz Vinice, ki je pripeljala cel voz malih viniških gledalcev. Vzlic skromni vstopnini, so napravili prireditelji 85 K 10 v čistega dobička. Izročili so ga c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlju v prid oslepelim kranjskim vojakom.
Iz Brežic se nam poroča o pobiranju žita in sena: Štajerska namestnija je predpisala podrejenim okr. glavarstvom, koliko žita in sena noraio skupaj spraviti, da odpade nasilno pobiranje. Brežiško okr. glav. pa je seveda po že stari njeni zmožnosti kar gladko ufcazalo: ta občina mora dati toliko in toliko sena. zrnja, če ga ima ali ne, drugače pošljemo vojake in druga strašila. Bodete že videli hudiča, če ne daste zlepa. Županstva, posebno ona, ki se boje. če se nad njim zadere kakšen škric ali pa, če so župani sebični za sebe in svoje liudi. so kar tudi razdelila po svoje: Ti moraš dati toliko ječmena, če si ga sejal ali ne. Ti moraš dati toliko sena, če ga ima drugi t7i-krat ali petkrat več. Nihče se ne upira oddaji, to pa vendar ne gre, da bi se ne določevalo, po nekem razmerju da ne bo eden več trpel nego drugi. Zakaj je pa bilo spomladi popisovanje setve? Najbrže so šle tiste pole v zemljiškoknjižni arhiv kot dragocen zaklad za >Jugoslavijo«. Ti gospodje imajo pač druge posle, kje je enaka pravica, to jim nič mar. Da no bo prepozno, se ima nemudoma ukreniti. V vsaki občini se mora sestaviti odbor iz mož iz občine, popisovalnih komisarjev in zastopnika prehranjevalnega sveta. Ti imajo določiti, koliko in kaj ima posameznik oddati, ne sme se pa nastopati tako nasilno, kakor se zdaj postopa. Podlaga tej komisiji so popisovalne pole. Pravica mora na dan!
Veliki sporedi v »Kino Central«; v deželnem gledališču. Opozarjamo na današnji oglas >Kino Centrala«. Vsak drugi dan igra nov spored!
Nekdo ie pozabil včeraj popoldne v Tivolskem parku na klopi v črno vezano knjigo, pisano v nemškem jeziku, last izobraževalnega društva za dvorski okraj pod št. B 262/1. Odda naj se v trgovini Drenik, Kongresni trg.
Aprovizaciia.
-f- Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v soboto dne 10. avgusta ob 5. uri v mestni posvetovalnici.
-f- Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v torek dne 13. t. m. ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajalo na izkaznice za moko.
+ Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto dne 10. .t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do S00, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št 1401 do 1600, od 5. do pol 6. št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. št 1801 do 2000, od 6. do pol 7. št. 2001 do 2200. od pol 7. do 7. št. 2201 do konca.
4- Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 10. t. m. se bo oddajalo za vso Ljubljano po 15 dkg mesa,
+ Škandalozne razmere na našem sadnem trgu. Piše se nam: Ze več dni je naš sadni trg popolnoma prazen vsakega sadja. Kakor hitro se objavijo maksimalne cene ali kaj tacega, zgine vse sadje iz stojnic Branjevke, ki so v tem vojnem času napravile izborno kupčijo s sadjem in zelenjavo, se naravnost norčujejo iz oblasti in njih naredb. Kaj jim je za to, ako teden ali mesec dpi lepo doma sede in pod roko vojnim dobičkarjem sadje prodajajo. Mi, ki ta-korekoČ iz ust v usta živimo, moramo pa gledati prazne stojnice! Tako visoke cene za sveže sadje, kakor so na ljubljanskem trgu, se ne najdejo v nobenem mestu. Oblasti tu veliko nremehko na-
stopajo! Ali ni žalostno, da sedaj, ko Je sadja v obilju, ne dobiš na trfu niti pe-clja. Magistrat kot lastnik stolnic bi mogel, kakor hitro branjevke Štrajkajo, takoj stojnice odvzeti. Eneržije je treba.
In kje le tista, že večkrat Baintnjana »mestna stojnica«, kjer bode aproviza-cija sadje prodajala? Sedaj i« se kaj ukrene. Prosimo pomoč U
Prosveta.
— Koncert Julija BetttU. Znanca
smo imeli zopet priliko pozdraviti na
našem koncertnem odru. Kakor ie bilo pričakovati po slovesu, ki ga uživa Be-tetto še izza bivanja med nami. ie napolnil njegov koncert vso unionsko dvorano do zadnjega prostorčka. Ce so izzvale že pesmi klasičnih akladateliev pri znanje in pohvalo občinstva, se ia to stopnjevalo do pravega viharja, koje odlični pevec zapel skladbe n&Mh domačih skladateljev. Njegov glaa. polen mehkobe, polen tudi mogočnega učinkovanja ie očaral vse poslušalce, ki so slavnemu pevcu prirejali burna« ovacije, zlasti ko ie odpel liubko tn karakteristično Gerbtčevo skladbo Poi-dem na prejo. Poklonjen ie bil pevcu tudi krasen šopek namesto lovorjevcga venca, ki ga v današnjih časih ni mogoče dobiti. Posebno učinkoval ie tudi* Pavčičev Dedek Samonog ▼ nlegovl komični barvi in Adamičeva pesem Pri studencu. Mnogo vrlo zaslužene pohvale je žel tudi skladatelj g. Josip Prochazka, ki je spremljal e. Betetta na klavirja ter nudil občinstvu izreden užitek v Dvofakovi Nočni poti in Smetanovi koncertni' fantaziiL katera zadnja je s svojo briljantnostjo posebno učinkovala.
mim stvari
* Prepovedano   občevanje s v je tiari
Italijanskimi oficirji. V Mladi Boleslavi ja
taborišče več vjetih Italijanskih oficirjev. Češko prebivalstvo je občevalo ž rjiral tndl še potem, ko je okrajno glavarstvo to prepoved dalo. Sledile so kazni, v enem slučaju se je glasila obsodba celo na 8 dni zapora.
* Cena avstrijskega denarja v Nemčiji. Češki listi poročajo: Po Slerljl hodijo agentje, največ židovski, ki nakupujejo papirne nemške marke, komad za 1 K 90 vin. in tudi za 2 K. V Nemčiji nočejo sprejemati našega denarja, nI ga mogoče oddati ne v restavracijah, ne v trgovinah. Kjer pa ga vendar sprejmejo, store to z nevoljo in odštejejo 58 pfenigov za eno krono.
Gospodarstvo,
— Na dunajski borz! je nastopila pO
štiridnevni »hausse* reakcija. Naravno ie, da so nekateri borzijanci, posebno pa pub-likum, ki stoji izven borznih krogov, realizirali dobičke ter prodali svoje delnice. Na ta način so kurzl nekoliko popustili za nekaj poenov, nižje so notirale delnice elek-traren, tekstilnih, usniarskih in lesnih podjetij ter državnih železnic. Skodovke pa so profitirale za 10 K. Ako ne pridejo novi Impulzi iz Budimpešte, ni pričakovati, da bf šli kurzi v prihodnjih dneh navzgor. Notiralo se je: Anglobank 616, Baakvereh* 64T50, Bodenkredft 1560, Avstrijski kreditni zavod 913, LSnderbank 622*50, Avstrijski Llovd 2097. Adria 1870, državne železnico 1062, Alpinke 1056, Skodovke 1104, Praške* železarne 3490, Orožarna 2058.
— Na denarnem trgu se ie po dolgem času obrnil položaj v prid avstrijski valut!. 2e cel teden je postajal tuli denar vedno dražji, tako da Je dosegel viSrno, k) |e nismo še nikdar videli. Včeraj hi deloma* predvčerajšnjim pa se Je s i tira čila Izpreme-nila. Za 100 romunskih levov se Je plačalo namesto 111 samo 110 K ter za 100 bolgarskih namesto 127 kron samo 126 kron. — Kakor znano, nimajo rnslrf rnblff enotne vrednosti, ampak carski rnbljl notira jo 177 in rubi ji izza dobe Kerjenskega* 154 K.
— Na lesnem trga v Budimpešti vlada
že tri dni popolna tišina. Lesni trgovci stavkalo, ker so cene lesa, ki jih Je določil* vladna komisija, prenizke. Pravijo, da boda vztrajali, dokler se cene primemo ne zvišajo.
— Povišanje sladkornih cen. Budimpešta, 8. avgusta. Listi so prinesli vesti, da bc* povišana cena za sladkor z novo sezono za celih 100 odstotkov. Dopisnik »A Napa« se Je obrnil naravnost na ministrskega predsednika dr. VVekerla z vprašanjem, ko-* liko Je resnice na teh vesteh. Dr. Wekerlcf| je potrdil, da se bodo cene zvišale. Izjavit pa, da še ni določeno, za koliko.
— Preveč bankovcev nakopičenih na
kmetih. Finančna uprava Je Izdala zadnje! čase razne odredbe, ki stremijo za tem, dad se zmanjša kroženje bankovcev, oziroma*1 da se začno v prometu se nahajajoči bankovci zopet stekati v dvilne poslovalnice. Akcija izvira odtod, ker se Je zlasti v kme^ tijskih krogih nakopičilo izredno rrmogol bankovcev. Opozarjalo pa se je že opetovano prizadete kroge, naj odvišnje množmr papirnega denarja nalože v hranilnicah.
— Za najemnike travnikov. C. kr. urad za ljudsko prehrano je odredil, da. so glede oddaje suhe klaje s strani oni najemniki, ki imajo travnike v tujih po-; liričnih okrajih, dolžni naznaniti podati v onem okraju, kjer najemnik stanuje, v okraju, kjer je bil pa travnik najet, se ima pa odračunati iz okraja izvožen^ kvantum klaje.
— Zamenjava poglnuDh. odnosno v sin pobitih vojaških konji C. in kr. vojno ministrstvo naznanja, da se za vojno službo nesposobni na licitacijah nakupljeni vojaški konji, kateri sami poginejo ali jih morajo posestniki v sili pobiti, od 1. avgusta dalje ne bodo več zamenjavali in ostane tozadevna naredba v veljavi le za one konje, ki so bili kupljeni pred 1. avgustom, s kojim dejstvom naj tedaj kupci od sedaj dalje računajo
— Vsled zvišane poštnine bode imelo trgovsko ministrstvo 63 milijonov kron več dohodkov kakor do sedaj. Kakor smo ze poročali, se zvišajo pristojbine za navadna pisma do 15 gv na 20 v, za dopisnice na 10 in za poštne pakete do 5 kg na 100 v. Pristojbine za brzojavke se povečajo za 20 v in za telefonske pogovore za 20 odstotkom
34
Tkmmm
Stran 4*
1   ■» '■■
»SLOVENSKI NAROD" dne 9. avgusta 1918.
180. štev.
Darila
, Za oslepele ljubljanske vojake je da-tepvala Amajtifa Schmtdt restavpateTka Ersficje jpti »Ro»«, 40 K.
DihTa Tvrdim Anton KuSlaa v Uub-IJani je pol^onlla v kojfcsjt meslrtfm revežem B»HanskJin 2 zaboja Mik. '
Darilo. Kestavrater na glavnem kolodvora gosp. H očak je. daroval mesto venca Da grob ppjtiieajn I^arrojorju Cvetniču 50 kron v dooFodekie namene.
Za mestne reveže so darovali: Neimenovan dobrotnik 2374 K 6Y vin.; ga. Leopol-dina Krlsau na Dunaja 3009 K; oes, svetnik Josip Benedikt povodom smrti svojega sina 100 K: gK Trena Feledi 20 K; g. Alojzij ►Jug, zbirko starnih gostov pri »Avstrijskem carju* 20 K in ga, Turnšek 2 K.
Za slovensko solo v Mariboru: Blaž OJstrež iz šiSke, zbirka sprevodnikov državne železnice 650 K, Martin RoČnlk, go-jBUlniČar v Zavodnnjera 10 K, Jakob Vrečko v* Martboni po g. dr. Glaser iz neke kazenske zadeve 20 K. Kmetijska zadruga v Ra-
rJO K porotnik Janko Goltat na Dunaju K, Ivan Kaj žar, nadrevident južne žel v L j ubijani, nabral na sestanku jugoslovanskih železničarjev v Kranju dne 14. julija v priznanje g. dr. Korošcu za zastopanje ju-zoslov. železničarjev 80 K, Franc Goričan, potovalni učitelj v Višnjevasi. zbral na prijateljskem sestanku v Višnjivasi 23 K, Marija Kukovič pri Sv. Duhu - Loče 6 K. upravništvo »Slov. Naroda« 215 K, Vilko Oraien, nadporočnik v Ptuju 20 K. Jakob Safosnik, kaplan v Dolu pri Hrastniku 50 K, dobiček gledališke predstave v Hrastniku dne 21. julija 1918 150 Kt gdč. Henrika Golob v Mariboru nabrala 25 K, Maks Štefan-ciosa. Stojno selo pri Rogatcu, daroval nad-poročnik - sodnik Potočnik Iz Idrije ob priliki obiska jugoslov. rodbine Steianciosa pri Sv. Florjanu 100 K, nepoznan, Sv. Trojica v Halozah 40 K, Ivan Ravbar, nadučitelj v Črešnjicah 10 K, dr. Franc Gerlovič v Ljubljani 20 K, Josip Žemljic v Crešnjevcih potom Posojilnice v Gornji Radgoni 30 K, računski podčastnik Franc Skerbinjek in poddesetnik Josip Poznič nabrala med slovenskimi vojaki 9. poljske stotnije 26. strelskega polka 171 K, Ivan Veselic, veletržec
v Ormožu 50 K. Viktor Kukovec, tovarnar v Ljutomeru 100 K, gdč. Fr. Rebolj, učiteljica v Žicah, nabrala 148 K. Rad. Vivod, c. kr. davkar v Sevnici 50 K, Fr. Zore v Konjicah 20 K, upravništvo »Slov. Narodac 56 K, iz nabiralnika v Narodnem domu 97 K 93 v, iz nabiralnika pr Golecu 11 K 7 v in 25 K. po Ciril - Metodovi podružnici na Vranskem Peter Majdič 250 K, Lavoslav Scbwentnsr 100 K, vesela družba pri Brinovcu 20 K, skupaj 370 K, Valentina Kaukler v Ptuju, nabrano v Spuhli, Gerncih. Rogoznici in Budini v spomin 30. maja 1917 po vrlih okoličanih 339 K 50 v, dr. Josip Malerič, okrožni zdravnik v Črnomlju (po g. dr. Korošcu) v spomin 1. belokranjskega tabora Vinica 464 K, Črnomelj 421 K, Dragatuš 115 K, skupaj 1000 K, šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani, dar članov, nabrano o priliki izleta k Sv. Katarini, 100 K, upravništvo »Slov. ZNaroda 343 K, neimenovana nabrala v Lehnu in sicer so darovali: Jos. For-nezzi 20 K, Ida Rebernik 20 K, Jos. Osvald 40 K, Marica Osvald 10 K, Ivanka Osvald 10 K, Maks Osvald 5 K, Jožef Osvald 5 K, Marija Klemen 4 K, Micka Klemen 1 K, Fr. Klemen 1 K, skupaj 116 K, Franc Napornik,
Tepanjskl vrh 50 K, Clrfl - Metodova podružnica v Žalcu, dar tržke občine 50 K. Tomaž Kamšek v Sp. Ložnici 20 K, dr. Fr. Koiterer v Trstu 20 K, dr. riinko Irgolič v Trstu 20 K, Franc Cvetko v Trstu 20 K, Justina Cvetko 10 K, Anton Lasbacher, kaplan v Celju, zbralo Celjsko pevsko društvo v veseli družbi 105 K, Maks Glaser v Selnici 5 K, Drago Sirec, nabral v družbi v St. Jurju ob juž. žel. pri »Cestnem Jožeku« 62 kron, Milica Pušenjak v Ljutomeru, nabrala v veseli prleški družbi pri Kapeli 22 K. Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc   Pišek,  Narodni dom).
Šolski odsek.
* *
Upravništvu našega lista so poslali;
Za »slov. šolo v Mariboruc dr. Simon Dolar v Hotinjivasi 43 K, zbral na sestanku učiteljstva slovenjebistriškega okraja dne 1. t m. in A. Jurgl, uč. iz Loke pri Zidanem mostu 10 K, zbrala jugoslovanska deca 1. razreda ljudske šole za svoje bratce in sestrice. Skupaj 53 kron.
Za »slovensko šolo Sv. Vida v Trstu« dr. Simon Dolar v Hotinji vasi 43 K, zbral
na sestanku učiteljstva slovenjebistriškega okraja dne 1. t. m.
Za »oslepele slovenske vojake« mestno županstvo v Postojni tO K, iz neke poravnave pred posredovalnim uradom.
Za »Slovansko Matico« veselo omizje za »mrzlo pečjo« v hotelu »Štrukelj nabralo 10 K 50 v.
Za »gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco« občina Brje pri Rihenberku r.a Goriškem 120 kron, nabrale po občini gdč.: FL Besednjak. K. Mihelj in M. Žerjal.
Za »Ciril - Metodovo družbo« veselo omizje za »mrzlo pečjo« v hotelu »štrukelj« nabralo 10 K 50 v in zbirka zabave na ru-munskem bojišču dne 13. aprila letos 27 K 60 v. Skupaj 38 K 10 v.
Za »slovensko narodno gledališče« dr. Lah Iz Kralj. Vinogradov 135 K, zbirka gospe Preisove.
Srčna hvala!
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn rfsk »Narodne tiskarne*
braka
Samostojna sospodinla
X* večletnim spričevalom, tace primerne tftažbe. — 6. Ama Stan te, Prečna nI.
it. C, pod streho. 4064
AnAflam 2 letl starana P*l-«rrtfU«I*a stnega Istrskega -
in še čisto novo puško za k: »P e t e r 1 o n e Mauserpursch-Buchsen« kal. 6-6 V> Vprašanja naj se pošljejo na upravi »Staven. Naroda« pod „1ovec 4945".
Wf oii raiauka tlelo
sprejme oseba z lepo pisavo proti primerni odškodbi na dom. Ponudbe pod „Merkur it. 1918 4023" na upr. S. N.
Vzame se v najem ali kepi
majhna hišica
v Li ubijani. Ponudbe pod „30370-BAR" na uprav. „Sloven. Nar." 2334
Zaradi izpraznitve skladišča
se proda okoli 4067
10 h! prima vina
tudi v manjših množinah. — Kje, pove upravništvo   »Slovenskega Naroda«.
Hi VOZ,
obit s pločevino, 9 sedežev, kompletna angleška konjska oprava (s svitki), stroj za koruzo ali lubje drobiti, je na prodaj Kie, pove upr. »Slov. Naroda«.
m m
i!
nia
e mogoče zmožna vseh treh jezikov) le izurjena moč, se tako} sprejme proti dobri plači. Prosi se le pismeno obrniti na tvrdko F. Čuden, Prešernova ulica v LjubLanl. Sprejme se tudi nrarski učenec. 4082
s velikim sadnim in zelenjadnim vrtom se proda. — Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod HA. D. 4C68".
Knjigovodja, skladiščnik in šofer ~W
se iščeio aa takoj. Pismene ponudbe na c kr. stavbno ekspozituro št.
V HI v Bovcu. 4084
V zavarovalno pisarno se spra]me
pisarniška moč.
Ponudbe s plačilnimi pogoji ter z navedbo Jezikovnih tn dragih zmožnosti je nasloviti rfa: 4073
poštni predal št 4, Liahfjana.
Oprava z
neves
jter razne garniture finega blaga, sc: t takoj osno oddajo* — Vpraša se pri i»laga{nfcarkl kavarna ffirtja. 4037
lepriskl centralni odbor. Dunaj I.
Bankgasse 2 iSCe popolnoma izurjeno
stenografi ni o tn strojepisko
s slovenski in nemški jezik. Služba >|e zelo ugodna. Pojasnita daje in posreduje Đe tete a zveza za tulcrkl protrne* v LJubljani, Dunajska cesta 18.
Zenitna ponudba.
let .star, £[gpv$ko izobra-bst, se želi seznaniti
jjMlademč
feen, vojarne prol
k;g06podifc*o> Jugoalovanko, staro 18 5fo Iz let — Le tesne ponudbe se majo pod naslov: „Slaveeif", predal, Trbovlje L — 4090
svojo trgovino z reHkmi sklufilfan romufaktunie in mešane stroke za jafco = ugodne cene. =
Ustmene ponudbe na — 3666
tffUN RCK, ZAGREB, Savska cesta 68.
takol za trgovino z mešanim blagom v službo
a od 16 do 18 let staro. Predlože naj se pismene ponudbe z dobrimi spričevali do 15. t. m. V trgovini že izvežbane imajo prednost. — Plača po dogovoru. Božidar Kastelic, Materija, Istra.
0 0 9
Karamele, mente, bozboae v dozah, Fandantiockc, mentol, mos~a boabone, kolumbia, priporoča na debelo 4063
& Darbo9 Ljnbljaaa9
:\~3<r sestal trg št. 13.
Istotam se prodajo tadi prazni zaboji.
gep"" Proda 36 staraj nov
Kdo, r a e
a tenms.
»Stoven. Nar « 4066
V vecletul .i j t-m se vzame takol evestaa no kuj»i 3967
iiij
posesti!;
s fr na aH gostilno, skupaj ali p0£. — Odda se tudi lahko večje pc v na posestvo. Ponudbe pod. F. S. poste restante p. Stsrć, Sp. Staj
Hagaciner9
mlaiša oseba, inteligenten, eventualno invalid, za skladišče aprovizacije se isfie za takol proti dobri plači. Ponudbe z izpričevali sposobnosti, osebe s kavcijo imajo prednost, je nasloviti na aprovizacilu -Dalmasuoi Ljubljanske Eređitue Bauke, Kuto, Dal-maciia. 4016
fiokdii zidejnjavel
Kupujem po tržnih cenah zelenjavo v večjih množinah kakor: 4078
fižol v stročju svež, grah v stro-čju svež, prvo zelje, namizno rdečo peso, čpinačo, paradižnike po tetL — Zaboji na razpolago. — Ponudbe takoj na
Gustav Blažon«
Udmanska ulica 25 — CELOVEC.
r
nilni jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Sechergurten). — Transportni trakovi.
Kaffner & Co9 Gradec 14.
4089
T1LNICE
za pogon s sito In s roko, daljo Čistilna mlatilnice najnovelie konstrukcije« čistil« nlke, trijerje, itiikalnice se grozdje In sadje, mHne za Sito in sadje, gepolje, slamorez* nacc, brzoparilnike, kotle za ž&anje, brane in pluge ter razne druge poljedelsko stroje Iz največjih tovaren, za« jamceno cžokre kakovosti, ima vedno na zalogi
zaloga poljedelskih strojev
v Ljubljani, Martinova cesta št 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših »ftMili mliNAii pripravnih za vsako mletev. Oobra In najce« rOCnin InainilV, nejia postreSba vsakemu zajamčena.
Fr. Hit«,
rg£gS55S£0 "gnu
Husliki sporedi g Kino Central E11
ij ==v deielnem gžed»ližču.== y
M Vsak drugi dan nov spored! LJ
\B\ PeSek 9. in sobota lO. avgusta. Uej
!   ]  V Berlinu in na Dunaju z velikim uspehom proizvajanj igrokaz:   | J
zburRano valovle.
M
fj  Po noveli Karla Hauptnianna.
Ni za mladino.
r   1 ______TTu In ponodoUok 12. av<
L  A Najbolj učinkujoči in najpretresljlvejSi film sedanjosti:
L J
H H
L J  oj> kateri se osolzi vsako oko. — VjlavniM vlogah člana c. kr. [W|  dvor. gleđaiisča na Dunaju Mari|a Btaven — Waltar Kober. |Q|
M —K prvim predstavam vsak dan imi pristop tudi mladina. — f^J
Torek t3. avgusta
AHASVER II. del.
Velika tragedija ljubosumnosti.
en dan.
•42 §1 UD
okel! 300 kg so ared\ — Cena po dogovoru. — A. Tome, Škofljica na Dolenjskem. 4072
SS&ižkinlo
veščo vseh domačih del, isto uradni •*ka družina. — Vpraša se: Sodna ul. 6 L levo, od 11—1 ure opoldne 4 69
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. Ril NT, Kranj. 2693
Iščem spretno
za fiziko in opisno geometrijo (za VI in VII. razred realke) za takoj. Plača po dogovoru. — Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 4007
m.
i posestvo
blizu postaje 20 do 40 oralov (johov); je lahko tudi posestvo z vodno Žago ali z gost 1 no. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 4065
Sprejme se take! dobro iztirjena
KONTOItlSTI
za trgovino z mešanim biagom na debelo. — Ponudbe na: „Ljubljana, po&tal predal 163." 4015
ki bi bila obenem prodajalka.
Jos i P ina Martini, modfstlnja v Ce-Uu, Sckmiedgasse ste v. 2. — 4079
lepo posestvo, velika vodna sila blizu VVildona se preda zaradi izselitve. — Pojasnila daje 4088
Freund, Stelrergasse 97, Gradec. 'W
ki govori nemško in italijansko bi solo obiskujoče dečke ali deklice v Trstu vzela na hrano. — Plačilo polovico v denarju, polovico v živilih. — Ponudbe pod „Lehrerln 4074" na anon-Čno ekspedicijo Kari Schmelzer, Trst.
®®T Proda se
z lepo konjsko opravo ter dvosede-žna lahka kočija. Istotam je naprodaj 1 kani (fuehs), pripraven za vsako deio. Naslov pove upr. »SI. N.« 4080
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 S2, brizgalnica 2 S. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna „pii npanfn'1 Apotheke »zur Hoffnung«. Peca 45, Ogrsko.
samo nasproti glav. pošte
v Ljubljani. "VI
Prijazna poatreibe. —
s sladkorjem in cikorijo mešana, se more meriti spričo svoje dobre kakovosti in izdatnosti z vsako pravo kavo.
En sam poskus zadostuje,
da postane vsak trgovec stalen odjemalec. — „Adria" pralni prašek, „Adria* vanilijin sladkor, »Adria* pecilni prašek, pravi škrob, francosko žganje, pravi Čaj, dišave vseh vrst, grenka sol, Barvo za obleko, umivalno milo ter vse ostalo blago najboljše kakovosti vedno v zalogi. — Samo na debelo. — Vsako poedino blago je zavito v krasne zavitke ter daje trgovcem — mogočnost hitre postrežbe svojih odjemalcev. —
Filip Šibenik, Izdelki Adria.
Centrala: Zagreb. ~^eaj
Filijalka; 11 *«LlL«i»«»*«
Trgovci I Podpirajte slovensko tvrdko, ker si s tem gradite svojo neodvisnost. 3937
Trgovski pomočnik
lase mes£4 za mešano stroko. Vstop takoj ali po dogovoru. — Kdo, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3963
2 DEKLICI
v starosti 6 in 10 let bi rad oddal na prehrano na Hrvatsko proti plačilu dnevno 5 kron za obe. Ponudbe pod: „Hrvatsko Z9%2* na upr. »SI. Nar.«
se takoj sprejme. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 4C61
9*9°" Vzamejo se v na(em
trgovski lokali ali vena skladišča.
Kupi se tudi hiaa, pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod „trgovina 4018" na uprav. »Sloven. Nar.c
Klavir s
t
t
(tudi za ilvila). — Pismene ponudbe pod „st F/4071" na upr.  »SI. Nar.«
Proda se
lino blago (iz mirnepa časa) za dam-sko obleko in oevlfl st. 38. Pogleda se lahko: ftt&ka, Celovnka cesta st.
22, pritličje. 4062
Gospodinja,
izobražena za v mesto, vajena vsega gospodinjstva na posestvu in hišnih opravil ter dobrosrčna za vzge. i 4. v šolo idočlh otrok od 6—16 leta, dobi tiajno mesto proti dogovorjeni plači. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 4039
Prazne vreče
vsake vrste In soho gobo kupuje vedno In v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. ttrma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Kupim
lepe suhe gobe
(turske) po najvišji dnevni ceni. — Mihael Omahen, trgovec, Višnja gora. 3907
rn ali Kamenjam za
-toff sa&ee moko, železniško ll BI 2 21 uradniško novo i % r ? J? II unJJormo iz finega UUU111 st,knai porabno za " * vsako civilno obleko, obstoječo iz: suknje, uniformskega suknjiča (Uniformrock), telovnika in hlač. Pismene ponudbe na upr, »Slov. Naroda« pod: „nova obleka 4077".
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kapu je trgo ina s semeni Sever Jb komo. preje Peter Laaanlk, Ljubljana, Marijin trg. 3678
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorla Kovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod f fjabliaai, Kolodvorska ul. 24 a.
H Jugoslaviji
se naf pije
Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec
ki se naroči posta smatanj. Koroško 9*V" Tam se naroči tudi fino rdet belo in ern* vino  ter zganja t sadni most 370
1939
1FS2
^-2C
MX
36