H Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETM* XXXV!!! CELOVEC- PETEK, 22. JULtJ 1983 ŠTEV. 29 (2132) Deficit kot jabolko spora Posebna seja parlamenta išče izhode iz gospodarske krize Ljudska stranka s svojo zahtevo po posebnem zasedanju paria-"lenta danes na Dunaju nikakor ni naieteia na vsestransko odobravanje; še tradicionaino konservativno časopisje je pobudo zaradi proračunskega deficita sprejeto zeio rezervirano. Tako je novinar ORFa vpraša) predsednika OVP Mocka, za koiiko neki se bo proračunski deficit v tem ietu zaradi posebnega zasedanja zmanjša!. V Kurierju Pa giavni urednik Leitgeb vprašuje, a!i še kdo jemije resno kritiko ljudske stranke na viadi. Komel j je spet vabil ^ Že četrtič pohod po poteh Domnove čete „Minuio je skoraj že 40 !et, odkar so hoditi borci Domnove čete po teh krajih in teh poteh, ki smo jih danes prehoditi. Vendar je bita pot nekdanjih borcev-kurirjev neprimerno težja in nevarnejša in obenem zgodovinska. " Tako je dejai podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej Kotenik v nedetjo ob spomeniku Domnovi četi na Kom-tju. Pri spomeniku je bita končna postaja sedem kitometrov dotgega pohoda „Po poteh Domnove čete ", ki ga je Zveza koroških partizanov skupno s krajevnimi organizacijami tetos priredita že četrtič ob dnevu vstaje stovenskega naroda. Dva dni, preden je ljudska stran-od zveznega predsednika zahvala, da naj skliče posebno sejo ^a današnji dan, je kancler Sino-"vatz napovedal vrsto ukrepov, ki ^aj bi od jeseni naprej pomagali Poživiti gospodarstvo in sanirati Proračunski deficit. V letošnjem le-^ bo ta primanjkljaj znašal obil-"'h 95 mitijard šilingov, za prihod-Pje leto pa bi narasel na 125 mili-l^rd, če ne bi sprejeli protiukrepov. ^ jesenskimi ukrepi hočejo tako Privarčevati 30 milijard šilingov. Prav višina proračunskega primanjkljaja je bila za ljudsko stranjo povod, da zahteva posebno se-io* na kateri hoče finančnemu mi-oistru izreči nezaupnico, ker da je ^seni ,,prevaral" parlament z napačnimi številkami. Hkrati pa se ho-ljudska stranka postaviti tudi Proti vladnim ukrepom, ki bodo za Prebivalstvo prinesli huda bremena Tako naj bi zvišali davek na Presežno vrednost, povišati prispe-^ socialnemu zavarovanju, povili cene pri železnici in pošti in Prihranili tudi še na drugih social-^ področjih precej denarja. Finančni minister in mala koalicija ^a torej očitno v dilemi med povečanjem državnega deficita in pokanjem brezposelnosti odločata a drugo. In dejansko so gospo-Prski strokovnjaki svoje napovedi glede brezposelnosti za letošnje leto že revidirali: od 3,3 odstotkov na 4,6 odstotkov brezposelnih. Seveda pa tako huda vprašanja, kot so vsesplošna gospodarska kriza, ki zdaj načenja tudi že steber avstrijskega gospodarstva, turizem, in brezposelnost, brez dvoma ni mogoče reševati s posebnimi sejami parlamenta, saj kriza ni nekaj, kar bi ena stranka iz same hudobije nasproti drugi zavestno sprožila. Na drugi strani pa brez dvoma prav tako ni izhod, če se bremena krize prevalijo na delovne ljudi. Tega nam ne morejo prikriti niti najhujše posebne seje parlamenta v najhujši poletni vročini. Sinowatz vabi na razgovore Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta od zveznega kanclerja Freda Sinovvatza prejeli vabilo na razgovor, ki naj bi bil 7. septembra 1983. Do 20. avgusta naj bi organizaciji kanclerju posredovali seznam vprašanj, o katerih naj bi razgovor tekel. Zastopniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem bodo imeli prvič priložnost, da svoja stališča tolmačijo novemu zveznemu kanclerju. „Po poteh Domnove čete nikoli ne bomo šli z namenom, da bi ščuvali proti komurkoli ali gojili sovraštvo, temveč da bomo opominjali na težke čase naše zgodovine," je povedal Lipej Kolenik. „Poti in pohodi Domnove čete naj bodo poti miru, sporazumevanja in prijateljstva vseh antifašistov in demokratov ne glede na narodno pripadnost in državljanstvo." Kolenik je nadalje poudaril potrebo čuvanja tradicij narodnoosvobodilne borbe in se postavil proti tistim, ki v rjavih gvantih omalovažujejo partizan- sko borbo proti hitlerjanstvu. Ob spomeniku je spregovoril tudi Pliberški podžupan Mirko Kumer. Pohoda, ki je krenil iz Borovja in se tik ob jugoslovanski meji pomikal v poletni dopoldanski vročini preko Grabelj in Belšaka na Ko-melj, se je udeležilo okoli tristo ljudi z obeh strani meje. Ob spomeniku padlim partizanom je bita kratka spominska svečanost s kulturnim sporedom in polaganjem vencev, pri Štibarju pa je nato sledil družaben partizanski miting z godbo in domačo pesmijo. 7MJz07*7M^.' Učitelji za Tomaža Ogrisa Učitetji za stovenski in dvojezični pouk na tjudskih in gtavnih šotah so te dni zaktjučiti akcijo, s katero hočejo podpreti statišče stovenskih osrednjih organizacij giede novega nadzornika za manjšinsko šotstvo. Podporno izjavo, ki jo je podpisato že precejšnje števito dvojezičnih učitetjev, bodo postati zveznemu ministru za pouk Hetmutu Žitku. V podporni izjavi je rečeno, da je dejavnost okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo največjega pomena tako glede jezikovnega in kulturnega izobraževanja učencev, prijavljenih k pouku slovenščine, kot tudi za nadaljnjo izobrazbo in za strokovno svetovanje učiteljev na dvojezičnih šolah. Zato učitelji s svojo akcijo podpirajo trojni predlog osrednjih organizacij, ki je bil posredovan deželnemu šolskemu svetu, in se zavzemajo posebej še za Tomaža Ogrisa, ki da izmed treh kandidatov, ki jih je v imenovanje predlagat kolegij deželnega šolskega sveta, edini zadostuje zakonitim kriterijem, hkrati pa tudi meritom, ki jih je formulirala prizadeta manjšina. Učitelji tako kot osrednji organizaciji, ki sta prav tako pisali Zilku, izražajo pričakovanje, da bo minister predlagal zveznemu predsedniku v imenovanje kandidata, ki ima na tej strani ustrezne strokovne kvalifikacije in dolgoletne izkušnje kot učitelj, na drugi strani pa tudi uživa zaupanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. PREBERITE Otvoritev nove Posojilnice ^ Miklavčevem str. 2 Informacija za slovensko delavsko mladino str. 2 O koroškem slikarju Jožetu Boschitzu str. 3 Tekma koscev Radišah str. 4 Otvoritev razstave "arhitektura na Žili" Ziljski Bistrici str. 5 j^vojna morala Haiderja? str. 8 ^aj je novega pri SAK? str. 8 Vrba: Cesta Pavla Kernjaka Občina Vrba je pretekli četrtek soglasno sprejela predlog Enotne liste, da poimenujejo v Vrbi cesto po Pavletu Kernjaku. Kot je dejal občinski odbornik Enotne liste, je s tem naš rojak Kernjak dosegel po smrti javno priznanje za svoje delo, ki ga uvršča med najplodo-vitejše skladatelje na Koroškem. Predlog je na seji tolmačil podžupan Bulfon (SP) kot pristojni referent, upravičenost predloga EL pa je posebej poudaril tudi župan Petritsch (VP). Volilna skupnost, ne EL Z obžalovanjem moramo priznati, da smo v članku ..Nasprotujejo dvojezičnemu vrtcu" v zadnji številki SV napravili napako, ki ni samo formalnega značaja. Volilno skupnost na Bistrici v Rožu smo preimenovati v Enotno listo. Oproščamo se odbornikom in prijateljem Volilne skupnosti in prosimo, da napako pripišejo poletni vročini. - Uredništvo. Leitgeb odpušča delavce Mladinski tabor narodnosti v Kopru Okoli 40 mladih se je od srede do sobote preteklega tedna zbralo v Kopru na prvem taboru narodnosti, ki ga je pripravila republiška konferenca ZSM Slovenije. V Koper so prišli pripadniki madžarske narodnosti iz Lendave, člani mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz Trsta, mladi pripadniki italijanske narodnosti s slovenske obale in člani Zveze slovenske mladine na Koroškem, seveda pa tudi slovenski mladinci iz Ljubljane in Kopra. Na prvi mladinski tabor narodnosti naj ne bi prišli le mladinski funkcionarji, ampak mladinci „s terena", torej tisti, ki so tako ali drugače delovni v svojem okolju. Koroške mladince so zastopali Borut in Bojan Sturm-Schnabt ter Magda VVieser, ki so ravno prišli iz mladinske delovne brigade v Bistrici ob Sotli, prišla pa sta tudi Marjan Pečnik in Franc Picej. Povabilu v Koper pa se niso odzvali študentski klubi in KDZ. Od srede do sobote so mladinci izmenjavali izkušnje o svojem delu, se medsebojno informirali o položaju, tako v Porabju kot na Koroškem in v tržaškem zamejstvu, pri čemer so bile ilustrativne za zamejce predvsem izkušnje mladincev italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Neposredno so mladinci lahko spoznali položaj italijanske narodnosti na slovenski obali, ko so obiskali italijansko skupnost v Kopru. Pogovorili so se tudi o vlogi in mestu mladinskih organizacij v zamejstvu in se zavzeli za drugačne oblike medsebojnega sodelovanja. Seveda pa je ostalo če dovolj časa za družabnost in kopanje. Prihodnje leto naj bi bil tabor narodnosti na Koroškem, in sicer pri Peršmanu, kjer bodo z mladinsko delovno akcijo letos začeli urejevati mladinske prostore v prvem nadstropju, tako da bodo primerni tudi za izvedbo takega srečanja. Demontaža delovnih mest v Podjuni se nadaljuje. Medtem ko glede pivovarne pri Štihu še zmeraj ni jasno, kako bo z njo, se že pri Leitgebu v Sinči vasi pripravljajo na val odpustov. S koncem julija hočejo odpustiti 60 do 70 delavcev, večinoma z žage, ki jo hočejo čisto zapreti. S prvim julijem so se pri Leitgebu spremenile lastniške razmere, tako da je zdaj večinski akcionar skupina Thurnauer s 54 "/o, skupina Lindenberg iz Nemčije ima 35 %, Grete Leitgeb 8 %, doktor Gangi pa ostale odstotke vseh akcij. Novo vodstvo je obratnemu svetu sporočilo tudi, da odpoveduje nekaj socialnih dogovorov v podjetju. Obratni svet je že protestiral proti temu aktu, pripravlja pa tudi že izredni zbor delovnega kolektiva, ko bo prispel seznam odpuščenih. Obratni svet ima potem še 5 dni časa za ugovor proti odpustom, na zboru delovnega kolektiva pa se bodo dogovorili tudi še o drugih akcijah. Pri tem bodo leitgebški delavci brez dvoma potrebovali solidarnost nas vseh. Nova Posojilnica v Miklavčevem Otvoritev poslovalnice žeieznokapeiške Posojilnice z nepredvideno (?) prekinitvijo „V 83. tetu obstoja Posojitnice Žetezna Kap!a otvarjamo podružnico v Miklavčevem", je v soboto dejai občinski odbornik in ravnateij Franc Kukoviča ob otvoritvi posojiiniškega posiopja v Mikiavčevem. „Preko 80 iet ustvarjainega deia, zrasiega iz samopomoči domačega siovenskega prebivaistva v Žeiezni Kapii in okoiici dobiva z izgradnjo podružnice Mikiavčevo potrdiio, da so v naših vrstah ijudje, ki so pripravijeni vršiti pionirsko delo." bivšega župana Lubasa do predsednika ZSO Feiiksa Wieserja in tajnika NSKS Franca Wedeniga. Pozdrave in najboljše želje so upravljalcem Posojilnice s pretencioznim napisom „BANK — Posojilnica — Darlehenskasse" prinesli žk-trajski župan Posod v nemščini, njegove besede je prevedel Franc Kukoviča, za Zvezo slovenskih zadrug Posiovainica žeieznokapeiške Posojitnice v Mikiavčevem: sodobna bančna ponudba v sodobnih prostorih. Filiala žeieznokapeiške Posojilnice sestva ter vštric gasilskega doma, stoji tik ob cesti, v neposredni sose- kjer so v prvem nadstropju občin-ščini Raika in Steinacherjevega po- ske seje žitrajskega občinskega od- ------------------------------------- bora. Za poslopjem pa se kakega pol kilometra daleč razprostirajo pritlični obratovalni prostori tovarne pohištva IPH Žitara vas. V soboto popoldne so se tam zbrali domačini in sosedje iz Železne Kaple, med njimi številni častni gostje od žitrajskega župana Posoda preko kapelskega župana Juvana in ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Miha Antonič, medtem ko je poslopje blagoslovil šentlipški župnik Sa-krausky. Praznično obeležje pa sta otvoritvi dala zbora SPD „Zarja" in „Trta". Za sodobno bančno poslovanje v sodobnih prostorih bo skrbel Peter Kuhar ml. s sodelavci, uslug poso-jilniške poslovalnice pa se bodo lahko posluževali tako delavci, kmetje in nameščenci kot tudi trgovci in obrtniki, seveda pa tudi večji obrati kot tovarna pohištva IPH ali tovarna celuloze Obir. Železnokapelška Posojilnica, ki se je angažirala že pri ustanovitvi firme Intrade ter podprla tovarno celuloze na Rebrci in hotel „Obir" v najhujših časih, tako krepko pomaga pri izboljšanju infrastrukture v tem delu Južne Koroške. P. S.: Za hrupno prekinitev otvoritve so poskrbeli žitrajski gasilci. Prav ko je začel Franc Kukoviča prevajati Posodove pozdravne besede, pri tretjem stavku, je glušilno zatulila čez cesto gasilska sirena in tulila bi kar naprej, če je ne bi šel izključit sam župan. Že res, da je gorel gozd na Žitrajski gori, toda tam gori že ves teden, odkar je udarila strela. Da ni bil ogenj dobrodošla prilika za „nepredvideno" utišanje slovenske besede? Turizem ob Klopinjskem jezeru Stanje turizma na južnem Koroškem smo vam v zadnji številki Slovenskega vestnika predstavili na nekaterih posameznih primerih. ,.Kakšen je položaj tujskega prometa ob Klopinjskem jezeru", smo vprašali Vido Piccj, Antona Rutarja in Antona Žužeka. Vida Picej iz Žamanj, ki skupaj z materjo vodi gostilno in penzion, pravi, da so se sobe napolnile šele zadnji teden, za štirinajst dni pozneje kot v zadnjih letih. Po njenih informacijah imajo okoliški penzioni isti položaj. Trenutno je povpraševanje po sobah kar direktno s ceste precej veliko. Njihovi gostje so pretežno iz Štajerske in ZRN, pri kon-zumaciji pa je nasplošno opaziti večjo preračunljivost. Anton Rutar, ki vodi v Sielah ob Klopinjskem jezeru supermarket, ima opraviti predvsem s turisti, ki stanujejo v penzionih, bungailovih, kam-pingih in tudi v hotelih. Rutar pravi, da je bil promet maja nekoliko boljši, junija enak in julija nekoliko boljši kot lansko leto. Brez dvoma pa se je letos treba bolj potruditi, če hočeš prodati isto kot v prejšnjem letu. Imeti moraš boljšo izbiro in tudi konkurenčne cene, kajti kvaliteta ne igra več glavne vloge. Če bo vreme dopustilo računa Anton Rutar z istim rezultatom kot lani. V hotelu „Parkhotel" v Klopinju, ki ga vodita Anton in Hilda Žužek, pravijo, da je v njihovem hotelu B kategorije položaj glede prenočitev enak kot lani. Sobe so zasedene od začetka julija, kar bodo tudi še do 20. avgusta. Mesec junij je bil nekoliko slabši, do srede septembra pa pričakujejo še zadovoljive rezultate. Predvsem je opaziti, da ostanejo gostje le štirinajst dni, tritedenski dopusti postajajo izjeme. Tudi za šport, mini-goli in druga razvedrila imajo turisti še denar, vendar pri konzumaciji pijač je čutiti upadec za 20 odstotkov, to gre seveda tudi na račun nakupov v trgovini. vabi na odkritje spomenika ki bo v nedeijo 14. avgusta 1983 pri Peršmanu v Lepeni. Tam bomo s primerno svečanostjo odkriti obnovljeni partizanski spomenik, ki je teta 1947 bit postavljen v spomin padtim partizanom osmih narodnosti, pokopanim na poko-patišču v Šentrupertu pri Veli-kovcu in bit teta 1953 s strani protistovenskih etementov raz-stretjen. Odbor Trst: Akcija za globalni zaščitni zakon Prvič Slovensko gospodarstvo s Koroške na Gorenjskem sejmu 33. Gorenjskega sejma, ki se bo začel v petek, 5. avgusta in bo traja! do ponedeljka, 15. avgusta, se bo letos udeležilo tudi slovensko gospodarstvo s Koroške in tukajšnja mešana podjetja. Na pobudo koordinacijskega gospodarskega odbora ZSO in NSKS ter Zveze slovenskih zadrug bo letos izveden ta prvi korak, ki naj bi pomagal zboljšati sodelovanje na obeh straneh meja. Gorenjski sejem je tradicionalno usmerjen na blago široke potrošnje. Letos se bodo obiskovalci lahko informirali tudi o bančni, blagovni in turistični dejavnosti Zveze slovenskih zadrug in njenih podružnic ter o delovanju nekaterih privatnih firm (Lomšek, Drava, Breraro) ter me- šanih podjetij (Elan, Alpetour, Topšport, IPH in Obir). Glavni namen te udeležbe na Gorenjskem sejmu je opozoriti gospodarstvo in potrošnike v Sloveniji na zmogljivosti slovenskega in mešanega gospodarstva v Avstriji, saj bi bilo naravno, če bi šlo več prometa po tej liniji, širši publiki pa bodo na tem mestu dali tudi pregled o tem, kar je bilo ustvarjenega na tem gospodarskem sektorju. S tiskovno konferenco in s koroškim večerom v četrtek, 1L avgusta pa bodo predstavniki slovenskega koroškega gospodarstva in koroške kulture povedali še več o življenju in delu slovenskega človeka na Koroškem. Informacije za vajenke in vajence v slovenščini „Slovenska delavska mladina na Koroškem ne pozna primernih organizacijskih struktur, kjer bi razglabljala o svojih perečih vprašanjih. Tudi ji niso na razpolago razne informacijske podlage v slo* venščini. Delavska zbornica ali Avstrijska sindikalna zveza tudi nimata urejene servisne službe za slovenske delavce-delavke. Sicer imajo nemškogovoreči delavci iste ali podobne probleme kot slovensko govoreči. Treba je zato skupno iskati rešitve. Kljub temu pa bi slovenščina morala imeti tudi svoje mesto v organizacijah, ki zastopajo interese delavcev in delavk, da bi se slovenski delojemalci in delojemalke lahko počutiti enakopravne." S temi besedami uvaja Franc Mer-kač „Info-zvezek za vajence in vajenke", ki ga je pripravit v času civilne službe in ki ga je izdata Katoliška mtadina v Cetovcu. „Nič se samo od sebe ne spremeni!'" je gesto, ki je verjetno botrovalo tudi rojstvu te dosedaj edine brošure v slovenščini za slovensko vajensko mladino na Koroškem. JEZIKOVNI PROBLEMI NA DELOVNEM MESTU Na 40 straneh najde slovenska delavska mladina nekaj informacij o pravicah vajencev in vajenk, o poklicnem šolanju, o izbiri poklica, ter mnenja in izkušnje nekaterih vajencev in vajenk. Informacijski zvezek pa se dotakne tudi jezikovnih pf°' blemov na delovnem mestu. Omenja, da slovenski pogovori v obratu tnn<^ gokrat niso zaželjeni in da žara" tega mnogi mladi govorijo raje nem ško. Tako navaja nekega fanta Podjune, ki dela v nemški tovarn*, fant pravi: „Rečma v firmi, tla J* obrajtajo, da bi Slovenec prišu vr^' se bo pa v anega Nemca predelov, o bo na to sorto prišu viši!" Še v do* gih primerih govori zvezek, kako s Slovenci primorani zatajevati slovel ščino. Dodaja pa tudi informacij^ da nekateri trgovci zaradi kupcev j Slovenije (ne zaradi domačih) isc<*J dvojezične prodajalce in prodajaj' Ob koncu pa še enkrat ugotavlja, se Slovenci pogosto ne morejo br strahu in sproščeno pogovarjati P domače. Pregledno in s karikaturami in tističnimi tabelami opremljeno bros ro kompletira še kratek slovensko nemški in nemško-slovenski slova ček, ki delavski mladini približa naj važnejše pojme, ki jih sreča v vsa^ danjem poklicnem življenju. Prav ta pa je v obeh jezikih objavljen nam vseh vajenskih poklicov za govino, obrt in industrijo. Že v uvodu informacijskega zve ka najdemo ugotovitev, da bi bn kak priročnik v slovenščini za . jence in vajenke še bolj zanimN, ugotovitvi se moramo samo p('d žiti, še bolj pa zaključku, da bi lavska zbornica in Avstrijska sm kalna zveza morali že davno uP,^ števati potrebe slovenskih delavcev delavk na Koroškem. OB FILMU „VAS OB MEJ)": Po nedavnih volitvah v Italiji se Slovenci v nekoliko spremenjenem parlamentarnem razmerju si! pripravljajo na nov prodor v smeri globalne zaščite njihovih pravic. Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je pretekli teden odločno ponovit zahtevo po globalni zakonski zaščiti in po uzakonitvi pravic Slovencev v Italiji. Izrazil je pričakovanje Slovencev v Italiji, da bodo parlamentarne stranke v najkrajšem času v parlamentu vložile osnutke zakonov za globalno zaščito. To pričakovanje SKGZ gradi tudi na volilnih izidih, kjer so se Slovenci ali Slovencem naklonjeni kandidati uveljavili v vseh strankah kjer so kandidirali, tako na državni kot na deželni ravni. V svojem poročilu je predsednik SKGZ Boris Race glede prizadevanja za zaščitni zakon poudaril vlogo enotne slovenske delegacije, ki je včasih veljala za najbolj reprezentativno telo Selovencev v Italiji in v kateri so bili predstavniki treh strank, v katere so vklju- čeni Slovenci, dveh slovenskih osrednjih organizacij in zastopnik Slovencev iz videmske pokrajine. V zvezi s to enotno delegacijo bo zdaj treba razpravljati o pobudah, ki bi premaknilo z mrtve točke sprejemanje zakona. Od vseh strank, ki so že v prejšnji zakonodajni dobi predložile osnutke zakona, pričakujejo, da bodo to storile ponovno. Gre za KPI, PSI in Slovensko skupnost, pa tudi za Krščansko demokracijo, ki naj prej popravi tiste dele prvotnega osnutka, ki so do Slovencev krivični. Hkrati Slovenci v Italiji tudi upajo na to, da bodo vsi poslanci in senatorji Furlanije-Julijske krajine stopili v skupno akcijo za zaščitni zakon. Na seji glavnega odbora je Boris Race govoril tudi o zadnjih fašističnih izpadih, pozval pa je tudi dežeio Furlanijo-Julijsko krajino, da mora napraviti za slovensko manjšino neprimerno več kot doslej. Bolj odločna naj bi bila do vlade glede zaščitnega zakona, morala pa bi slovensko manjšino drugače obravnavati tudi v gospodarskem načrtovanju, finansiranju novih gospodarskih pobud, v urbanistični politiki in ji omogočiti navzočnost ob različnih važnih ukrepih. Prevzeti bi morala finančno breme za vzdrževanje kulturnih dejavnosti Slovencev, posebno še uveljavljenih raziskovalnih ustanov, knjižnic in podobno. V OZN prot! fašistom Na poletnem zasedanju odbora OZN za preprečevanje rasne diskriminacije je jugoslovanski izvedenec Silvo Devetak obsodil pojavljanje neofašističnih in neonacističnih skupin in organizacij, ki širijo rasistične in protidemokratične ideje, zlasti ko gre za narodnostne manjšine in priseljene delavce, jugoslovanski predstavnik je zahteval prepoved take dejavnosti, pa tudi skupin in organizacij, ki to počno. Proti cenzuri tudi koroški umetniki Že pred tedni je protestiralo ,,Interesno združenje avstrijskih avtorjev" proti obsojanju in krimina-lizaciji umetnin, kot je to napravil koroški deželni zbor s svojo resolucijo proti televizijskemu filmu „Vas ob meji". Sedaj so dvignili svoj glas tudi nekateri koroški avtorji, ki so združeni v ..Solidarnosti koroških avtorjev". V svoji resoluciji opozarjajo koroški avtorji na člen 17 avstrijske zvezne ustave, ki zagotavlja svobodo umetniškega ustvarjanja in razširjevanja umetnosti. Mnenja so, da resolucija treh v deželnem zboru zastopanih strank, s katero si lastijo pravico do izključnega ocenjevanja umetniške kakovosti in zgodovinskih resnic, nasprotuje temu ustavnemu členu. Proti temu poskusu izvajti cenzuro in kriminalizirati umetnost se izrekajo sledeči avtorji, ki se zavedajo, da posamezen protest premalo zaleže. Martin Diller, Anton Fuchs, Siegfried Gelhausen, Hans Gigacher, Alfred Goub^ Robert Gratzer, Ingram HartinS j Mess 3isate'* Brenhard Huttenegger, Janko ner (za društvo slovenskih P'* jev v Avstriji), Engelbert Ober^ sterer, Wa!ter Peball, Valentin lanšek, Josef K. Uhl, De! Vede njak in A)exander VVidner. ..[j Temu protestu so se prid^ tudi Valentin Oman, Arnulf ^g. posch, Kurt Piber, Franz Moro ter Kaufmann, Caroline, Hans dacher in Klaus Karlbauer. Sta*J' Umr! guvener narodne banke Stovenij^ Na posledicah prometne če je pred dnevi umrl gu^ Narodne banke Slovenije Mirko mar, bivši republiški poslanec^, bivši član Izvršnega sveta skup .g ne Slovenije. Ob težki Razveza slovenskih organizacij 'g žila predstavnikom Narodne o svoje iskreno sožalje. Prepričljiva umetniška govorica Jožeta Boschitza ob umetnikovi razstavi v Ljubljani Slikarja Jožeta Boschitza ni treba posebej predstavljati. To je že nekajkrat storil sam s svojimi likovnimi razstavami doma in v tujini. Od razstave do razstave si je utiral pot v svet likovne umetnosti ter že od vsega začetka opozarjal na svojo prepričljivo umetniško govorico. Danes Jože Boschitz brez dvoma sodi med tiste slikarje, ki zbujajo pozornost. Boschitz potom svojega sporočila opozarja na svoj umetniški svet, ki ima mnogo posedati, ob katerem se je treba ustaliti — in zamisliti. Jože Boschitz pravkar razstavlja s Avli inštituta Jože Stefan v Ljubljani, kjer se prvič s samostojno 'azstavo predstavlja v slovenskem 9iavne mestu. O slikarjevi umetnici izpovedi je razmišljal znani slovenski umetnostni kritik dr. Cene ^vguštin iz Kranja, in o slikarju Jožetu Boschitzu med drugim povedat: Ustvarjalni napor, ki ga koroški sbkar Jože Boschitz vgrajuje v svo-is slikarske in plastične realizacije, ni namenjen samo slikarjevi osebni izpovednosti, temveč služi oznanjevanju tistih vrednot in spoznanj, v katerih kot sam pravi ..slutimo bogastvo človekovih eksistenčnih resničnosti". Boschitzev „Človek" se je pojavil „brez maske, brez olepšav, priklenjen na pot svoje življenjske usode" že na razstavi Mladjevci teta 1975 in 1976 v Celovcu, Kranju, Beljaku in drugod. Kasneje je slikar izgrajeval in poglabljal svojo človeško izpoved, iskal nove poti likovnega izraza ter rastel v zrelo umetniško osebnost. Pri svojem delu uporablja slikar različna likovna izrazna sredstva, ki enakopravno služijo realizaciji določene ideje, določenega koncepta. Vendar Boschitzev konceptualizem (če ga tako imenujemo) ni razdrobljen, ne služi različnim in nasprotujočim si zamislim, urejen je v iskanju človekove osebne in nacionalne identičnosti v svetu, v katerem se pogosto izgublja, taji ali celo izganja, v svetu, ki uniču- je temelje človekove ..subjektivne in emocionalne varnosti." Svoja verovanja in prepričevanja prenaša Jože Boschitz na objekte, postavljene na prostem ali v galerijskih notranjščinah in sestavljene iz oblikovnih elementov in gradiv, ki jih najdemo v zakladnici ljudske materialne in duhovne kulture. Zemlja, kovine, steklo, les, predivo, tekstil, glina, iz katerih umetnik sestavlja različne predmetne konstrukcije, so elementi včerajšnjega življenja, so pa ob enem gradbeni kamni današnjega sveta. Iz svobodne zavesti, oprt na trdnost svojega koraka, na svobodo lastnega odločanja gradi ustvarjalec svoje objekte, premerja prostor, izobeša prapore, prižiga ognje, zaznamuje pota. Sebi in sočloveku želi povedati, da v starih gradivih in orodjih živi naš čas, da zemlja skriva tudi našo usodo, ogenj očiščuje tudi našo misel, da v banderih plapola tudi upanje in hrepenenje sodobnega človeka. Umetnost Jožeta Boschitza je v polnem pomenu besede angažirana umetnost. Umetnik ne išče novih oblikovnih rešitev zaradi njih samih, temveč jih stavtja v službo ideji, ki jo oznanja, prepričanju, ki ga izpoveduje, Boschitzevo poseganje v socialno, nacionalno, etično, estetsko in če hočemo eksistenčno problematiko dobe, naroda in človeka se osredotočuje v različnih predmetih sestavljenkah, v katerih se posamični likovni elementi povezujejo z besedami v enakopravnih predstavitvenih vlogah. Poseganje literarnega v likovno dogajanje vnaša v umetnostna prizadevanja Jožeta Boschitza elemente konkretne poezije. V tej smeri je treba iskati tudi srž Boschitzo-ve umetniške izpovednosti. Boschitz je pesnik in likovni ustvarjalec hkrati. Prav ta ugotovitev daje njegovemu delu še večji pomen in razpon. Jože Boschitz pred enim njegovih novejših dei Socialni sestav dijakov se 26. letno poročilo Zvezne gimnazije za okraja Celovec dežela s 134 in Beljak-dežela s 93-imi dijaki, popa prispeva tudi spreminja Slovence 43-imi memben delež mestna občina Celovec s dijaki. široka razprostranjenost zaledja krajev, ki dajejo dijake Slovenski gimnaziji ter njih neugodna lega se zrcalita v visokem številu vozačev in takih, ki morajo v času šo- Gravitacijsko območje krajev, Mer so doma dijaki in dijakinje Zvezne gimnazije za Slovence, sko-[3jda v celoti odgovarja območju dvojezičnega šolstva, določenemu do zakonu iz leta 1945. Zato iz statičnih podatkov o regionalnem in ^°ciainem poreklu dijakov ZG lah-sklepamo na način poselitve in ^ciainj razvoj slovenske narodne............................_____________ ^Upnosti na Koroškem. Statistika lanja prebivati v dijaških domovih. Poklicna sestava staršev, ki pošiljajo svoje otroke na edino srednješolsko ustanovo s slovenskim učnim jezikom, izraža hkrati stopnjo socialno — ekonomske razvitosti koroških Slovencev. Čeprav le-ta še vedno znatno zaostaja za socialnim razvojem nemškogovo-rečega prebivalstva, se struktura s časom izboljšuje, kar prav gotovo sodi med učinke 26-letnega ob- da slovensko prebivalstvo jtraja pri sklenjeni poselitvi na vojezičnem ozemlju, četudi se ka-d v zadnjem času tendenca po ^selitvi v centralnih krajih, zlasti Celovcu. Največ gimnazijcev in gimnazijk /'haja iz političnega okraja Veli-°^ec (to odgovarja 230im izmed vpisanih za šolsko I. 1982-83), °čno zastopana sta še politična Prvo mesto za MPZ Maribor na svetovnem pevskem festivalu Konec junija oz. v začetku juiija letos je v Den Haagu, gl. mestu ^'lozemske, bii svetovni festiva), na katerem je sodeiovaio 62 pev-zborov z vseh petih kontinentov. Med njimi je bi) tudi miadinski **svski zbor Maribor in zasede) prvo mesto! To je za mtadinski pevski zbor Maribor, in za stovensko zborov-kuituro sp)oh, izjemen uspeh. Že sama uvrstitev za sodeiovanje tem festivaiu, ki ga prirejajo )e vsako četrto teto, je za steherni ^or veiiko priznanje. Zato smo tem boij veseti, da je prof. Rajšter svojim zborom zasede) prvo mesto in tako dobi) nastov najbotjšega ^Sdinskega pevskega zbora na svetu. Zato o kvatiteti tega stoven-'Sga mtadinskega pevskega zbora tu ni treba izgubijati besed, do-bo, če povemo, da je zbor pri tekmovanju, na katerem so naspati zbori v otroškem, miadinskem, ženskem, moškem in meša-sestavu, v konkurenci miadinskih zborov zbrat od tristo možnih točk, kar 486 točk pa je zbor od 500 možnih preje) za izvedbo "Ve^ne nizozemske pesmi. Tekmovanje pevskih zborov je bito v zna- ^ kutturnem centru Den Haaga, ki nudi prostor za 2.800 postuša)-cev. Ob tej pritožnosti je mtadinski pevski zbor Maribor nastopi) še * drugih koncertih in bi) detežen izredno topiega sprejema s strani **b*'ke ter gostiteijev na Nizozemskem. - Mtadinskemu pevskemu zboru ter njegovemu zborovodji k iepe-uspehu čestitamo tudi koroški Siovenci ter žetimo še nadatjnjih ^Pehov pri razvijanju zborovske kutture. stoja gimnazije. Od 510 dijakov ima 57 % starše v nižjih socialnih skupinah (kmetje, delavci, upokojenci in rentniki), 43 % pa je otrok iz premožnejših družin (obrtniki, uslužbenci, trgovci, gostilničarji, strokovni delavci in izobraženci). V šolskem letu 1958-59 je znašalo to razmerje 64 "/o :36 °/o, v letih 1972-73 —torej pred desetimi leti — pa še 63 °/. :37 "/.! Z urbanizacijo našega prebivalstva je vse več takih družin, ki imajo zaposlena oba starša. Dejstvo, da otroci preko dneva niso deležni posebne pozornosti staršev tudi vpliva na jezikovno vzgojo in utrjevanje slovenskega jezika in kulture. To so bistvene izjave univ. prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, ki jih je objavil v svojem članku v 26. številki Letnega poročila Zvezne gimnazije za Slovence. Izšlo je ob zaključku šolskega leta in posreduje informacije o življenju in raznolikih dejavnostih na tej ustanovi. V preteklem šolskem letu se je na gimnazijo vpisalo 511 učenk in učencev, profesorski zbor pa je štel 40 članov in članic: Letno poročilo vsebuje poleg že tradicionalnih statistik in pregledov tudi poročilo o enaindvajseti maturi, o šolski akademiji, glasbeni dejavnosti, prispevke dijakov o nekaterih ekskurzijah in potovanjih ter oriše uspehe učencev in učenk na raznih natečajih in tekmovanjih. Nedavno umrlemu šolskemu nadzorniku Rudiju Vouku je posvečen prispevek, prav tako nadzorniku dr. Valentinu Inzkotu ob 60. letnici in bivšemu ravnatelju dr. Pavletu Za-blatniku ob 70. življenjskem jubileju ter dipl. inž. Janezu Oswaldu in prof. Stefanu Močilniku, ki sta bila pred kratkim odlikovana z nazivom višjega študijskega svetnika. sonja Mt )M KULTURA — M) tH KULTURA — M) )M KULTURA — Mt )M KULTURA 3 Ljudska kultura - kultura za ljudstvo (Tzv/ečki dia/oga predttavnikov t/oventkik korotkik ka/tarnik inttitacij v t/oventki oddaji korotkega ttadia OREj V zvezi z agotovitvami /anka Akerkača, ki je meni/, rij je danet ve/iko v?*ednot, $ katerimi te /akko j^vjrjjwo, in kot primer navede/ mir, ki je gotovo ena izmed titfik vrednot, s katero te č/ovettvo ak-varja. fzfN/ 05WZED je tozadevno varata/, kje te ta vrednott zrca/i v todoknem čata in konkretno mit/i/ na to, kje to nate jetrni za mir ter o varttva oko-/ja. 7'orej ka/tarna dejavnott t katero te korotki 5/ovenec identificira, pri čemer je mit/i/ na tittega natega č/oveka, ki živi na pode-že/ja, v neki idi/iki, katere pa v retnici niko/i ni kdo. Otvaid pro-k/em vidi v tem, da te tega mnogi zavedajo, poti do retitve pa ne poznajo. 5 tem je meri/ na otred-nji ka/tarni organizaciji in deja/, da to zaznavni impa/zi novik ka/-tarnik ok/ik prit/i vedno izven tek ka/tarno po/itičnik foramov kot na primer Eipatevo ,,A/rfvo oznani/o", katerega to npte Unitarne inttitacije odk/anja/e z argamen-tom, da je de/o tako petimittično. Nada/je je t tem v zvezi navede/ agitko „A/atija Gakec" in meni/, da to avtorji tek de/ ki/i tadi tarča kritike, kot to čettokrat to tadi danatnji kantavtorji, ki po njegovem ne najdejo zadottne podpore t ttrani natik ka/ta?nik atta-nov. Ofrva/d je tadi mnenja, da ko treka najti nove ok/ike oz. nove zkorovtke petmi ter na predttav-nike ^a/tarniA organizacij ape/i-ra/, naj tej dejavnotti potvetijo več pozornotti. /zlNEO A/zfEEE je agotovi/, da te de/o, ki ga oprav/jamo na področja ka/tare, apravičeno odvija tako zato, ker organizacije tako tFatajo retevati tadi nate narodno po/itično področje, kar ima za pot/edico nek provinciona/itti-čen način retevanja ka/tare, kar povzroča nato ozkott, katera nam omejaje tirino /e na Eorotko, kot nate t/oventko vpratanje. Prizna/ je, da to nekatere potamezne po-nadke ka/tare prit/e izven ^a/tar-ni%) organizacij, da pa /mmo mora/i to pregrajo premagati, ta; te že razvija ne/: zdrav in kritičen pojav znotraj nate narodne t^apno-tti. Zato moramo za ta^e ponad/bu* de za razvoj predelov, kjer živi)" Stcvenci. Končno imamo tudi svoje turistično podjetje Nudimo vam: Bivanja za dopuste - po vsem svetu: na morju, ob jezerih, na planinah, v zdraviliščih . . -Potovanja, kamor Vaše srce želi: z avtobusom, z letalom... „ , !z!ete, ekskurzi je, romanja . . . Paulitschgasse 7 A-9020 Klagenfurf/Cdovec Seveda pa Vam bomo radi ustregli tudi z informacijami, nasveti, predpisi . . . Na svidenje! Rozi Piskernik Miha Zablatnik Reiseburo zraven „Naše knjige te!.: 0 42 22 - 51 26 80 51 28 25 telex: 042-2787 istit Poslovni čas: od ponedeljka do petka 9.00—13.15 13.45—18.00 v sobotah 9.00—12.00 GeseUschaft m.b.H. CAR t RANS menjalnico turistična agencija ,Plesanje mi je najljubši konjiček' in to Gregeju Krištofu kot nekdanja njegova učenka brez obotavtja-nja verjamem. Vsakdor, ki pozna agiinega in simpatičnega piesnega učiteija z Dvora pri Šmiheiu, ve, da je ostai zvest svojemu konjičku, odkar se je prvič zavrte! na parketu ceiovške piesne šote Eichier. Takrat še vajenec v Mohorjevi tiskarni je precejšnji delež svojega zaslužka in prostega časa investiral v številne plesne tečaje. Po začetnem in nadaljevalnem so sledili tečaji za plesne značke oz. plakete — sprva bronasto, nato srebrno, zlato in končno zlato-star, ki je hkrati tudi omogočila vstop v plesni klub. ,,Od tedaj naprej sem redno treniral po trikrat tedensko, obenem pa sva s partnerico sodelovala na raznih plesnih turnirjih po vsej Avstriji." Skupno s sedmimi drugimi pari sta zastopala Koroško in pogostokrat dosegla prva mesta. Gregej je tekmoval tako v skupini standardnih, kakor tudi v skupini latinskoameriških plesov, pogostokrat pa še sodeloval v formacijah, ki so okrasili marsikatero plesno noč. „Od teh nastopov sem zelo veliko profitiral. Pridobi! sem si nove ideje in figure, ki jih zdaj lahko vpletavam v program opolnočnih vložkov za gimnazijske plese." Okrog osem let je bil včlanjen v plesno šolo in sam treniral, dokler ni na pobudo Slovenske prosvetne zveze začel obiskovati Šolo za plesne učitelje na Delavski univerzi v Ljubljani. „Na tem mestu bi rad izrekel prisrčno zahvalo SPZ, ki me je opozorila na to možnost nadaljne izobrazbe in mi financirala šolanje v Ljubljani". Več kot tri leta se je vigredi In jeseni udeleževal vsakotedenskih se- minarjev in vaj. Na začudeno vprašanje, kako je to zmogel poleg dela — zaposlen je v Mohorjevi tiskarni kot fotostavec — in poleg plesnih tečajev, ki jih je takrat že vodil širom južne Koroške, mi je odgovoril: „Včasih je bilo zares hudo, saj sem vsako soboto in nedeljo rotiral med Celovcem in Ljubljano. Kadarkoli sem imel med tednom še kaj prostega časa, sem se učil in pripravljal na izpite. Sedemnajst predmetov smo imeli, med njimi tudi pedagogiko, psihologijo, retoriko in didaktike, in vsakega je bilo treba pozitivno zaključiti z izpitom. Naporno je že bilo, vendar sem vse to rad delal." PLESNE PROGRAME PRILAGAJAM NA [NOVEJŠIM TENDENCAM Letos vigredi si je pridobil diplomo plesnega učitelja in s tem članstvu ZPU (Zveze plesnih učiteljev Slovenije). Zdaj ima pravico do sodelovanja na raznih kongresih in te pravice se seveda vneto poslužuje. Pred kratkim se je udeležil štiridnevnega seminarja v Ljubljani. S tem, da prebira naročene nemške mesečnike in snema formacije na filmski trak lahko svoj program vedno spet izboljšuje in prikroji najnovejšim tendencam, kar pri nas niti ni tako lahko. Nivo avstrijskega turnirskega, družabnega in umetnega plesa ostaja daleč pod stopnjo nekaterih drugih držav. Najbolj razvita sta družabni in turnirski ptes v Angliji, odkoder izvira tudi največ državnih prvakov, pa v Nemčiji, kjer imajo v marsikateri plesni šoli nastavljenih po več ko 20 plesnih učiteljic in učiteljev. Novembra bodo v Miinchnu izvedli svetovno prvenstvo v turnirskem plesu. Gregej si ga misli na vsak način ogledati, kakor si je ogledal tudi impozantni festival „Evropa pleše" v Ljubljani, kjer je bilo navzočih nad 6000 ljudi. Škoda, da v slovenskem časopisju ni bilo zaslediti reklame za to prireditev, gotovo bi žela precejšnje zanimanje na Koroškem. Obenem s šolanjem v Ljubljani je Krištof prevzel vodstvo plesnih tečajev v raznih krajih južne Koroške. Tako je med drugim že učil Pliber-čane, Šentjakobčane, Bilčovčane, Ka-pelčane in gimnazijce na Zvezni gimnaziji pravilnega in dostojnega sukanja na plesišču. V glavnem so bili to tečaji za začetnike, kjer je treba posredovati udeležencem osnovne korake, standardnih plesov, to so Fox-trott, Tango, Dunajski in Angl. valček ter latinskoameriških — Cha-cha-cha, Samba, Jive, Rumba in Passo Doble. ..Naporne so vsakokrat le prve tri ure, dokler se učenci in učenke navadijo eden drugega, potem pa jih je veselje gledat, kako hitro napredujejo." Z dušo in telesom vodi Gregej tudi tečaje Rook'n Roli, nadaljevalne tečaje in vsako leto poskrbi skupno z maturanti za posre-treba še posebej slovensko razlagati, saj tega večina itak ne razume. V taki situaciji se je težko znajti, ker ne veš, ali bi se vsakokrat spuščal v dolgotrajne debate o nerešeni manjšinski problematiki ali pa naj bi samo izpolnil svojo nalogo kot plesni učitelj." S PLESOM IZRAŽAMO KOT S KNJIŽEVNOSTJO IN SLIKARSTVOM Letos jeseni bo Gregej spet posredoval plesne sposobnosti slovenskim dekletom in fantom, kakor tudi ženam in možem, saj so plesni tečaji za odrasle priljubljeni, dobro obiskani in po mojem še zelo potrebni povrhu* „Veseli me in važno se mi zdi, da moje tečaje prihajajo tudi ljudje, sicer nikoli na svetu ne bi prest" pili pragu plesne šole. Tu nns"m predvsem na delavce in kmete. "C leta sem bil v svoji plesni šoli me turnirskimi plesalci edini delavec, za to iz lastne izkušnje vem, kako tez ko se preprostejši človek znajdeš trte to Celovško gospodo. Le s težav" sem se končno znebil svojih man) vrednih občutkov in se znašel v tam kajšnji družbi. Zelo mi je všeč, ^ so npr. v Sloveniji obvezno za za" nja dva letnika os""'' ne šole uvedli 20 ur pra tičnega in teoretičnega pouka o družabnem, raznem in folklornem plesu. Premalo se pf " še zavedamo važne vt ^ ge, ki jo je igral m I igra ples kot izraz"^ sredstvo vzporedno književnostjo ali shka stvom. ^ V preteklih dneh s" Ljubljani organiziral' za nimiv štirinajstdnevm „workshop plesa" z zna nimi umetniki, pripf" tjenimi, da svoje zna"! posredujejo mladim ,. ientom. Želim si, da naše organizacije v bo če čim več informira" ^ takih edinstvenih P**'f ditvah in čim več za'^. teresiranih mladih o"., — za katere vem, da J ie dosti pri nas — ° StmpctMni plotnt uCMot) Grego) KrHtof: ..Vosoi) na moje tečaje prihajajo tudi doiavci in kmetje." do šiljali na podobne te ^ je in seminarje, ka" ^ sem jih obiskoval sam son)a