2. številka. Ljubljana, v soboto 3. januvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto L>5 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongre3nem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga št. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. u' Slovenci 1.1902. Odgovor „Eđinosti". I. Na dan sv. Silvestra je priobčil g. Fr. Podgornik v tržaški »Edinosti« dolg članek, v katerem napravlja »obračun uspehov gibanja in stremljenja slovenskega naroda« v završe-nem letu. Ne pisali bi resnice, ko bi trdili, da nam je g. pisatelj kaj novega povedal. Vse to, kar se pregreva v »obračunu uspehov«, raz pravljalo se je že desetkrat v »Edinosti« in g. Podgornik sam je že mnogokrat kaj jednacega pisal. Dasi imamo torej pred sabo jed, ki je bila že večkrat pregreta, in ki zategadelj nič bolj okusna ni postala, .hočemo se vendar nekoliko pečati s Podgor-nikovim člankom, ne ravno zavoljo tega, ker se pisatelj bavi na ne posebno ljubezniv način z našim listom, pač pa zategadelj, ker je v članku nekaj političnih naivnostij, katere odgovor naravnost izzivajo. To izzivanje pa ne tiči morda v tem, da piše g. Podgornik nekako visoko, tako, da se prav vidi, kako je mož prepričan o svoji politični nezmnotlji-vosti, pač pa tiči v omenjenih naivnostih, ki so vse skupaj prav otročje, in naj jih g. Podgornik še toli bobneče deklamuje. Njegova politična modrost *iči v tem, da pred vsem zabavlja na obe »kranjakia stranki. Ali to je že stara tržaška modrost, in kadar g. Podgornik o političnem^vremenu ničesar povedati ne ve, potem se spravi na obe kranjski stranki. To imponuje politikom, ki žive na Dunaju, v Mariboru in v Trstu, ali pa kvečjemu še kakemu mlademu dijaku, ki meni, da je svet v resnici tak, kakor si ga on predstavlja v mladih svojih možganih. Nas, ki živimo v Ljubljani, se kaj tacega nič več ne prime, in to bodi g. Podgorniku enkrat za vselej povedano! Ali radi tega mu ne odgo varjamo, ker znamo predobro, da bodeta »Edinost« in Podgornik tudi v bodoče kresala to svojo gobo. Dru- gače bi ravno mnogokrat ničesar pisati ne vedela! Na prvem mestu graja g. Podgornik slovensko zastopstvo, sosebno v državnem zboru. Tu mu bodi najprej nekoliko odgovora. Mnenja je namreč, da bi bili morali slovenski državni poslanci nastopati kakor trdna jednota in celota. To se je že obilokrat zahtevalo, in obilo je še obrabljenih politikov, ki menijo, da bi se potem, ko bi Jugoslovani bili združeni v jednem samem klubu, politični sistem kar čez noč spremenil in da bi se potem slovenskemu narodu vse na bolje obrnilo. Kdor pa živi v parlamentu ter razmere od blizu opazuje, ve, da je celotni jugoslovanski klub več ali manj prazna sanjarija. Ogromna večina jugoslovanskih poslancev je vendar združena v jednem samem, takoime-novanem lepem klubu. Štirje Slovenci stoje izven tega kluba, ali tudi v mladočeškem klubu niso vsi češki poslanci, pa vendar nikjer na Češkem ne čujemo tistega stokanja in jokanja, kakor ga spušča g. Podgornik nad »slovensko zastopstvo«, sosebno v državnem zboru, če nima »lepia klub lepih uspehov, mora vzrok torej nekje drugod tiČati. In res tiči pred vsem največ v tistem klavernem materijalu, ki je zbran pod zastavo dr. šusteršičevo. Razlike vladajo med Šusteršičem in Robičem, med Biankinijem in Ivče-vičem, med Barwinskim in Vencaj-zom! Kamor pogledaš, povsod razlike in sicer histvene razlike! In dr. ŠusteršiČa, ali vladnega Barwinskega, ali pa še celo g. Ivčeviča pritirati do tega, da bi stopil v strogo in najstrožjo opozicijo proti vladi, kaj takega je do cela nemogoče. Če g. Podgornik upa, da bi se iz sedanjega materijala na ljubo Čehom dala skovati opozicija, »kakor bi jedino odgovarjala ravnanju osrednje uprave«, se korenito moti. Pa naj si je v tem pogledu tako ali tako, glavna Podgornikova domišljija kaže se v trditvi, da slovenski poslanci leta 1902 v državnem zboru niso ni- česar dosegli, in to radi politiškega nerazuma, neopravičene strankarske sebičnosti, in hude kratkovidnosti glavnih slovenskih strank Kranjske vojvodine. Vse to je zgolj prazno besedičenje, zapisano v namene, da prijetno zvoni gospodom v Trstu na ušesa, ki imajo potem, kadar mahajo po naši napredni stranki, avtoriteto, na kojo se z veliko samozavestjo pri vsaki priliki sklicujejo. Ta avtoriteta je politični avgur Podgornik! Resnica pa je, da bi slovenska delegacija leta 1902 ne bila ničesar zdatnega dosegla, in naj je obstajala iz samih Podgornikov. To g. Podgornik sam najbolje ve; zatorej je prava hinavščina, če piše, da sta sebičnost — ko bi le tole sebičnost tržaška gospoda enkrat pri miru pustila! — in nerazum kranjskih strank zakrivila, da nismo Slovenci v preteklem letu ničesar dosegli. Le mimogrede bodi omenjeno, da Slovenci tudi prejšnje čase, ko so bili še vsi slovenski poslanci v Hohen\vartovem klubu, niso mnogo dosegli, da si so imeli zato ugodnejši položaj, nego ga ima sedanja delegacija. Da naši sedanji poslanci niso veliko dosegli, temu krive so obupne parlamentarne razmere, ki sploh ne dopu ščajo, da bi Slovenci s kako posebno silo nastopiti mogli! Na drugo stran pa je zopet resnica, da je tičal par lament pod jednim samim vprašanjem, katero se mora najprej rešiti. To je češko vprašanje. Bratski narod Češki pritiral je svoj boj do vrhunca, in češki politiki upajo, da izsilijo ugodno rešitev. Kar se t če nas Slovencev, je dvojno mogoče. V tem pogledu je med slovenskimi poslanci v istini zastopano dvojno mnenje. Nekateri menijo, da se mora jugoslovansko vprašanje v svoji ce loti objed nem rešiti s češkim vprašanjem, tako, da bi Češka ob--trukcija ne smela prej ponehati, dokler se ni našim zahtevam nekako tako ugodilo, kakor naj se ugodi češkim zahtevam! O tem bi se dalo mnogo govoriti in še več pisati! Od drugo strani pa se izraža mnenje, da se sedaj Čehom, ki stoje tako-rekoč v najhujši krizi ter potrebujejo zadnjo svojo moč za lastni svoj narod, jugoslovanske zahteve ne smejo, kakor nekak mlinski kamen, na vrat obešati, ko je za Jugoslovane že samo na sebi ogromnega pomena, če tudi samo češko vprašanje za sedaj zmagonosno prodere. To drugo mnenje je brez dvojbe bolj opravičeno od prvega in sicer brez ozira na to, da so se Mladočehi ogrevali jedino le za omenjeno drugo mnenje. To zadnje dokazuje proti vsakemu dvomu mladočeški elaborat o rešitvi češkega vprašanja, kjer se je zahtev drugih slovenskih narodov le mimo grede in samo z nekako hladno in platonično ljubeznijo omenjalo. Vse-kako je resnica, da bi bila posebnajugoslovanskaob-strukcija, da se je paralelno s češko obstrukcijo vprizorila, to zadnjo oslabela, in da bi bili Mladočehi prvi, ki bi ji iz faktičnih ozirov bili prav odločno ugovarjali. Parlamentarni položaj je brezdvojbno tak, da je češko vprašanje med drugim pogoltnilo tudi jugoslovansko vprašanje. In kakor vse kaže, se ta položaj -bistveno poprej ne spremeni, dokler se Čehom ne ugodi. To morajo vedeti v Trstu, to mora vedeti tudi g. Podgornik. Očitanje nerazuma in kratkovidnosti vtakne naj torej za lastni svoji ušesi! Kruppova afera — v novi luči. Morda bi bila Kruppova afera, v kateri je marsikaj bilo zagonetnega, ostala pozabljena, ako bi ne bil nemški cesar obdolžil cele stranke, stranke socialnih demokratov, da so s svojim listom „Vor\vartsa posredno provzroeili tragičen konec najbogatejšega nemškega industrijalca, Alberta Kruppa. Ako pa se obdolži tako težke krivice celo stranko, ako izreče tako obdolži-tev najvišja oseba v državi, je pač umevno, da se mora stranka branitip da izpere s sebe tako velik madež. Socialno demokratično časopisje, predvsem list „Vonviirta", jc obelodanilo sedaj celo predzgodovino Krnppovc afere, a to na ta način, ki ne meče najboljše luči na treznost in objektivnost postopanja cesarja Viljema II. Omejeni list konštatuje, da med nemškim cesarjem in pokojnim Krup-pom niso vladale nič bolj intimne razmere v življenju, kakor je to sploh med cesarjem in kapitalističnimi mogotci, da je bilo tedaj cesarjevo povdarjanje pri Kruppovem odru o njegovem rnajbolj-šem prijatelju" prva pretiranost. Nadalje konštatuje list dogodke, ki so bih cesarju pred zaključeno afero dobro znani. Ko so se (razširili po ita-ljanskem časopisju obdolžitve o homoseksualnih početjih Krtippovih na otoku Caprij je bil cesar Viljem prvi, ki je svetoval Kruppu, naj zapusti otok. Ko se je pozneje obrnila Kruppova žena, pametna in strastna dama na cesarja, naJ ji pomaga, da se ji mož vrne, ker je sama verjela tem vestem o svojem možu, verjel je tudi cesar ter kratko-malo narekoval: Krn p p se mora postaviti pod kuratelo. Ta izrek cesarjev je bil gotovo najhujši udarec za Kruppa. Dobro je poznal svojega cesarskega .prijatelja" ter se je bal najhujšega. Vsled tega tudi ga ni mogel pozneje več vznemiriti Članek v „Vorvvartsu.u V tem obupnem položaju se je zavzel za Kruppa bivši mornarniČni minister Hollmann ter cesarju dokazal, da je vse vesti izmislila le fantazija Kruppove žene. In tedaj je cesar hitro prevrgel svoje prepričanje ter ravno tako naglo zopet izrekel: Potem m o-ražena p o d k u r a t e 1 o ! In res BO spravili histerično ženo za tri tedne v norišnico. 0 Kruppovi smrti vlada, kakor rečeno, tajnost. BaŠ oni dau, ko so bili trije zdravniki na potu v Essen, da odločijo o nadaljni usodi njegovo žene, je Krupp v noči umrl. Zvečer poprej je bil še zdrav. Najbrže se je bal, da bi končno vendarle zdravniki njega mesto žene ne odvedli, ter rajši volil fizično, kakor duševno in moralično smrt. Novoletno pismo. Absolutorij, ki se je Čul preteklo sredo staremu letu za odhodnico, je bil različne vrednosti, kakor tudi tisti, ki so mu — ga dali, samo glede atmosfere se da konstatirati, da je skoraj pri slehernem kazal termometer enako »višino«, to je na primer tisto, v kateri se da navadno peti h ali pa tudi c. Saj, kar sem potem v četrtek zjutraj srečal moških, ki so na Silvestrov večer zaključili bilanco starega leta — ali pa morda tudi svojo — so naredili name utis, kakor bi videl pred seboj celo vrsto Turkov, katerim je sultan Abdul Ila-mid pretekli teden prepovedal — drožnik piti. Če je dal sultanu ta svet Mohamed sam ali katera njegovih dam, s tem si ne bom glave ubijal, ker se mi zdi, da sta zrela že oba za starinarje tako sultan kakor Mohamed. Mogoče je pa tudi, da hoče sultan pri Turkih upeljati družbo treznosti, ker so — turške kase vse prazne — in obenem posnemati kranjske klerikalce, ki drugim trez- nost pridigvajo, sami pa jezdijo — sode! Drugače pa je bilanca starega leta v vseh rubrikah pasivna, saj kar se nss Slovencev tiče, edino — nečastno izjemo seveda — so v preteklem letu delali — razni — de-fravdanti, ki bo »aktive« pospravili v svoje žepe, pasiva pa pustili, da jih v novem letu — drugi urede; precej za temi pa pridejo razni pristni in nepristni Nemci in Italijani, s katerimi pa še nismo obračunali v starem letu. Finale starega leta je bil potemtakem različen, preludij k novemu pa — tudi, je že »modus in mundo«, da »eden gre, drug pa pride«, kakor srbski ministri v Belgradu, samo to se čudim, kje kralj Šaša te ljudi tako hitro dobi, kakor bi jemal patrone iz taške, saj koncem starega leta jih je podil kakor kak »Wolkenschieber« z nosom oblake nad seboj, ali pa se je kuhal kak hudo papriciran golaš zanj v Peterburgu, saj strahopeten je ta kralj »Šaša« prav po zajčje. To se je videlo onidan, ko je prišel ruski unanji minister grof Lambsdorff v Belgrad. Ko je stal ta pred njim, se je Aleksander vedno oziral na njegovo desno roko, če ne bo segel minister kam po — palico. To Vam je pa knez Ferdinand ves drug junak. Ta se pa ne zmeni kmalu za kak nos, ker je njegov živi nos živa priča, da jih je vajen. Vendar njegov načrt, da bo v novem letu proklamiran za bolgarskega kralja, se mu tudi zdaj še ne uresniči, kakor našim klerikalcem ne njih vojni načrt, s katerim mislijo dobiti vse pozicije na Kranjskem v svoje roke. Jaz sicer ne vem, koliko let bo Bog trpel n. pr. dr. ŠusteršiČa na tem svetu, to pa vem, da je ta klerikalni »diplomat« dobil za novo leto veliko voščil, ne samo takih, ki jih ima rad, nego tudi takih, ki jih nemara. Pa — ta motijo njega ravno tako malo kakor njegove ekspenzarje, ki mu jih bo tudi v novem letu njegov sv. duh diktiral, dobri in neumni kmet kranjski (za štajerske in koroške ne vem, če jim tudi »pušča«) — pa jih bo plačeval. Da, da, dr. Susteršič je drag katoliški mož in puneto »kasa« in drugi klerikalci so napram temu in kvizitorju od muh. Tako je bilo v starem letu in tako bode tudi v no- vem letu. Želimo pa dr. Šusteršiču, da bi še dolgo živel, ker Čim dlje ga bodo imeli, tem več jih bo njegovo katoličanstvo stalo. Tik pred koncem leta se je na obzorju pokazala nova zvezda. Jože Novak, c. kr. učitelj v Idriji, sicer pa pred Bogom in pred ljudmi velika ničla, je v »Slovencu« sam sebe primerjal z Lavdonom, slavnim avstrijskim generalom. Novak je pač prepričan, da je poklican igrati v kranjskem boju tisto ulogo, kakor jo je feldmaršal Lavdon v turških bojih. Kakor Lavdon pred Beligradom, tako stoji Jože Novak pred Idrijo. Zmage je idrijski Lavdon gotov. Toda pota božje previdnosti so kaj čudna in morda se zna še zgoditi, da bodo v Idriji prosto po znani narodni pesmi prepevali: Oj stoji, stoji Idrija, Za Idrijo teče rdeča kri, Za Idrijo teče rdeča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri. Tam feldmaršal Novak stoji Krvav lenir v rokah drži On hoče Idrijo ugnat In liberalce pokončat*. Katolške puške pokajo Se Slomškarice jokajo Katolški bombe mečejo Pa končno le vstrepečejo. Spuste se v beg, njih feldmaršal Za beg je prvi znamnje dal Njegove hlače težke so Mori ga skrb, kaj bo, kaj bo. Ujet je bil! Lenir je pel Novaku dvajset pet naštel In dokler bo Idrija stala Se feldmaršalu bo smejala. Finale tega novoletnega pisma se torej glasi: Liberalcem v novem letu nekaljeno življenje, brez skrbi in receptov, klerikalcem kaj več pameti kot so je dozdaj imeli, vladi pa, da kmalu okreva iz zadrege, v katero so jo klerikalci s svojo obstrukcijo v deželnem zboru pahnili. Če tega ne ukrene božja previdnost, bomo morali sami poiskati kakega Lambs-dorffa, ki pojde, kakor ruski minister v Niš in v Sofijo, malo v škofijo in na Gori&ane, in ponese seboj nekaj tinkture proti kurjim očesom, ki so se začeli klerikalcem delati na mož ganih. Prosit, torej! J* A sedaj pride najboljše! Kakor hitro je Krupp zatisniPoei, bila je žena takoj zopet normalna ter je smela razpolagati o premoženjn. In cesar Viljem e bil prvi, ki ji je izrekel globoko so-žalje na izgubi „svojega najboljšega prijatelja." Erkliire mir, o Graf Oeri-andur ... * O novi nagodbi. O vsebini nagodbe z Ogrsko vladajo seveda le bolj ugibanja, ven dar se trdi, da se ni nagodba zadnji trenotek odkupila z nikako koncesijo s strani Avstrije. Popolnoma rešen je carin s k i tarif. Carinska in trgovinska zveza paseni popolnoma dognala. Celo delo se dogotovi do srede januvarja ter se bo potem ta koj predložilo obema parlamentoma. Od avstrijske strani bo zatrjuje, da ima cela nagodba značaj kompromisa. Glede carinskega tarifa je delovala avstrijska vlada na to, da postane brez nadaljnih izprememb za porabno podlago za trgovinske pogodbe. Kar se tiče industrijske carine, je baje Avstrija dosegla znatno zvišanje za najvažnejše industrijske panoge. Davčna vprašanja so se v nagodbi že poprej dognala; najvažnejše v tem vprašanju je oprostitev ogrskih državnih rent rentnega davka v Avstriji. Nova nagodba naj bi veljala za deset let; deluje se na to, da se tudi nove trgovinske pogodbe sklenejo za isto dobo. Nemčiji najbrže Avstro Ogrska ne odpove trgovinske pogodbe, a splošno mnenje vlada, da to stori Nemčija sama. Politične vesti. — Cesar Franc Jožef odstopi? Zunanji listi raznašajo vesti, da namerava naš cesar v teku 1. 1903 odstopiti. To se sklepa iz dejstva, da se je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand udeležil nagodbene konference, bil poprej pri Korberju ter tudi sprejel ruskega ministra grofa L amb s dorffa. O cesarju se govori, da so ga politične in rodbinske razmere popolnoma utrudile, največ pa je pripomogla k temu afera nadvojvoda Leopolda in princesinje Lujize. Te vesti je seveda vpoštevati s skrajno rezervo. — Nemško-češka spravna konferenca se je sestala danes ob 3. popo-ludne. Najprej bo prečital Korber vladni posredovalni predlog za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem. Nemci vstra-jajo pri tem, da se bodo pogajali le na temelju svojih načrtov. Vsenemci Moravske so vabilo odklonili. —■ Grof Lambsdorff se je brzojavno zahvalil srbski kraljevi dvojici za prisrčen sprejem v Nišu. Bolgarsko Časopisje povdarja, da ni sklepati iz Lambsdorffovega obiska na dalekosežne posledice, pač pa je obisk znamenje, kako se ruski car toplo zavzema za alkanske razmere. Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) II. Prihod novega duhovnika je v malih mestih in trgih vedno senzacija prve vrste, zlasti ako je duhovnik mlad. Posebno se za to zanima tisti spol, ki ga v svoji smešnosti imenujemo slabega. »Kakšen bo? Ali bomo zaradi njega pozabile njegovega prednika ali obžalovale njegov prihod«—tako in enako ugibajo ženske, ne posamične ženske, ne le takoimenovane trcijalke, marveč sploh vse. Ubogi, pomilovanja vredni moški! Moški v obče — izvzemši popolno duševne reveže, gledajo navadno z nekim ironičnim posmevom na duhovnike, tako, kakor bi jih smatrali za nekako inferiorne. litina, v socialnem življenju, med omikane«, zavzemajo duhovniki precej nizko sta lišče, a največ vsled tega, ker so malo izobraženi, ker niso vajeni družabnega življenja in se vsled privzgojene jim domišljavosti kmalu narede nemogoče. Toda moški ne vedo, da imajo duhovniki vedno ključ do njihove blagajne in do njihove spal niče. Moški si domišljajo, da so vsaj — Zedinjenje poljske socialne demokracije z nemško se je sklenilo na velikem sestanku o Božiču v Berolinu. Poljska organizacija se je proglasila za popolno ednakopravno in ednako-veljavno z nemško, ter se je sklenilo pri bodočih volitvah v vseh mešovitih okrajih posta vitii nemške in poljske kandidate, in sicer v okrajih z večino poljskega prebivalstva le poljske kandidate, da se bo tako izvojeval boj zoper skupnega sovražnika naroda in svobode. — Novoletno rusko-francosko pobratimstvo. Ruski vojni minister je brzo-javil ob novem letu francoskemu vojnemu miuistru Andreju v imenu ruskih častnikov in celokupne ruske armade, želeč francoski armadi srečo in blagostanje. Francoski vojni minister je isto-tako prisrčno odgovoril v imenu cele armade. — Vstaja v Maroku. Dobro obo-roženje in strategična disciplina med vstaši da sklepati na tajno sodelovanje neke močno interesovane velelesile. Španski ministrski predsednik Silve 1 a je izjavil kralju, da bo vlada porabila razmere, da zajamči Španiji bodočnost v Maroku. Interesovane so posebno Francoska, Španska in Italija, vsled česar se govori o „latinski zvezi", ki je baje naperjena proti Angleški. Sultan premore vkljub zadnjemu porazu še vedno okoli 150.000 vojakov, toda to vojaštvo je skrajno nezanesljivo. — Kitajska vlada ne taji, da se pripravlja T u n g - f u - s i a n g na očitno vojno, toda zunanje zastopnike tolaži, da ima v severnih pokrajinah dovolj vojaštva, da vsako vstajo zaduši. Druga težkoča je nastala, ker se Kitajska brani, plačati vojno odškodnino z zlato veljavo, kakor je bilo pogojeno. Velesile groze, ako Kitajska ne izpolni svojih obljub, z resnimi posledicami. Kitajci pa se teh groženj nič kaj ne boje, ker vedo, da se bodo veselile pač težko zedinile, a to tem manj, ker se Amerika zadovoljuje z vojno odškodnino, kakršno sploh hoče Kitajska plačati, ne da bi morala biti ravno v zlatu. Zemeljski potresi v Avstrijskih deželah 1.1901. Kakor je znano, se je po ljubljanskem potresu 1. 1895. osnoval v akademiji znanosti na Dunaju poseben odbor z nalogo, zbirati opazovanja o potresih, ki se pojavijo v avstrijskih kronovinah in tako pridobivati gradivo za bolje znanstveno spoznanje skrivnostne podzemeljske sile. Odbor si je znal pridobiti dovolj sotrudnikov in pred nami leži že jedemntrideseti zvezek njegovih izvestij, javljajoč poročilo o potresih leta 1901 (Algemeiner Bericht und Chronik etc, sestavil E. Mojsisovjć, predsednik imenovanega odbora). Slovenci so pri tej knjigi, (kakor pri prejšnjih letnikih) častno sodelovali; in to nam je zlasti poved, da o njej poročamo. V vseh deželah, izvzemš Bukovino, so se leta 1901. pojavili potresi. Na Štajerskem in Kranjskem se je njih število malce pomnožilo v pn- v svojih hišah gospodarja da je moč in vpliv duhovščine na boljše kroge uničena, a — to je velika zmota. Duhovščina je danes tako močna, če ne močnejša, kakor je bila le kdaj. Zakaj? Zato ker ima na svoji strani ženstvo, brez izjeme, ne samo pobožne ženske. Ženska je duhovniku vdana, ker je ženska in ker je on duhovnik. Morda vpliva na to tista tajinstvena sila, ki jo ima vsak prepovedani sad. Dandanes ne verujem več v svetopisemsko sporočilo o Evi in o njenem jabolku, ali če se smatra to sporočilo kot alegorijo, potem je v tej pravljici obsežena absolutna, večna resnica. Duhovnik nima nikogar druzega na svoji strani, kakor ženstvo. To je zanesljivo, moški pa niso nikdar zanesljivi, ker so verni in duhovniku vdani ali iz duševne lenobe, ah iz indifereiitnosti za vse nematerialne zadeve, ali iz navade, ali pa zaradi ljubega miru. Iz prepričanja pa ni noben moški vdan duhovniku, tudi če je sicer še tako veren. Dečki so pač tudi vdani duhovniku, toda samo nekaj časa. Ko do sežejo 18. ali 20. leto, gredo svojo pot. Cerkev in duhovščina imata na meri a predidočim letom. V 157 dneh leta se ie pojavila podzemeljska sila, na Kranjskem v 56 dneh izproživši 80 potresov. Med temi pa je pretežna večina prav rahlih stre sijajev, ki so opazovani le v enem kraju. Najobsežnejši je bil potres 16. februvarja, ki je izišel iz ljubljanske kotline. Dasi jn bil le srednje močen in nikjer ni povzročil škode, se je razširil vendar Čez ozemlje, ki ima 180 km dolg premer. To je zanimiv dokaz izvanredne elastičnosti zemeljske skorje. V podrobnosti se ne moremo spuščati, pač pa izpregovorimo o kakovosti poročila iz Kranjske in Goriške, ker isto obsega 90 stranij, polovico vse knjige. Poverjenik za ti dve deželi je prof. F. S e i d 1 v Gorici. Nič manj kot 370 poročevalcev ga je podpiralo in 334 izmed njih je v leta 1901 imelo priliko, poslati mu pozitivna ali negativna poročila. Skrbnost poverjenikova in točnost poročevalcev sta ustvarila obilico lepega gradiva, kateremu je zagotovljena trajna znanstvena vrednost. Pojedina poročila imajo le po-redkoma običajno lakonsku obliko, nego večinoma označujejo pojav nazorno in vsestransko po njegovih učinkih. Poverjenik pa obravnava vsak potresni pojav v celoti monografsko, združivši vsa poročila, ki so mu o njem došla. Najzanimivejša je njegova 10 strani obsegajoča študija o potresu 16 februvarja 1901, opremljena z dvema podobama. Povdariti smemo še to, da so imena slovenskih krajev vseskozi navedena v pravilni slovenski obliki, vsaj zraven popačene nemške. Splošni vtis, ki ga vzbuja pred nami ležeča knjiga pa je, da so ž njo Slovenci, kolikor so pri njej sodelovali, zopet dokazali, da je med nami celo v širnih krogih dobiti dovolj zanimanja za strogo znanstvene namene, kakršne stavlja moderna znanost. Kako lepo bi se med nami negovala veda, ako bi imeli vseuči lišče! Pa niti jedne slovenske srednje šole nimamo, in ob periferiji se 6e sedaj moramo boriti za ljudske šole, ki nam jih trdovratno in celo proti jasnemu besedilu zakonov odrekajo »kulturonosni« Nemci in Lahi! Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. januvarja! — ,Slovenčeva< otrobarija o zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega. Znani poročevalec pobožnega lista piše takole: „Župan je dalje naznanil, da glede mesarjev, ki spravljajo svoje blago v Koiizeju, ostane vse pri starem in da bi bilo, kakor se razvidi iz dopisa dež. vlade, uvažanje prešičev iz okuženih krajev na Ogrskem v Ljubljano dovoljeno, ako bi imeli pri klavnici živinsko prckladišče in kontumačne hleve. Upravni odbor dolenjskih železnic tega noče zgraditi na svoje stroške in s tem kaže, da nima pravega smisla za koristi dežele. To stališče upravnega odbora je tem bolj čudno, ker je dežela pripravljena iz garancijskega zaklada doplačati za to zgradbo. Župan je dejal, da se bo treba obrniti do dr. Tavčarja, ki je član upravnega odbora, da kaj stori v tej zadevi. (Tako mora župan vedno opominjati obč. od- bornika in ljubljanskega drž. poslanca na njegove dolžnosti. Op. por.) Obe. svetnik Kozak se je čudil, da se v upravnem svetu že ni našel kdo, ki bi zastopal to zadevo, ker stvar je silno nujna. Obč. svetnik Predovič seje tudi oglasil ter povdarjal, da „prva instauca za prešiče je Ogrska". Gosp. Predovič se je tudi izrazil, da dr. Tavčarja ni pri s e j i. Poseči v to zadevo bi bila v prvi vrsti dolžnost dr. Tavčarja." To poročilo je do cela bedasto, ker dotični poročevalec nima niti najmanjšega pojma o pravih razmerah. Ce naj dolenjske železnice na svoje stroške grade prckladišče in kontumačne hleve, morejo to storiti le s privoljenjem vlade in dežele Kranjske. Vlada, ko se je enkrat zadeva v razpravo vzela, bila je proti gradnji. Ker pa je dr. Tavčar v upravni odbor odposlan od strani vlade, je samo ob sebi umevno, da bi ničesar ne mogel doseči, tudi Če bi hotel. Stvar bi pa bila takoj rešena, če bi hotela dežela dotične stroške prevzeti na svoj garancijski zaklad. Dežela bi morala v to pripravljena biti, ali bojimo se, da te pripravljenosti do sedaj še ni izrekla, in bati se je tudi, da jo bode težko izrekla, in naj se desetkrat posreči, sklicati deželni zbor. Sicer pa mora upravni odbor dolenjskih železnic pred vsem gledati na finančni položaj teh železnic, in ta položaj je v istini tak, da se še nekaj let ne bode smelo misliti na kako večjo in drago zgradbo. V mestnem svetu se sodbe o takih rečeh prav hitro skujejo, posebno, če pri tem v proračun ni treba ničesar postaviti. Žalibog, da imajo tudi dolenjske železnice svoj proračun, in povsod na svetu je tako, da se vsak, ki ne živi v posebnih finančnih ugodnostih, brani večjih izdatkov, kojih nima nikjer vzeti. Dobro bi bilo, da se vsak, ki hoče v tacih zadevah javno govoriti, poprej pouči, da bode vsaj vedel, o čem govori! Drugače polni samo jasli mlademu Štefetu ; vprašanje gradbe prekladališča pa se s tem niti za korak naprej ne potisne! — Ilustracija Susteršš-čeve interpelacije v zadevi nadučitelja Ravnikarja. V»lcd ovadbe g. dr. Tavčarja proti g. Jerneju Ravnikarju, nadučitelju v Trnovem, vršila se je dne 31. decembra 19u2.1. kazenska razprava proti Ravnikarju radi razžaljenja časti. Pri tej razpravi je obtoženec podal sledečo izjavo: »Jernej Ravnikar, nad-učitelj v Trnovem, izjavlja, da o priliki, ko seje dne 4. decembra 1902. 1. razgovarjal z g. Ivanom Urbanči* čem o g. drju. Tavčarju, sicer ni trdil, da ne more voliti dr. Tavčarjeve stranke, ker je g. dr. Tavčar kriv, da je on semkaj (v Trnovo) premeščen, in mu je s tem na leto 500 gid. po jedel, d a p a obžaluje, če je tako govoril.« Ker se je obtoženec zavezal to izjavo v osmih dneh razglasiti v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu« in nadalje plačati 60 K kazenskih stroškov in 20 K za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, odstopil je gosp. dr. Tavčar za sedaj od obtožbe. — Drugod in pri nas. Dunajski krščanski socialci so novim klerikalcem uzor vseh uzorov. V vsem jih posnemajo, v vsem jih stavljajo kot izgled. Zdaj so ti krščanski socialisti pokazali svojo skrajno nestrpnost. V nižjeavstrijskem dež. zboru so manjšino popolnoma izključili iz vseh odsekov in volili v vse odseke samo svoje pristaše. To je najbrezobzir nejše izkoriščanje moči, kakršno se nikjer ne primeri. Prepričani smo, da bi kranjski klerikalci ravno tak-postopali, ko bi v dež. zboru imeli v e čino. Te pa nimajo, in če Bog da in sreča junaška, je tudi ne dobe. Umestno pa je, da se pri ti priliki spomnimo, kako so postopali naši klerikalci pri volit vi odsekov v kranjskem dež zboru. Liberalna večina ni postopala brutalno in nasilno, kakor so postopali klerikalci v dež zboru n i ž j e a v s t r i j s k e m, nego je sklenila, naj se vsem trem dežel nozborskim klubom da v odsekih jednako zastopstvo. 8 tem pa klerikalna manjšina ni bila zadovoljna iu je radi tega z obstrukcijo razgnala dež. zbor. Kaj bi bila šele storila, ko bi bila liberalna večina v Kranjskem dež. zboru posnemala dunajske krščanske socialce in klerikalcem odrekla vsako zastopstvo v odsekih? Kakor rečeno, smo pa lahko prepričani, da bi klerikalci, ako bi dobili večino, z nami ravno tako pometali, kakor njih dunajski somišljeniki, kajti klerikalci se ravnajo vedno po načelu tistega zna nega francoskega klerikalca, ki je izrekel krilate besede: Kadar smo kleri kalci v manjšini, zahtevamo vse mogoče koncesije v imenu liberalnih načel, kada pa smo v večini, zatiramo liberalce v imenu svojih načel. — „Častilcem lur&ke Marije1'. V »spomin petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu« hočejo nekateri spekulativni gospodje na nekem griču poleg Rajhenburga sezidati novo cerkev. Il svojega seveda ne bodo ničesar dali, pač pa so ustanovili »cerkveno družbo«, ki že nad leto dni berači za prispevke in je iz ljudstva izprešala že nad 12 000 K. To seveda ne zadostuje. Sedaj razširja ta cerkvena družba listke »Častilcem lurške Marije«, v katerih poživljajo k pristopu. Vsak ud mora plačati 1 K 20 h. na leto, za kar se mu obetajo večne maše. Na čelu tej spekulaciji je župnik Jože Cerjak v Rajhenburgu. Kakor znano, je pri zidanju novih cerkva že mar sikak župnik obogatel. — Kaplan Bester — kostanjevimi ,,lažnivi kljukec" prestavljen. Iz kostanjeviškega okraja nam pišejo: Te dni prinesel je mStT Dalje v prilogi. ~W dečke le toliko časa vpliv, dokler niso dozoreli, dokler njihova duša še ni zadobila moškega značaja. Ženstvo pa je zvesto in če se duhovniku zljubi, se hitro izkaže, da ima moč, pregovoriti ženo, da celo zapusti moža in otroke. — — Seveda je tudi v X-u provzročil moj prihod veliko zanimanja med ženskim prebivalstvom. Koj dan po prihodu me je cerkvenih obvestil da me čaka v cerkvi cela vrsta žen in deklet, ki bi se rade izpovedale. V obče hodijo ljudje na deželi le ob sobotah in ob nedeljah k spovedi, ker imajo med tednom dovolj druzega posla. Ta dan pa so napravile ženske izjemo. Izvedeti so pač hotele, kakšen je njihov novi dušni sodnik, in njihova radovednost je bila tako velika, da niti do sobote niso hotele čakati. Dasi še mlad in neizkušen, sem vendar slutil, da silijo v spo-vedmeo, ne iz dušne potrebe, nego iz trivijalne radovednosti. Vsaka je hotela biti prva, da bi potem nekako triunufuje mogla reči: »Kaj? Vi še niste bili pri novem kaplanu pri spovedi? O, jaz ga že poznam, prav natančno, veste, tak in tak je . . .« Navadno je novi duhovnik vedno veliko več vreden, kakor odišii; vsaj ženske pravijo tako. Ko sem se prvič vsedel v spo-vednico, se slutil nisem, da so se zbrale »greŠnice« ne toliko, da bi si olajšale vesti, kakor da me spoznajo. Prvo moje spovedovanje je bila v njihovih očeh zame nekaka generalna skušnja. Prišle so me gledat, kakor hodijo mestne dame gledat prvi nastop kakega novega tenorja ali ljubimca v gledališču. Napravil sem dober utis — ugajal sem —- kakor so pričale govorice, ki so drugi dan krožile po X-u. Ko sem se potem, sedeč pri čaši vina, z dekanom razgovarjal o svojem prvem nastopu v spovednici, sem na svoje začudenje spoznal, da dekan ni prijatelj spovedi. In mož tudi ni prikrival svojih nazorov in mi je naravnost rekel: »Mladi prijatelj — v spovednici so slabi duhovniki tisočkrat več ne dolžnih src pokvarili, kakor so dobri duhovniki duš rešili. Tudi strup je le včasih zdravilo, navadno pa človeka umori.« Te besede so mene, ki sem bil navdan še nazorov, katere so mi vcepili v semenišču, jako neugodno zadele. Zapletel sem se z dekanom v živahno razpravo o raziičnin verskih in cerkvenih rečeh. Dekanovi nazori so me čedalje bolj razgrevali in končno sem v »sveti« jezi vskliknil: »Ce že vse obsojate in skoro ničesar ne verujete, kako morete potem kot pošten človek opravljati duhovniške funkcije, kako morete maševati in deliti svete zakramente?« Dekan pa je ostal miren in mi je hladno odgovoril: »Ljubi prijatelj — tudi to se da opravičiti. Jaz smatram vero — čisto in nepokvarjeno vero Kristusovo, za najboljše, da, za jedino sredstvo, povzdigniti ljudstvo moralično, obvarovati ljudstvo, da se ne potopi popolnoma v živinskem materijalizmu. Maševanje, delitev svetih zakramentov in druge cerkvene funkcije pa so v mojih očeh najpriprav-nejša sredstva, s katerimi se vedno znova in znova opozarja ljudstvo na moralične n*uke Kristujove vere, so sredstva, s katerimi se ohrani in utrja krščanska morala v ljudskih srcih. Zato opravljam te funkcije, četudi nisem tako veren, kakor ste vi in škof Missia, in mislim, da sem vzlic temu pošten mož.« Dekan je bil očividno razžaljen. Od tega dne se ni več pogovarjal s Priloga „Slovenskomu Narodu" št 2, dno 3. januvarja 1903. „Slovenec" za naše „device*4 pretužno vest, da je škofu dopadlo našega hujskača in „lažnivega kljukca" poklicati v nadaljno službovanje, recte hujskanje na Trato. Ako je ta vas v Poljanski dolini nad Škofjoloko, ista Trata, iz koje so pred kratkem župljani napodili znanega alkoholika, ki se sedaj leči pri usmiljenih bratih v Kandiji pri Novem mestu, — potem je naš mladi kaplan prav za prav a v a n z i r a 1, ker bo o n d o t za ž u p n e g a upravitelja. Pri našem škofa ne bi bilo to nemogoče. To bi bil nekaki „f 1 a s t e r~ za brce in k 1 o f u t e n a dr. Tavčarjevem shodu. Nam tudi prav! Ne tako pa našim „devicam", posebno ne oni, ki je že trikrat „kran-eelj iz mirt- nosila. To je sedaj jav-kanje v Kostanjevici po „ta lepem Janezu.*4 Ako jokanje ne preneha, se prav lahko pripeti, da stopi Krka iz struge. — Dopisnik iz selske doline v Vašem cenjenem listu nam je poročal pred kratkim, da se nahaja po dr. Tavčarjevem shodu izginoli nas kaplan „vsled bolezni- (!) »a svojem {rojstnem domu pri Mohorjevih na Jamniku. Popisal je -lepega Janeza", „da imajo punice njega rade, on pa punice.4* Dalje, da je nenavadno prepirljiv duhovnik, ki se meša v zadeve, ki ga čisto nič ne brigajo. Dopust radi „bolezni*4 uporablja v to, da kmete iz Jamnika, Podbelice in drugih hribovskih vasi hujska proti občinskemu odboru v Selcih. Laže se, da bodo morali hoditi otroci vsled sklepa občinskega odbora iz oddaljenih vasi v selško šolo mesto v bližnjo Podbelico. Slednjič vpraša selški dopisnik -Janeza Beštra, katoliškega duhovnika, ali ni lagati greh. Končno svetuje občinskemu odboru, da naj -lažnivega kljukca** sod-nijsko prime. Minulo je že Štirinajst dni — kaplan še ni svojih lažij preklical. No, on sploh ni eden „ta hitrih*4. Pri nas se mu pet tednov ni mudilo oporekati ..Narodovim Iažem" (!) — da sta bila on in svetokrižki kaplan na dr. Tavčarjevim shodu v Kostanjevici oklofutana, obrcana in v blato poman-drana. Stoprav črez pet tednov razko-racil se je v „Slovencu", in v treh noticah vse to klotutanje in brcanje popisal — menda, da se pri škofu rehabilitira — kot nekako bajko. Mi smo na vse to molčali, ker imamo več sto ljudij kot priče, ki so to videli. Toda kaplan -gode" svojo naprej. V božični številki tega znanega, že nebroj-nokrat obsojenega lista za častikrajo, zopet piše o ..liberalnem mazilu in zadoščenju za razgnani shod v Kostanjevici." Gospod kaplan, da boste vedeli, kako je izgledal -razgnani shod", kličemo Vam v spomin sledeči prizor s tega shoda: R a z 1 j u t e n i kmečki m o ž j e v p i j e j o: Samo farja šuntata. Farja stran! Pa bo mir! (Ljudstvo hoče z vzdignjenimi pestmi kaplana naskočiti.) Tuji gospod: Gospod kaplan, vidite, kako je ljudstvo radi Vašega hujskanja razjarjeno. Vrnite se mirno v farovž. Jaz Vam garantiram, da se Vam ne bo ničesar hudega zgodilo, ako precej zborovališče zapustite. K a-plan Bešter pogleda zaničljivo tu jega gospoda in tolče z desno nogo jezno ob tla, Češ, bomo videli, kdo bo zmagal. Med tem pridejo možje prav blizu kaplana, rekoč: Le po njem! Tuji gospod: Pustite gospoda kaplana,* saj poj de v farovž Nekdo sune tujega gospoda z dežnikom med rebra. Domačin: Kaj si pa mislil Francelj, da si tega gospoda, ki z nami drži, sunil. Francelj: Kaj pa farja brani! Ta že ni naš. Tuji g o spod: Gospod kaplan, jaz sem mislil dobro z Vami. Vi me nočete ubogati Jaz se ne bom pustil radi Vas tepsti. Prepuščam Vas Vaši usodi. (Odide s pozorišČa.) Na to je začel kaplan Bešter referirati. Pa bilo je prepozno Razkačeno ljudstvo ga obkroži in na koncu drevoreda — tik pred farovško ograjo obrca, oklofuta in končno v mlako vrže, ter ga na tleh ležečega -do dobrega zdela." Gospod kaplan-resnicoljub! Ali ni bilo tako? Prosimo odgovora! — Farani na Trati, čestitamo Vam na Vašem novem — Župnijskem upravitelju! — Tako živahno. Iz Kam nika se nam piše: „ln bila je blizu Velika noč Judovska, in Jezus se na poti v Jeruzalem. In najde v tempeljuu prodajalce volov in ovac in golobov, in menjalce, ki sede. In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tempeljna, tudi ovce in vole. In menjalcem razstrese denar, mize prevrne. In tem, kateri so prodajali golobe, reče: Odnesite to odtod, ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske." Tako evangelij sv. Janeza v 2. pogl. 13—25 vrste. Naš dekan Lavren-čič je pa novega leta dan, popoludne po slovesnih litanijah, potem, ko je že par nedelj oznanjeval in bobnal raz lečo, da bode cerkvene sedeže oddajal, napravil'v župni cerkvi v pričo častilcev Najsvetejšega javno dražbo, katero je sam vodil in briču jednako klical: k prvem, drugem — ne da nobeden več — in k tretjem 43 goldinarjev, reci devetdeset kron za jeden sedež; drugi za 78 kron itd. od klopi do klopi. Pa gorje mu, ko bi kdo trdil, da je naše bogočastje predrago ! Resnično je, kakor naši popje vedno svojo malho hvalijo: Sv. mati katoliška cerkev vas spremlja od zibeli do groba. Ona je najboljša mati itd. Pač nas spremljajo duhovniki, pa le tako, kakor spremlja koza vrečo s soljo. Brez cvenka ne bere zate in tvoje ranjce nikdo maše, ne pojo ti zvonovi, ne gori ti več sveč ob poroki, ne dero se za pogrebom menihi in drugi najemniki in tvoja soproga, če ne kupi za kakih 100 kron, skoraj malo doto, pravice do sedeža v cerkveni klopi, naj čepi tamkaj za durmi v blatu, ali pa zunaj cerkve pod kapom ali na mrazu moli k svojemu Bogu. Kriste, pridi, pridi menoj o cerkvenih in o verskih zadevah. Tudi političnih vprašanj se je ogibal, kolikor se je dalo. Samo tega ni prikrival, da naj se duhovnik po njegovem mnenju ne vtika v politične zadeve, da naj stoji nad strankami in naj se bavi samo z zadevami svojega poklica in pa z znanostjo, literaturo in umetnostjo. Zagovarjal je ta svoj nazor tako prepričevalno, da mu niti strastni agitator, prvi kaplan, ni vedel ničesar tehtnega odgovoriti. Dekanovi nazori glede politične neutralnosti duhovnikov so se me tem bolj oprijeli, ker sem imel pred sabo svarilni izgled. Med tem, ko je bil dekan pri vseh prebivalcih X a visoko v čislih in so ga tudi najzagrizenejši liberalci spoštovali, je bil prvi kaplan skrajno nepriljubljen, da, zaničevan. Vsi omikani ljudje so se ga ogibali. Občeval je samo v najnižjih krogih in splošno se je govorilo, da te svoje prijatelje in prijateljice brezvestno izkorišča. Sklenil sem, da se bom ogibal javnih zadev in živel le svojemu poklicu. Vse moje mišljenje — preparirano v semenišču — se je upiralo temu, da bi sledil izgledu dekanovomu, zakaj bil sem veren do kosti, fanatično veren, čut dostojnosti pa mi je veleval, naj ne posnemam prvega kaplana, dasi sem ve- del, da je temu »v priznanje njegovih zaslug« zagotovljena najlepša župnija in da ga štejejo med prve stebre duhovniške stranke. »Hodi svojo pot« tako sem govoril sam sebi. Hodil sem jo res. Ločitev od dekana je postala popolna, ko je dekan naravnost žalil moje versko prepričanje. Imel je prepoved, v kateri je trdil, da niti vseh dogem ni treba verjeti, a dotičnik vendar lahko ostane dober kristijan. Dejal je, da naj človek veruje le to, kar njegov razum uvideva kot resnično, naj potem kdo drugi — mislil je cerkev — govori, kar hoče; Bog je dal človeku razum in prosto voljo in kdor razuma in proste volje ne vporablja ter veruje, kar ga ta ali oni verovati sili — ta greši proti volji božji, človek naj vsako stvar prev-dari in naj veruje le samo to, kar njegov razum odobrava. Ta izvajanja — katerih resnic nost danes popolnoma uvidevam in priznavam — so me takrat seveda silno razburila, saj so obsegala neposredno tajenje cerkvenih naukov in teh sem bil popolnoma prepojen, tako da nisem pojmil visokih idej, ki jih je zastopal dekan, in nravne sile teh njegovih idej. zopet v svoj tempelj med nas in spleti orjaški bič in udrihaj po svojih hlapcih, kateri delajo iz hiše Tvojega Očeta hišo trgovsko. Ni čuda, ako si pri tacih dohodkih potem naš božji namestnik, po domaČe „polir", kakor že tu imenujejo našega dekana, lahko zopet privošči nekaj zidanja in župnišče predeluje : strope vzdiguje, dela si kopalno sobo, naroča umetne duri iz stekla in železa, poklada po veži in hodnikih lepši tlak, kakor je v hiši božji, dela si park iz prejšnega mestnega pokopališča in skrbi sploh za žlahtno svoje telo, da mu ustreže česar srce poželi. Ti pa, uboga ovca v podobi vernega kristjana, daj svojo volno do zadnje dlake; vsaj tolažba z drugim svetom je ceno plačilo in s tem plačuje te vsak celebatar. — Manj premožen meščan. — Javna varnost v Št. Vidu. Sicer zidajo v Št. Vidu škofove zavode, ali da bi se bili prebivalci kaj predrugačili , ni zapaziti. Zadnjič je prišel po kupčiji neki gostilničar na Toekem čelu in v Ga-berji v Št. Vid v gostilno pri Frnadu. Tam so ga neki pobožni katoličani, na čelu jim Ivan Jenko, napadli in ga hudo poškodovali. Mož se jim je umaknil skozi kuhinjo in se skril v klet. Napadalci ga na srečo niso našli. Ko so ga pa iskali, so se ro tili: Ce ga dobimo, ga bomo hinrihtali. — Iz istrskega deželnega zbora. V vseh deželnih zborih je navada, da začetkom zasedanja po zdravi vladni zastopnik deželni zbor. Tako je bilo tudi v istrskem dežel nem zboru, samo letos ni vladni zastopnik izpregovoril niti besedice. Deželni glavar — pojasnjuje »Naša Sloga« — je pozabil pozdraviti vladnega zastopnika začetkom seje, koj po svojem ogovoru, a popravil je to tekom seje in tedaj bi bil vladni zastopnik lahko pozdravil deželni zbor, ako bi bil hotel. Vsled tega sodimo, da glavarjeva pogreška ni napotila vladnega zastopnika, da je tudi on storil pogreško. Kaj je bil torej vzrok, da se vladni zastopnik ni oglasil? Tolmačiti se da to različno. To stoji, da je vladni zastopnik ali pozabil pozdraviti deželni zbor, ali pa ga nalašč ni pozdravil. »Naša Sloga« meni, da se nalašč ni oglasil, češ: »Moral bi bil po običaju zadnjih let pozdraviti dež. zbor v italijanskem, in hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku. Ko bi bil mogel pozdraviti dež. zbor samo italijanski, bi bil to gotovo storil, a tega ni^mogel, in da bi se izneveril navadi in kršil neoporečno jezikovno pravo deželno-zborske manjšine. Naše globoko prej pričanje je, da je vladni zastopnik opustil pozdraviti deželni zbor v po r-zumljenju z deželnozborsko večino iz tega razloga t. j, da ga ni bilo treba pozdraviti tudi hrvatski, kar bi bilo večini neugodno. — Iz seje c. kr. mestnega Šolskega sveta dne 30. decembra. Za razpisani dve učiteljski službi na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu se je oglasilo 8 prosilk, iz katerih sta se sestavila dva terno-predloga. Bolni voditeljici E. Guslovi se je podaljšal dopust. Sesterim bo-lehnim učenkam se je odpustilo poučevanje v risanju in ročnih delih. Glede odredeb c. kr. dež. šol. sveta radi zabranjevanja jetike po šolah se je sklenilo, počakati izjave c. kr. deželnega zdravstvenega sveta, ki naj določi najprimernejši sistem plju-valnikov in način razkuženja šolskih slug, ki bodo imeli s snaženjem opravka. Končno se je sporočil disciplinaren slučaj c. kr. dež. šol. svetu v nadaljnje poslovanje. — Repertoire slov. gledališča. Danes zvečer igra se tretjič Sienkievicza velika drama »Q u o vadiš?« -<- V torek, dne 6. t. m., na praznik svetih treh kraljev sta dve predstavi: popoludne ob polu treh Sienkievicza velika drama iz Nero-novih časov »Quo vadiš?«, zvečer ob polu osmih pa Kovafovičeva velika opera »P s ogla vc i«. Na te dve predstavi osobito opozarjamo si. občinstvo iz okolice in z dežele, ker jim je omogočeno en dan videti dve največji in najsijajnejši noviteti, ki sta se dosedaj to leto uprizorili na slovenskem odru. Naročila na sedeže sprejema Šešarkova trafika v Ljubljani. — Drama študira sedaj francosko noviteto »Anatolov dvojnik«, opera pa Gounodovega »Fausta«. Za tema prideta na vrsto dve slovanski noviteti, opera in veseloigra. — Povišanje oskrbnin v deželni bolnici. Deželni odbor je oskrbnine na vseh oddelkih deželne bolnice z dnem 1. januvarja 1903 primerno povišal, in sicer: prvi razred od 7 K na 9 K, drugi razred od 4 K na 5 K 50 h in tretji razred od 1 K 60 h, oziroma za tujce 1 K 80 h na 1 K 90 h brez razločka, v kateri kronovini ima oskrbovanec svojo domovinsko pravico. — Lep izgled rodoljubja so dali vsem narodnim krogom in korporacijam gg. poštni uradniki in gdč. uradnice v Ljubljani, ki so zlo žili kot novoletno darilo družbi sv. Cirila in Metoda 122 kron 80 vin Slava toliki narodni zavednosti in požrtvovalnosti! — Občinski odbor krški je sklenil v svoji seji dne 31. decembra, razširiti občinsko bolnico in je pooblastil župana, najeti za to posojilo do najvišjega zneska 30.000 K in se mu je objednem naročilo, storiti v to vse potrebne korake. — Nedeljski počitek v stav binskih pisarnah. C. kr. trgovsko ministrstvo je odločilo, da velja za stavbne pisarne absolutni nedeljski počitek, ker je pisarna bistven del dotičnega stavbnega podjetja. Ob nedeljah morajo torej stavbne pisarne biti zatvorjene in stavbnim uslužbencem je prepovedano vsako delo v pisarnah. Tudi izven pisarne se ob nedeljah pisarniško osobje ne sme uporabljati. — Dobrodelnost. Dne 6. t. m. bo ob 6. uri zvečer v gostilni g. Polšaka, Martinova cesta št. 32 predavanje. Vstopnine ni. Govor nima nič političnega, nič strankarskega v sebi, je zgolj karitativno - gospodar stvenepa pomena. — Panorama. Mesto Solno-grad se vidi na več slikah. Trg B er oh t e sg a d e n je 19 km južno od Solnograda, leži ob reki Almi, ki izteka iz Kraljevskega jezeru. Znamenit je bil ondi zlasti samo stan, ki je zdaj kraljevski grad. Vse to pa je že na Bavarskem ob solno graški meji. V panorami se vidijo še tudi romarski kraji Gern, Ram sau, Wimbach; jezera: Kraljevsko jezero z okolico, Zgornje jezero in Funtensee. Zlasti slikovit je alpski golovec \Vatzmann, ki je 2740 m visok. V panorami se pride udobno popolnoma na vrh \Vatzmanna. Serija je jako zanimiva. — Za denar ogoljufal je bivši potnik F. H. branjevko Marijo Bogatajevo v Krakovskih ulicah št. 27. Prišel je k branjevki in ji rekel, da je v službi v neki tukajšnji banki in da je zaigral denar, katerega bi bil moral izročiti svojemu šefu. Bogata-jeva mu je verjela in mu je na prošnjo posodila najpopred 40 K, potem pa še 10 K. Poleg tega pa je F. H. izvabil Mariji Bogatajevi dva prstana, češ, da bode obiskal svojo nevesto in se bode malo ž njima postavil. F. H. je odšel z denarjem in prstanoma in je najbrže denar zapravil in prstana pa prodal. F. H. je prišel šele pred kratkim iz zapora, kjer se je nahajal zaradi jednakih goljufij pod ključem. — K rešilnim vozom so pripeljali včeraj zvečer v bolnico užit-ninskega paznika Josipa Leniča na dunajski mitnici. Vzdignil je z voza sod in se prevzdignil tako, da je dobil kilo. — S tira skočil je danes do-poludne na državnem kolodvoru v Šiški pri prevažanju poštni voz osebnega vlaka. Nesreča se ni nobena pripetila. — Društva. V Ljubljani je bilo v pretečenem letu 164 društev. 117 slovenskih in 47 nemških. — Umrlo je leta 1902 v Ljub ljani 1216 oseb. Leta 1901 jih je umrlo 1275. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od Komenskega ulic po Resljevi in po Sv. Petra cesti čez Marijin trg in po Špitalskih ulicah je izgubil šolski učenec M. K. srebrno žepno uro in nikelnasto verižico. — Služkinja A. S. je izgubila v mestu denarnico, v kateri je imela 6 kron, ključke in listko. Denarnica je bila pozneje najdena, a je bilo v denarnici 48 K pa tudi ključki in listki. Siužkinja pravi, da ona ni imela toliko denarja v denarnici. — Posestnik Mihael Trkov iz Dobrunj je našel na Sv. Jakoba mostu bankovec za 20 K. Izgubila ga je bila služkinja Marija Jerala. Žrebenje obveznic 4 /o dež. posojila kranjskega se je vršilo včeraj. Izžrebane so bile obveznice: a 20.000 K, št. 88, 96; a 10.000 K, št. 47, :>4; a 2.000 K, it 47, 152, 166, 256, 29:5, 314, 413, 421, 430, 445, 626, 629, 717, 742, 847, «87, 898, 924, 1010, 1066, 1072, 1317, 1380, 1405, 1410, 146*, 1668, 1673, 1705, 1791, 1829, 1879, 1882, 1895, 1896, 1959, 2059, 2061, 2122, 2197 5 a 200 K, št. 425, 444, 472, 576, 590, 785, 891, 984, 1039, 112*, 1143, 1218, 1242, 1309, 1426, 1636, 1702, 1849, 1851, 1865, 2110, 2263, 2314, 2440, 2573, 2597, 2633, 2660, 2967. Zaključek: glavinska imenska vrednost: 2 kom. a 20.000 K . . 40.000 K 2 „ a 10.000 g . . 20.000 40 00 a 2.000 i 200 80.000 n 5.800 „ 73 kom. skupaj . 145.*0O K Navedene obveznice izžrebane z gla-vinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala dne 1. julija 11M33 ravnaje se po dotičnih veljavnih predpisih. Izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi se bodo 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4"„ eskomptni pristojbini. — Za kratek čas. Kaplan Nad r ah (zdravniku): Gospod doktor — jaz sem bolan. Delam sicer kakor konj, jem kakor krava, spim kakor medved — a zdrav vendar nisem. Zdravnik: Veste kaj, gospod kaplan f Pokličite živinozdravnika, ta vas naj ozdravi. — Glasbene Matice11 pevski večer s plesom ne bo 10. januvarja, kakor se je prvotno nameravalo, ampak 24. januvarja, ker so nastale za prvi datum nepričakovane zapreke. Toaleta bo za dame in gospode promenadna, ker želi pevski zbor pred vsem neprisiljene zabave. — Ljubljanski Sokol ima svoj redni občni zbor v soboto 1. januvarja z običajnim dnevnim redom. Važno je, da pridejo člani polnoštevilno na zbor, ker se bo razpravljalo o proslavi 40 letnice ljubljanskega Sokola. — Mankarada sokolska bede na pustni torek 24. februvarja. Sokol ljubljanski nas bode to leto popeljal v svetovnoznano rusko sejmišče v Nižni Novgorod. Tam se sesta-nemo z vsemi narodi sveta. Pridejo Kitajci, Japonci, Indijci, Perzi, Tatari, Turki, Arabci, Židi, Rusi, Angleži, Amerikanci in dr. — Ženskega telovadnega društva v Ljubljani tretji redni občni zbor se vrši v četrtek dne 8. januvarja t. 1. ob 5. uri popoldne na galeriji Sokolove telovadnice v »Narodnem domu«. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor. — Občni zbor Slovenskega trgovskega društva nlerlcur1' bo jutri ob 2. uri popo ludne v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu so poročila lunkcijonarjev, prememba pravil (ustanonovitev podružnic), volitev v odbor in slučajni predlogi. Ker se bo v zadnji točki dnevnega reda razpravljalo glede novoletnih daril, upamo, da se tudi gg. člani iz vrste samostojnih trgovcev v obilnem številu tega občnega zbora udeleže. — Ljubljanska društvena godba. 1'iše se nam: Prvo leto društvene godbe imamo za sabo. \1nvV1 smo pač žalostne trenotke. Stali smo neprestano na tehtnici ia priznati moramo, da sami nismo vedeli, pri čem da smo, nismo vedeli, koliko tehtamo, kajti vsaka aapica o nepravem času spravila nas je iz ravnotežja. Tudi drugih zaprek smo imeli nebroj, katere so nam podkojSavale trdna tla in »tem zaupanje pri občinstvu. A počasi smo prišli na stali>če, da lahko rečemo, koliko tehtamo. To je, imamo godbo, katera ^zmagovito napreduje. S svojo spretnostjo pridobila si je zaupanje občinstva. Upanje imamo, da so počasi tudi oni navdušijo za godbo, ki so bili navdušeni le, ko nas še ni bilo, ter da store svojo dolžnost v javno korist. Vsem podpornikom se prav toplo zahvaljujemo za naklonjenost in požrtvovalnost ter jih prosimo še nadaljne podpore. Novo leto je začelo in upamo, da nam donese novih članov in podpornikov. Občinstvo naj bi upoštevalo našo prošnjo, kajti danes imamo se še boriti z raznimi neprilikami in stroški se množe vedno bolj in bolj. Naročili smo veliko novih, posebno slovanskih skladb in zadnji čas je, da poplačamo oni dolg, katerega smo naredili pri nakupu instrumentov in nm-zikalij. Stem bode zaceljena zadnja rana in vse podpore, ki jih pričakujemo od strani mesta, kakor tudi od raznih denarnih zavodov, bodo le bolj za popolnitev in zboljšanje godbe. Oziraje se na navedeno razposlali smo tri nabiralce, in slavno občinstvo prosimo že enkrat, da bi našo prošnjo vpošte-valo. 1'oleg tega pa želimo, da bi darovani znesek z imenom vred lastno-ročuo podpisali, da ne nastanejo kakšni dvomi ali nezaupanje. V interesu društva pa bi bilo, da bi Častiti člani vsaj za tri mesece skupno plačavali, a to je le skromna želja odbora, nikakor pa ne predpis. Zaupajoč na naklonjenost občinstva se odbor zavezuje svojim dobrotnikom ustrezati v vsakem oziru. Odbor. — Telovadnega društva Sokol v Idriji redni občni zbor se vrši v ponedeljek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih gospe Ivane Harmel po navadnem sporedu. Ker je na sporedu tudi predlog vaditeljskega zbora radi novih pravil, je potreba, da je navzočih najmanj dve tretjini članov. — Pivški samci prirede v nedeljo dne 4. januvarja 1903 v prostorih gosp. Fr. Gržina v Št. Petru plesni venček. Pri plesu svira orkester vojaške godbe iz Reke. * Najnovejše novice. Prvo junaštvo dolge sablje terezi-janskih akademikov. Kakor znano, so dobili vojaški akademiki v dunajskem Novem mestu ob priliki 1501etnice zavoda dolge sablje. V Silvestrovi noči je neki akademik v pijanosti vihtel v gostilni nad uglednimi meščani svojo dolgo sabljo, katero pa so mu izvili ter zdrobili, akademika pa vrgli skozi vrata. — Naval beračev. Grofica K a r o 1 y i obdari vsako leto budimpeštanske berače pred svojo palačo. Letos jih je prišlo nad 3000, tako da je morala policija posredovati. V gnječi so stis nili neko žensko, da je umrla. — Shod anarhistov je razgnala policija v Diisseldorfu ter aretirala 13 udeležnikov. — Zaradi velikega poneverjenja so zaprli v Hanau pri Berolinu bankirja M. B e n jamina. — Pol metra snega so imeli po ulicah v Inomostu na novega leta dan. Vlaki od vseh strani so imeli velike zamude. — Znoreli poslanec. Vest, da je hrvatski po slanec pl. Kiepach znorel, je bila popolnoma izmišljena. — L j u d o v i k Bar tok, ogrski pesnik, je umrl 51 let star. — Streljanje golobov je priredil grof Erdodv v Novem marofu. Postreljali so na stotine teh nedolžnih živalic. Kdaj se bodo že oblasti postavile zoper to plemeni-tasko neusmiljenost? — Budžet Transvaala izkazuje 4 000.000 f. žterlingov dohodkov in 3,702 755 f. šter. izdatkov. * Iz Slovanskega sveta. rP o d j a b 1 o n iu, legenda od slovitega češkega pesnika Zeyerja,*uglasbena po I. Suku, ki je znan kot član češkega kvarteta, seje igrala 28. grudna s sijajnim vspehom v Pragi. — Za brnsko narodno gledišče je proračunjeno 1,000.000 kron. Doslej se je nabralo 250.000 K. V narodni požrtvovalnosti more malo-kateri narod tekmorati s Cehi. — Gorki j si je kupil v Petrogradu knjigarno. — F. 1. Fortinsk.t? znani ruski zgodovinar, je umrl v Kijevu. — * Shod polskega Sokol-stva bo v dneh 28 in 29. junija 1903 v Lvovu. * Iz mladih dni vojnega ministra. Novi avstrijski vojni minister vitez Pitreich je preživel svojo mladost v Ljubljani, kjer mu je bil oče svetnik pri apelacijskom sodišču. Družina je zahajala po leti na svoje posestvo zunaj mesta, kjer je uganjal dečko vsakovrstne razposajenosti, kakor sam pripoveduje. Pri nekem padcu si je izbil prednje zobe ter ostal brez njih. Drugikrat so ga v zadnjem hipu rešili, da ni utonil. Enkrat pa je zajahal precej divjega bika na paši, ki je drvil ž njim okoli ter ga skušal otresti. Da se je to živali posrečilo, bi bilo zelo usodno za dečka. A ta se je tako Čvrsto držal na njegovem hrbtu, da se je žival upehala ter je srečno ušel. * Špansko človekoljubje. Razni klerikalni listi se strahovito škandalizirajo, ker je neka dunajska družba v 13. okraju na sveti večer pogostila 500 revnih dunajskih otrok in jim dala na mizo — svinsko meso! — Špansko katoliški človekoljub bi videl rajši, da revni otroci proslavljajo Kristovo rojstvo s kruljenjem želodca. Le post se ne sme prelomiti, ker bi reveži znali objestni in samo-pašni postati. * Dvorna afera. Princesinja L uji z a je že odposlala po monakov-ski nunciaturi na papeža predlog za ločitev zakona. Princ je stavil svoj tozadevni predlog tako, da bi bilo mogoče doseči popolno ločitev ter bi se lahko princesinja zopet poročila, ako prestopi poprej k protestantizmu ; papež pa je baje že v naprej izjavil, da ne more zakona razveljaviti. Na saksonskem dvoru jim je veliko na tem, da se ta zadeva čim preje reši, ker je kralj zelo slab. — Nadvojvoda Leopold FerJ diuand je izjavil napram nekemu poročevalcu, da vesti o njegovi odpovedi na čast in dostojanstvo niso resnične. Zaprosil je le za dovoljenje, da sme odložiti naslov nadvojvode. Ni pa podpisal izjave, ki se mu je na to predložila. Pač pa je pozueje po svojem zastopniku, dunajskem odvetniku dr. Ofen-heimu izjavil, da se odpove tudi svojemu vojaškemu stanu in zlatemu runu. Ker pa ima cesar po tajnih rodbinskih statutih neomejeno oblast nad člani cesarske hiše, je tudi mogoče, da je resnična vest o cesarjevem dekretu, s katerim se nadvojvodu prepoveduje, brez izrecnega dovoljenja prestopiti avstrijska tla ter da si mora pridobiti domovinsko pravico v kateri tuji državi. * Osem milijonov dolarjev za nove šole. Newyorški šolski svet je nedavno pri seji dovolil 32,000.000 dolarjev za zgradbo novih šol v Ne\v Vorku. Od imenovane svote zamore mesto v letošnjem šolskem letu potrošiti 8,000.000 dolarjev za nova šolska poslopja. * Zaradi kolesarenja kaznovani duhovnik. Škof asiški je suspendiral kanonika Stampa »a divinis«, kakor pravi v razlogih, ker se je kanonik vkljub opetnim svari lom vozil na biciklu ter si pri tem enkrat izpahnil ramo, kar je baje napravilo resno pohujšanje, Drugega duhovnika, ki tudi kolesari, je za sedaj samo posvaril. — Kakor vidimo, so še laški duhovnikij precej nedolžni proti našim, katerim bi privoščili kolesarenje, ako bi drugih budalostij ne uganjali. * Preveč božjega blagoslova. V italijanskih listih beremo, da je neka Magdalena Cravetti v Nea-polju v 19 letih zakona rodila 62 otrok in sicer 59 sinov in 3 hčere. Neapoljsko meščanstvo je zbralo 39.000 podpisov za prošnjo na italijansko vlado, da tej plodoviti ženi podeli pokojnino letnih 1800 lir. Prošnja ostane skoraj gotovo neuslišana, ker ima Italija itak dovolj siromakov, in je žena le njihovo število pomnožila. Meščani bi pametneje naredili, da bi siromašni ženi zbrali mesto 39.000 podpisov toliko tisoč lir. * Ozdravljena žaba. Neki gospod, z imenom Lipert pri Berolinu je imel pred več leti rego ali žabico, ki se mu je zelo priljubila. Nesreča je hotela, da je nekega lepega dneva ta žabica šla s svojim gospodom na sprehod. Med potom je po neprevidnosti stopil Lipert na njo, da je nežni trebušček počil. Ker je bilo še življenje v nji, prinesel jo je gospod na /avino-zdravniško šolo v Berolin, kjer se je v resnici posrečilo zelenega suknjača obdržati pri življenju. Kana se je pravilno zašila in hitro celila. Svoje nagnjenje in umnost pa je kazala svojemu lečite-Iju. Kakor hitro se je ta kje pokazal, legla je pametna živalica na hrbet in kazala rano, da jo namaže z zdravilnim mazilom. * Koliko smotk se je pokadilo I. 1901 v Avstro Ogrski. Ogrsko finančno ministrstvo je ravnokar izdalo svoj računski zaključek za leto 1901, v katerem se izkazuje, da se je v ogrskih deželah pokadilo '520.409.096 smotk in 1,1 *9.162.372 cigaret, za kar se je skupilo 103.632.424 K, t. j. za 1,564.045 K več kot v letu 1900. Cisti dobiček iznaša 62,829.737 K. V avstrijski državni polovici se je pokadilo v istem letu 1,286.125.266 smotk in 3,885.920.062 cigaret ter se je za te prejelo 142.540.748 K. * Novo sredstvo zoper morsko bolezen je iznašel italijanski poslanik v Washingtonu, Signor Major d e s P1 a n c h e s, in sicer po naključju. Ko se je Signor Mayor prvič vozil prek oceana ter mu je bilo slabo, da je menil, da ne preživi nove morske bolezni, ozrl se je ves obupan v ogledalo, da vidi, kako je že delovala nanj bolezen. Toda v istem hipu mu je začelo odlegati in v par minutah neprestanega gledanja v ogledalo je poslanik odšel popolnoma čil in zdrav na krov ter priporočal vsem bolnikom ogledalo v zdravljenje. To novo sredstvo razlaga tako, da provzroči morsko bolezen pogled na guganje, ko je obzorje zdaj nizko zdaj visoko, a če se zre v ogledalo, vsega tega ne vidi. Priporočati je tedaj onim, ki se izselijo v Ameriko, da vzamejo — ogledalo seboj. * Ruska opera in židovsko časopisje. Dunajska opera je do- segla s Čajkovskega opero „Evgenij Onegin" največji denarni in materialni uspeh. Zato je vzel ravnatelj Mahler Čajkovskega poslednjo opero, slavno „P i k o v o damo" na repertoire letošnje gledališke sezone, odklonil pa opero zida Karla (Joldmarka „Giitz v. B orlic h i n g e nw, ker jo smatra za malo-vredno delo. Toda Goldmark je član židovskega žurnalistovskega in pisateljskega društva „Concordiau. Mož ima torej za seboj vse židovsko časopisje, ki je začelo proti Mahlerju celo vojno. Vsi židovski kritiki so odklonili opero „Pikova dama" ter napadli Mahlerja, ker ni sprejel namesto ruske opere uemskožidovsko. Mahler pa se za napade ne meni. „Pikova dama" se ponavlja vsako nedeljo in praznik večer ter je dvorna opera vedno polna. Mahler hoče vrhu tega ponoviti še „Evgenija Ouegina" in s tem dokazati, da je dunajsko židovsko časopisje ne le v politiki, nego tudi v umetniških vprašanjih že ob ves vpliv. * Predrzen nadporočnik. Kakor smo svoječasno poročali, je nadporočnik Arpad pl. S z e 11, striČ-nik ogrskega ministrskega predsednika, realca Metelko v Kraljevem Gradcu oklofutal, ker se mu ni do volj hitro izognil. Ker je napadeni rekel: »To je predrznost!« lotil se ga je ta mažarski junak še enkrat, ga osuval tako hudo, da je dijak kri pljuval. A najboljše še pride! Nadporočnik je vložil tožbo proti dijaku zaradi razžaljenja, in sicer zaradi besed »To je predrznost«. Sodnik pa je dokazal nadporočniku, da je njegovo prvo in drugo postopanje res predrznost: dijaka je oprostil, češ, da je le po zaslugi kvalifikoval častni kovo dejanje, tožitelja pa obsodil na sodne stroške. * Krščansko-socialni poslanec — defravdant. Nižje avstrijski deželni poslanec, odvetnik in ljubljenec župana dr. Luegerja, dr. Ant. L ti bel je bil te dni na Dunaju obsojen v 15 mesečno ječo. Poneveril je skupno skoraj 44.0CK) K a to večinoma revnejšim strankam. Disciplinarni svet mu je že lani za eno leto ustavil odvetništvo. * Farovika kuharica, ki zna porabiti ugodni trenutek. Klerikalni list „Volkslreund" v Strass-burgu poroča iz Griesheima: „Požrtvo-valnosti našega preČastitega gospoda župnika se imamo zahvaliti, da se je vršil pri nas od 19. do 30. novembra sveti misijon, ki so ga imeli trije patri redemptoristi. Taki ljudski misijoni so vedno velike koristi. Naj bi ostal globoki utis in živa gorečnost, ki so jih zasejali vredni sinovi svetega Alfonza Liguorija (!) s svojimi ravno tako pretresljivimi kakor poučnimi pridigami, stalne vrednosti v korist in blagor občine, cerkve in države. Ob zaključku misijona je umrla gospodinja gospoda župnika za vnetjem pljuč. Izbrala si je tedaj najpripravnejši trenutek, da odide dobro pripravljena po eksercicijah v boljše novo življenje." Posnemanja vredno tudi za kranjske farovške kuharice, posebno take, ki so že prestopile v rezervo ali „armeestand" ker se bo njihovega koraka vesel 1 Bog, pa tudi njih gospodar, ki bi si že rad „vdiujal" novo, mlado moč. * Hraber vojak. Ob priliki usodne potresne katastrofe v Turke-stanu je stal v mestu Ašabadu na straži pri zastavi in blagajni 11. bataljona vojak Sašuk. Ko se je začelo nad njim podirati zidovje, mu zbilo puško z rok, razbilo omaro, kjer je bila shranjena zastava, je vojak nepremično stal na straži Še potem, ko so ga razvaline od vseh strani zasule, obstal je do ram zasut na svojem mestu ter stražil, dokler ga ni prišel podčastnik odpoklicat. * Slika slovanske sloge. Kakor znano, je v začetku leta 1902. »Slovansko blagotvoriteljno društvo« v Moskvi poslalo na naslov predsednika poljskega »kola1- v avstrijskem državnem zboru, A Ja\vorskega, 200 rubljev v prospeh poljskih otrok, ki so postali takorekoč mučeniki za svojo narodnost pod pritiskom nemške kulture v trgu Vrzešnju na Poznanj-skem. Ta dar, ki bi imel pokazati sočutje ruskega občinstva do prega njanih Poljakov-Slovanov, je vzbudil v poljskem tisku in v poljskih društvih različno tolmačenje Poljsko časopisje iz tabora konservativcev je svetovalo, sprejeti ta dar »Slavjan-skega obščestva« in ga v ta namen uporabiti, med tem ko je časopisje iz tabora demokratov in »vsepoljcev« zahtevalo, naj se ta dar imenovanemu društvu vrne, češ, da bi bilo za Poljake sramotno, sprejemati darove, ali tudi sploh izraze sočutja od »Moška lov«. Sčasoma pa se je ta šum polegel in predsednik poljskega »kola« je odposlal ta dar na svoje mesto. Te dni pa so prinesli lvovski poljski časopisi poročilo, da so poljski dijak-v Lvovu, zbrani v takoimenovan-»Czvtelni Akademickej« poslali »Slovanskemu blagotvoriteljnemu ObšČei stvu« v Moskvo 200 rubljev z naslednjim pismom: »V 1902. 1. je »Slo- vansko blagotvoriteljno društvo« poslalo znesek 200 rubljev v prospeh vrešenjskih otrok kot žrtev pritiska pruske vlade. Sedaj, otvorivši zbirko sredi poljske učeče se mladine v Galiciji, imam o Čast nabrano svoto 200 rub. poslati »Slovanskemu blagotvoriteljnemu obščestvu« v prid rodbin duhoborcev kot žrtvi ruske vlade«. Podpisana sta predsednik in tajnik društva »Czvtelni Akademikej«. Žalostna nesloga! * Kubelik je zdaj v Petro gradu ter je goslal pred carjem in velikimi knezi z najsijajnejšim uspehom. Književnost. — Ljubljanski /won" ima v 1. letošnji številki naslednjo vse bino: 1. A. Aškerc: Amerikanci. (Pesem) 2 I vo Šorl i: Povest o neki drugi. (Novela) 3 Kazimir Radič: Titan. (Pesem). 4. A. Gradnik: Prišel bo čas... (Pesem). 5. I Vav-potiČ: Manes v Iiagenbundu. (Dalje prih.) 6 Oton Zupančič: Klic noči. (Pesem). 7. Nataša: Ciganka. (Pesem). 8. V i d a: Zimska bajka. (Pesem). 9. Zofka Kvedrova: Zločin. (Čr tica). 10. Fran ValenčiČ: Metamorfoza (Pesem). 11. Marica II.: Rdeče rože. (Pesem) 12. E Gangl: Pod vrbo. (Pesem). 13 P o d 1 i m b a r s k i: Potresna povest. (Dalje prih ) 14. A. Gradnik: Doma. (Pesem) 15. B. Baebler: Idila. (Pesem) 16. Deme-ter: V krčmi. (Pesem). 16. Dr. Iv. Prijatelj: Pismo iz Zagreba. 18. N. P.: Oj, kod si hodil .... (Pesem). 19. Novus: Sanje. (Črtica). 20. K nj i-ževne novosti: Dr. Fr. Z : Povesti dr. Ivana Tavčarja. — Z : »Slovan«. — Z : Mali vitez (Pan Volodijevski). — —b —: »Nove pravljice iz 1001 noči«. — —k: »Jež«. — Ilustrovani »Narodni koledar«. — R. Perušek: Vladimir Nazor: Z vana. — R Perušek: Inje. — Fr. Komatar: Rat Hrvata s Magjarima godine 1848 —9. — Dr. Fr. IlešiČ: Do sedaj neznana slovenska knjiga. — —k: Rusi in Slovenci. — »Iz zakutka«. — »Or moški spomini«. — Stanko Dušic: »Mvrrha«. 21. Glasba. Dr. VI. Foer ster: Decembrski koncert »Glasbene Matice. — Cecilija. 22. Slovensko gledališče. Dr. Fran Zbašnik: A. Drama. — B. Opera. — 23. Upodabljajoča umetnost. Zofka Kvedrova: Izložba moderne francoske umetnosti v Pragi. — Z.: Prešernov portret. 24. Splošnipregled: —i—: »Večer Konopnicke«.--š—: Uradniško stavbno društvo. — Z : Češka gledišča. — —n—: Jubilej. — Shod slavistov. — Viktor Hugo. — Vere-ščaginove slike. — Pomiložčenje mladostnih zločincev. — Zvonček". List s podobami za slovensko mladino, ki je nastopil svoje 4. leto, ima v 1. številki to le vsebino: 1. Razbojnik. O. Zupančič. Pesem. — 2 Zimska pesem. Dr. F r. Zbašnik. Pesem. — 3. Savi. N P r e t k o. Pesem. — 4 Z doma. E Gangl. Povest s podobo. — 5. Bajka v tihem večeru. C 5 1 a v i n. Bajka. — 6. Za deveto goro. Igor. Pesem s podobo. — 7. Sveti trije Kralji. C. S l a v i n. Pesem. — 8. Iz knjige prirode. Solo-vej. Prirodoslovni spis. — 9. Slava Bogu v višavi! Podoba v barvotisku. — 10. Za Novo leto. A Medved. Pesem. — 11. Tonček. A. Rape Povest. — 12. Božična pesem. F r. Ž g u r. Pesem. — 13. Pesem o No vem letu. F r. Z g u r. Pesem. — 14 Mladi ljud|e. S. P. Pesem. — 15 Po praznikih. J B a r b i č Povest s podobo. — 16 Za sinom. V o j a n o v. Balada. — 17. Pouk in zabava. Rebus in novice — 18 Vabilo in priporočilo. — List priporočamo naj-topleje šolam in prijateljem naše mladine. — „Kažipot" za Ljubljano. Založnik nam naznanja iz Gorice, da je izdaja zakasnela za deset dni j, ker je tudi oddelek Trst skoro docela nov in je Ljubljana vsled natančnosti jako narasla. Le društev je jedna pola. Seznam trgovcev in obrtnikov je jako obsežen. Založnik se čudi mlačnosti ljubljanskih tvrdk za oglaševanje v taki knjigi. Z vso možno agitacijo ni spravil vkup toliko oglasov, da bi pokril le stroške za agitacijo. —■ In vendar je ta knjiga velike važnosti za ljubljansko trgovino in obrt. Od vseh denarnih zavodov se je oglasila le rKre-ditna banka", od zavarovalnic le „Sla-vija" in „Feniks" pa Še par drugih tvrdk, — in to naj bi bilo vse, ob čemer naj dobi založnik veselje, da nadaljuje s tako lepim delom. — Ker je knjiga zakasnela, sprejema zadnje oglase do 8. t. m. Pošiljati jih je „Goriški tiskarni" A. Gabršček. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko imajo v 5. sešitku naslednjo vsebino: Dr. Fr. Kos: Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori; M. Slekovec: Dr. Jožef Ivan Knolc; A. Koblar: Francoska vlada in cerkvene zadeve v Iliriji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. januvarja. Danes ob treh popoludne so se sešli dele-gatje čeških in nemških strank na spravno konferenco pri ministrskem predsedniku, a mogoče je, da se konferenca že danes zopet razide — brez uspeha. Nemci iz Morave so namreč po dolgem posvetovanju in navzlic vsemu prigovarjanju barona Chlumeckega sklenili, da sicer pojdejo na konferenco, da tam podajo neko izjavo, potem pa odidejo in se konference ne udeleže. Ako se to zgodi, je mogoče, da izjavijo Cehi, da se tudi oni v tacih razmerah raz pravne konference ne udeleže. Dunaj 3. januvarja. Poročilo „Echo de Pariš", da misli cesar Franc Jožef odstopiti, je obudilo veliko senzacijo v vsi Evropi. Splošno se sodi, da je popolnoma neutemeljeno in izmišljeno. Cesar je od zadnje bolezni popolnoma okreval, tako da ni vzroka, da bi se sedaj odločil za odstop. Petrograd 3 januvarja. Vsi listi povdarjajo velik pomen Lambsdorffovega potovanja na Dunaj „Svet" pravi, da se to, kar sta dogovorila Lambsdorff in Goluchovvski, formulira v oblitai protokola, ki se potem predloži vsem državam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Draždane 3. januarja. Stanje kralja Jurija je skrajno nevarno. Zdravnik dr. Fiedler je bil vso noč pri njem. Sodi se splošno, da ni nič upanja, da bo okreval. Madrid 3. januarja. Izkazalo se je, da je član španske akademije znanosti, Cotarelo pro-vzročil aretovanje Humbertov. Njemu se je tudi izplačala nagrada 25000 frankov. Cotarelo je razdelil jeden del med detektive, in hišnika one hiše, kjer so Hum-berti stanovali, drugi del pa med dobrodelna društva. Akademik Cariollo je izstopil iz akademije in ta svoj korak utemeljil s tem. da ne mara biti v zavodu, ki ima denuncijanta za člana. Vsled tega ga je Cotarelo pozval na dvoboj. Gorica 3 januvarja. Včeraj zvečer je deželni zbor razpravljal o učiteljskem zakonu. Take debate že dolgo ni bilo. V prvem čitanju je bil načrt, ki plače dobro zboljša, sprejet, po tem pa so klerikalci in nekateri Lahi iz zbornice zbežali. Seja je bila vsled tega nesklepčna, danes se bo razprava nadaljevala. Gospodarstvo. Angleški minister (! h a m 1» e r 1 c i D je svoj čas prorokoval, da imata bivši republiki Transvaal in Oranje apnu velikansko prihodnost. Kar je povedal rhamberlain - ki je vse prej, kak-fantast — to je potrdil odlični strokov njak Fitzpatrick in danes >o ar. gleski trgovci in industrialci prepričani, da postane južna Afrika druga In dija. Tudi v Italiji se že pripravljajo, da bi se okoristili tega novega vira dohodkov. Italijanski veletr/ee Ku-genio Boccaleone je velikemu listu „ D o m e n i e a del C o r r i e r e" dal na razpolaganje zanimivih podatkov, ki io vredne uvaževanja, ker je Hoocaloone kapaciteta prve vrste. Boccaleone pravi, da v južni An: sedaj ne potrebujejo delavcev, pač i je za trgovce prilika, zaslužiti velike svote. Angleži in Nemei so se vrgli na izkoriščanje rudokopov in na prodaj tekstilnih izdelkov in izdelkov maftinsk industrije. Tri Angležih pa nima Nemei simpatij. Zato svetuje Italijanom, naj se lotijo eksploatiranja južne Afrike. Vsled njegovega nasveta so Italijani 2r ustanovili dve veliki trgovski družbi v Durbanu in v Johannesburgu. Boccaleone pravi, da bi se dale velikanske svote zaslužiti z uvažanjem gotovih potrebščin, s katerimi se Neme in Angleži sploh ne pečajo. l*ogoj je le, da so izvrstne kvalitete in narejene tako, kakor jih žele konsumeuti južne Afrike. Ne bomo navajali vsega, kar na-svetuje Boccaleone, da naj se uvaža v južno Afriko, nego le to, kar bi uteg- nilo nas Slovence zanimati in nam donesti korist. Boccaleone pravi, da bi se v južni Afriki posebno izvrstno prodajalo sir, surovo maslo in kondenziran o mleko, potem suho s a d j e, n u d e 1 j n i, cikorija, cement iu pohištvo. Nas zlasti zanimajo m 1 e k a r s k i izdelki, zakaj na tem polju bi nase mlekarske in s i r a r s k e zadruge lahko jako uspešno in srečno konkurirale z vsako državo, ko bi se le do segla ugodna p a r o b r o d n a zveza s primernimi t ari ti. Pomislimo samo, kako so si Danci in Finci pomagali z mlekarstvom in sirarstvom do ogromnega bogastva, ker so si znali pridobiti odjemalcev na Angleškem in celo v Indiji. Kaj podobnega bi se morda dalo doseči tudi pri nas, Če bi se s primerno eneržijo zavzeli, da si naši mlekarski in sirarski izdelki pribore južnoafriški trg. Dunajska borza v minulem tednu. Odločilni preobrat v nagodbenem vprašanju našel je miren promet na borzi. Dasi niso imele prve ministrske konference pozitivnih uspehov, obstajala je vendar nada, da se obe stranke vlade v kratkem zjediuita še v ostalih spornih vprašanjih, vsled Česar kurzi na borzi niso padali, čeravno je bil promet počasen. Ko pa se je sklenila nagodba, pojavila se je takoj ugodneja struja. Skoraj pri vseh papirjih nastal je pri povišanih kurzih živahen promet, kojega se je udeležilo poleg dunajskih in peštanskih špekulantov v širšem obsegu tudi občinstvo. Radi tega poskočili so kurzi še nekoliko. — Napram preteklemu tednu kažejo avstrijske kreditne delnice prirastek K 12-To, delnice ogr. kreditne banke K 13-50. Tudi delnice zemljekreditnega zavoda. Union-banke, — Bank-Vereina in precej delnic ogrskih bank kažejo znaten napredek. Izmej transportnih papirjev pridobile so delnice drž. železnic 15*50 kron, delnice Parobrodne družboJJ21.— kron ostale transportne delnice kažejo le majhen napredek. Na industrijskem trgu bilo je povpraševanje po železnih papirjih prav posebno živahno, alpinske delnice poskočile so za K 14*50, praške železarske za K 50.— Naložbeni trg imel je precej živahen promet. Novci in devize se niso znatno premenile. Denarno stanje se je izboljšalo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljub Ijansko 1083 strank 529.574 K 10 h, 714 strank pa dvignilo 599.529 K 60 h. V 4. četrtletju 1902 dovolilo se je 150 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 563 450 K, a 9 prosilcem odklonilo se je 42 200 K radi nezadostnega pokritja. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu decembru 1902 seje vložilo pri »Ljub ljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1 081.031 K 99 h, vzdignilo pa 908.461 K 44 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca decembra 1902: 2,795.949 K 08 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu decembru 1902 je 165 strank vložilo 46 918 K 77 h, 86 strank dvignilo 22.170 K 90 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 25.940 K, stanje vlog 596.579 K 85 h. stanje posojil 354.439 K 44 h, denarni promet 146 322 K 20 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu decembru 1902 je 441 strank vložilo 97.899 K 42 h, 243 strank dvignilo 61.316 K 33 h, 5 strankam se je izplačalo posojil 20.300 K Stanje hranilnih vlog 2,914299 K 52 h, stanje posojil 1.898.147 K 15 h, denarni promet 255.494 K 65 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1902 je 236 strank vložil. 79.219 K 67 h, 181 strank vzdignilo 48.659 K 74 h. 32 strankam se je izplačalo posojil 34.420 K, denarni promet 316.324 K 36 h. Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče UNIMENT. CAPSICI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati naznanem sidru. Hadar kdo zaizlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih no izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebav-ljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan „dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije »Dunajskega umetnlško-obrtnega društva". Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo srečkanje vršilo nepreklicno dne 15. januarja 1903- Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 3. januarja 1903. jN'i»ložt>eul |»nplt-jl. 4*2% majeva renta . . . 4 2°/0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4°/0 1t zlata ,, . 4% ogrska kronska „ 4°/o „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 4VS% posojilo mesta Spljeta 4V,°/o m Zadra 41/1°:0bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. bauka k. o. 4°/0 ti „ » ž. o. 4l/,°/o zast. pis gal. d. hip. b. ^I/i°'o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... 41/a°/o zast. pis. Innerst. hr. 4V«°/o »» ogr. centr. deželne hranilnice 4V*0/o zast. pis. ogr. hip. b. 47>°/0 obl. ogr. lokalne železnic* d. dr. . . . češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/o „ dolenjskih železnic 3% „ juž. žel. kup. lU Vi 41/«0/« av. pos. za žel. p. o. Nreolte. Srečke od leta 1854 . . . „ „ „ 1860l/» • • n 1864 .. . „ tizske...... „ zenilj. kred. I. emisije n ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške ..... Basilika srečke . . Kreditne „ ... Inomoške „ • • . Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , . . . Ogr. u „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburške B ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice' . . . . Državne železnice .... Avstro-ogr8ke bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute* C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Denar 10140 10130 100 35 120 70 9+45 12030 9775 99 75 100 — lOo—! 99 25 99 25 100 15 10565 100 50 100 50 10065 99-50 9925 98 — 99 50 294 75 100 - 185-183 — 248 — 156 50 266 — 264 50 263 76 89 — 112 50 18 25 433 — 83 — 69 — 70 — 55 — 26 75 69 — 73 — 429 — 6150 695 — BI ago 10160 101-60 100-55 120 90 y«r>5 120*50 10075 101*— 101 — 100 25 100 25 100- 60 106 65 101- 50 10125 10165 100 60 10025 99-_ 100-50 296 75 195 — 185 — 262 — 168-50 267 — 2665^ 255 75 91 — 11350 1925 436 — 86 — 73 — 76 — 56 — 2775 73 — 76 — 434 — 6250 696 — 1540—: 1550 — 692 50 693 50 728 — 255 — 720-— 392 50 729 — 256 — 730"— 393 50 1520— 1540 — 489 — 490 — 380— 308 — 160 — 11 34 1905 23 41 23 90 117 10 9525 253 25 385 50 310 — 164 — 1138 1908 23 48 23*98 11730 95 50 25375 Žitne cene v Budimpešti. K dne 3. januarja 1903. Termin. Pšenica za april . . . za 50 kg Rž M april ... „ 50 „ Koruza „ maj ... „ 60 „ i, m julii • • • » 50 n Oves „t april • • „ 60 , Efektiv. Nekaj vinarjev ceneje. 761 6 61 659 5 69 610 Zahvala. O priliki božičnice I. in II. mest. slov. otr. vetca dne 18. t. m. blagovolil je slav. obč. »vet kakor vsako leto tudi letos podariti znatno podporo 600 K v napravo oblačil revnim otrokom teh dveh zavodov Ker pa ta svota, radi prevelicega števila tu sem zahajajočih otrok — ne zadostuje, pokriti so se morali ostali izdatki z nabiranjem. Drage volje vročili so sledeči dobrotniki znatne zneske, podpisanci in sicer : Nj prevzviš. g. knezoškof Dr. Ant. Bon. Jeglič 10 K, milost, gospa županja Milica Hribarjeva 10 K, veleč, gospod prof Ivan Gnezda 10 K, veleč, gespod Ivan Knez, ve-tržec 10 K, gospa Pirčeva 6 K, veleč, goap župnik Vrhovnik 5 K, gospa M. Dolenčeva 5 K, gdč. A. in K. Gnjezda 4 K, gospa J. Maly 4 K, gospa J. Velkavrh 4 K, gospa A. Skaberne 4 K, gdč. M Wesaner 2. 60 K, gospa M. Černe 2 K, gospa J. Jeglič 2 K, gospod dr. Lovro Požar 2 K. Slavna Šent-peterska ženska podruž. Cirila in Metoda 24 K po gospej Terčekovi nabranih med č. č. odbornicami; istotako tudi Šentklav-ško-frančiškanska ženska podruž. 20 K po g03pej Franji dr. Tavčarjevi; in Šentjakobsko- trnovska podružnica po gospej Ivani Supančič-evi 17 kron Slavnemu občinskemu svetu kakor tudi vsem tu navednim požrtvovalnim dobrotnikom in č. učit. zbora mest. slov. dekl. 8razrednice, zlasti njega t č, voditeljici gdč. Maroutovi za nje trud pri nakupovanju — se v imenu obdarovanih otrok najiskre-nnje zahvaljujeta Z. I*rum A. Jerlna voditeljici I. in IL mest. slov. otr. vrtca V Ljubljani dne 29. decembra 1902 Zahvala. Šolsko vodstvo štirirazrednice v Št. Jerneji na Dolenjskem priredilo je na dan Nedolžnih otročičev v nedeljo dne 27. decembra božičnico s petjem in deklamova-njem, pri kateri se je razdelilo 47 revnim šolarjem topla obleka. Da je bilo omogočeno tolikim revnim učencem podeliti celo obleko, gre zahvala vsem onim blagim dobrotnikom in dobrotnicam v Št. Jerneju in okolici, ki so z denarnimi doneski prispevali v ta človekoljubni čin. Posebno se ša šolsko vodstvo v imenu obdarovane šolske mladine zahvaljuje tukajšnjim trgovcem, ki so blago za obleko prepustili za svojo ceno ter še povrh darovali po 2—3 cele obleke. Trgovcem gg.: Mart. Vol ovcu, Mat. Meniču in gdč. Bonovi se tem potom izreče javna zahvala. Trgovec Mart. V o 1 o v e c se jo veliko prizadeval, da so različne veletrgovine poslale brezplačno obilo blaga za obleko in šolske utensilije. Prirejena božičnica je dosegla velik moraličen uspeh ter marsikaterega nasprotnika šole in učiteljstva spreobrnila v prijatelja šolske mladine. Vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom še enkrat: Presrčna hvala! S t. Jernej, dne 30. decembra 1902. 14aro 1 Troait, nadučitelj. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Jakob Valenčič, mlinar „Stružnik", St. Peter na Krasu 3 K 60 v. — C. kr. davčni urad Radeče-Zidanmost 8 K namesto venca umrlemu c. kr. viš. davč. nadzorniku Josip Hutterju. — Gosp. Fran Maselj, Olomuc, 10 K. — Visokošolec A. R. 21 K s pripom-njo, da so vrli Dolenji-Logatčani za toliko zlicitirali na Silvestrovo pri „Kramarju" Ciril-Metodovo cikorijo ined tem, ko je z izredno agilnostjo še p^leg tega iz lastne inicijative in na lastno roko nabrala vzgledna narodnjakinja, gospica Ženi, skoraj enako svoto pri onih, ki se licitacije niso udeležili. — Za prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda daruje Dragotin Žagar, deželni blagajnik v p. novoletno vezilo v znesku 10 K z željo, da bi nam Slovencem sv. blagovest-nika izprosila pri Bogu namesto sedanjega slepega sovraštva med brati — bratoljubja in požrtvovalnosti. — Gosp. A. Spende v Ribnici 20 K nabral na čitalničnem Silve-strovem večeru za prodane pušice. — Gosp. Andrej Grčar, v Radovljici 8 K nabral pri veseli družbi na Silvestrov večer pri ,Žanu' v Radovljici. — Vesela družba v gostilni „Merkur" v Ljubljani 3 K 10 v. — Od novoletnih voščil odkupili so se v prid družbe sv. C. in M. gg. poštni uradniki v Ljubljani z 109 K; gospodične poštne manipulantinje pa z 13 K 80 v. — Skupaj 209 K 40 v. — Živeli! Umrli so v Ljubljani: Dne 26. decembra: Marja Valentin, gostija 70 let. Ostarolost. Dne 31 decembra: Anton Pančur. kro-jačev sin 6\'i mes. Jenkove ulice 16. Prirojena slabost. V deželni bolnici: Dne 29 decembra: Anton Kornič, kaj-žar 59 let. Vnetje možganske mrene. — Ivan Podboršek, tesar 37 let. Jetika. — Fran Gogola, bivši orožnik, 27 let. Jetika. Dne 30. decembra: Fran Polšak, kajžar 52 let Zaprtje vode. — Marija Pečok, dni-narica 41 let. Jetika. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A- Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. UrbaSj Cesarja Jožefa trg(Mahr- ova hiša). Št. Peter na Krasu: A. Novak| na kolodvoru juž. želez. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. Dec. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v 'C. 2. 9. zv. 7396 — 52 3. n 7. zj. 2. pop. 738 3 738 7 — 38 41 Vetro vi Nebo si. jug megla Srednja včerajšnja temperatura —4 2°, normale: —2 7". Mokrina v 21 urah: 0 0 mm. do 300 gld. na mesec ■ W W btanci v vseh krajih gotovo in — w pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII.( Deutschegasse 8, Bu-dapest. . o. ku^>< (2940-5) Usojam si p. n. občinstvujnaznaniti, da bom svojo koncesionirano *fl _ __pisarno ~ z« pcsredctfemje $\azb od zdaj zanaprej dalje vodil kakor poprej. Dočim se velecenjenim damam in visoki gospodi v slučaju potrebe kar najbolje priporočam, prosim, da sprejmete zagotovilo, da postrežem velecenjeni gospodi le s solidnimi in najboljšimi posli. Z velespoštovanjem (31—1) Anton Kališ Jurčičev trg. Mejnarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična umet. razstava. Senzačno, poučno in izobraževalno. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Danes, v soboto, dne 3. januvarja zadnjič razstavljena: aaa Indija. wv Od nedelje, dne 4- do dne IO. januvarja : Solnograd Berchtesgaden, Konigssee in pohod na VVatzmann. Novo, senzačno in amisantno so amerikanski ^Lxx± o «s ko S novo cIomIIIi zabavnih slik. Za 5 krat se plača 50 vin. Otvorjenu vealt dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od tK ure zjutraj do 9. ure zveeer. (24) Dr. Friderika Iienglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (828—19) Dr. Friderika Zienglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva 86 v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn( Dunaj, X. /VMNPELJEVI OTROBI Z VIJOLIČNIM DUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO Zfl Q0JITEV POLTI ^M0TSCH&C2,PaNdJ Žrebanje dne 5. januvarja 1903. Glavni dobitek: Promesekzem. kred. srečkamllem a K 5 K 100.000 priporoča in se dobe pri os) „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. O 0;Oid£lO QiQ ČIČI QOQ SlOidiO i ° ~" Ženitna ponudba. D Hrvat, zasebni uradnik v Ameriki, 29 let star, ki je (ker je še podvržen hL polit, vojnemu prognanstvu kot dezerter) prisiljen edino tem potom iskati |]p znanja z dekletom iz domovine v svrho ženit ve. Isti je dobro plačan v stalni službi, ima upanje celo obogatiti ter je zavarovan za življenje na\5000 gld. Je spodobnega vedenja, meščan in plemenitega značaja. Od kandidatinle se zahteva: zdravje, dobrodušnost, simpatičnost, inteligentnost, a v prvi vrsti poštenje; katoliška vera, hrvatska ali slovenska narodnost, starost od 16 do 26 let, da je dovršila kako višjo šolo, oziroma da je poštarica, uradnica ali učiteljica. Prednost ima revnejša gospodična, ki bi želela, da v društvenem živ-ljenju zavzema boljši položaj, ali tista, ki govori razven hrvaščine in sloven- £3 ščine nemški ali laški ter bi imela dobro voljo, posvetiti se pisarniškemu delu. fS» Poroka takoj pri prihodu v Ameriko. Dota izključena. Na verodostojne ponudbe se priskrbi potrebno za udobno potovanje in potrebna pojasnila. W& Samo resne ponudbe 8 pravim imenom in fotografijo ki se vrne pod ^ strogo molčečnostjo, naj se pošiljajo na odprti naslov: Josip Blanhlnl, ^ Neu-lork < Itij, 137 Ceader Str. (Un. St. of America.) — (Referencije za upoznanje predstoje iz najkompetentnejših hrvatskih krogov.) (30) mmmmmmmm. Mehanik^ •■ * m VHieeiHm stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižji ceni. Ufielkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dohro In eeno • Pnenmatlk gld. A. KUNST Ljubljana \ Velika zaloga obuval ^ lastnega izdelka za dame, gospode < in otroke je vedno na izbero. < VsakerSna naročila izvršujejo 86 to- < čno in po nizki ceni. Vse mere se ^ shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri •4 zunanjih naročilih blagovoli naj 86 ^ vzorec vposlati. TTTTvTfT Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo * štedilnik ognjifto \ * najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, J 3« z žolto med j o ali mesingom montira * % nih za obklade z pečnicami ali kahlami. n * Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja J % naročila se hitro izvrše*. % 5. 1 m: Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljubljana Sv. Petra cesla 6. Največja zalega glasbenega orodja. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev : Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih „Glasbena Matica" In „Filharmonično društvo^v Ljubljani za Ostantt% polovico cene za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana I Špitalske ulice štev. 5. i RB R0B Zahtevajte pristno rusko galoše in (3123—3) čevlje za sneg »Prowodnik" iz (Kusko) [priznano neprekosen izdelek, pristno samo z ub ira m m t 9 * e m - s 1888 S cesarskim dekretom Edini pogodnik za celo Evropo: HERMAN HIRSCH na Dunaju. Zalogo ima s Uaso Petričič v Ljubljani ter vso druge boljše trgovine gumijevih, čevljarskih in modnih izdelkov. Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwanen-Apo-t ti rite, IraiikTurt •». J?I. (8135-18) n sprejme Anton Humitier, pek v Kran u. Natančneje se izve pri njem. (23—1) Popolna (3209—4) mizarska oprava se odda takoj v prevzetje. Glede pogojev dogovori se osebno. Vpraša naj se: Poljanska cesta 25. 3(upim v dobrem stanu stalažo s predalei, pudel iu drugo opravo za špecerijsko trgovino. (5—2) Albert flo^er^ trgovec Selo, poŠta Žirovnica, Gorenjsko. Veliko denarja! do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod f,Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. 6. ^2786—24) I Kogar nadleguje IC8Š©I| naj poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne Kaiser-jeve i prsne bonbone. 07 J rt noliimko overovljenih J i /] I i »pričeval Jainrl za I 1 W tov v »peh ^n Ut»*IJu, ln*l-pavostl, katarju in zaMliženJ u. Mestu teh ponujano naj se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin. (2560—11) Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnk6czyju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović. Srcčkanje 14. jauuarja. Prodajamo: (4—1) 1 Laške križeve srečke, dobitne liste 1 Stolnocerkvene (bazilika) srečke 1 Srbske državne 10 frankov srečke 1 Josziv (dobrega srca) srečke proti 34 obročnem plač. v mes. a K 2.— ali 26 u „ „ „ a K 2 50 ali proti gotovini K 57. Vsako leto 11 srečkanj. Glavni dobitki K 30.000, K 20.000, 100.000 frank. itd. Kupec ima takoj pravico do dobitkov pri srečkanju. Prvi obrok s postno nakaznico Srečkalni listi gratis. Menjalnica Friedlander & Spitzer Dunaj I. Schottenring I. Št. 425.66 (3190—3) Ustanova za meščanske otroke. Ker se za Primož Auerjevo ustanovo za meščanske otroke v znesku letnih 105 K nobeden prosilec ni oglasil, ki bi bil po ustanovnem pismu upravičen uživati jo. se ta ustanova s tem vnovič razpisuje v podelitev s pripomnjo, da imajo pravico do nje otroci ubogih meščanov ljubljanskih, pred vsem sorodniki u stanovnika in pa otroci ubogih izdelovalcev barok, ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva. Prošnje za podelitev te ustanove je vložiti do 20. januvarja 1903 pri tukajšnjem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. decembra 1902. za bolne na želodcu Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj (2541—6) Bradr" želodčne 5£ kapljice. Na tisoče zahvalnih in priznalnlh pisem! Cena steklenici 8 podukom, kako jih rabiti, 80 vin., dvojne 1 K 40 vin. Dobiva se v inpIi lenriiuti. Svari se pred ponarejenimi izdelki, pristne marljaceljske kapljice morajo imeti varstveno znamko" In podpis 0\frteuVj* Glasovir ie dobro ohranjen oe proda po nizki ceni radi odpotovanja. Kje pove uprav. »Slov. Naroda«. (29) Kot hišnik lai majar, ali pa kot zastopnik za vino želi mlad mož službe. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. (3229—3) Železno, ognja varno, že rabljeno ajno želi kupiti občina Crklje na Dolenjskem. — Ponudniki naj se pri omenjenem občinskenVuradu pismeno oglasijo in povedo ceno, sistem in visokost blagajne. (27) l(do da v najem ali proda dobro idočo špecerijsko trgovino naj si bode v mestu, trgu ali tudi na deželi ? (9—2) Ponudbe se naj pošiljajo na uprav-nistvo „Slov. Naroda" v Ljubljani pod šifro „Trgovina". ProMloiolJn« se preda skupno ali na drobno p©5e5tuo obstoječa iz hiše, hleva, poda, vrta, njive, travnika in gozda. Vse skupaj meri 6 oralov, 474 sežnjev ter je oddaljeno od železniške postaje Medvode četrt ure. v Natančneje pova lastnik Ifnnr *»trekeij, vrtnar v Spodnji Šiški pri Ljubljani ^v hiši, kjer je gostilna „pri Združenju") (23—1) Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se ^pod ,,Sleliere lAUtenz" na a novic* no el* » pe«l I««ijo J. Ilaimrher«-, Dunaj II-, PralerMtraisiie 33. 2995-10 Prsni sirup lekarja F:ccoli-ja „pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta ^ccoli^p se uporablja z naj- ^ ^*ms^*^/Y boljšim vspehom pri hrlpavoMtl in kot kapelj blaži Ino * in zasllzenje m rn/li arjajo« «' zdravilo. Odrasli 3* po 3—4 žlice na dan, otroci ravno toliko kavinih žličic. e 5 £xtanwr i 8tekl 7o vin. Zunanja naročila izvršuje lekar t*i<-<*oli proti poštnemu povzetju zneska. arst. znamka: Sidro. Liniment Caps. Gomp. iz KI cliterjeve lekarne % Pranji priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—14) Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, L, Eliščina o. 5. Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obu tal o ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čeveljsko črnilo za svetla o butala iamo FernolBDdt creme za naravno usnje. Dobiva se povsodl. C. kr. ^fpriv. tovarna ust. 1.1832 (1161-34) na DunajL Tovarniška zaloffa: Dunaj, I., Schulerstrasse 21. Radi mnogih posnemanj brez vre dnostl pazi naj se natančno na moje Ime I S t. Fernolendt Rud. Kirbisch-a slaščičarna v Ljubljani, Kongresni trg priporoča (3246—2) vMaal* dan aiveibe pustne krofe. ■flF~ Naročila na zunaj se izvršujejo točno. "CJradno ca.oTrol3oixa (19) posredovalnica stanovanj in služeb G. FLTJX Gospodske ulice št, 6 1£^«=> nujnoi 8—10 navadnih bon, pestern in ho- barir, morejo biti tudi začetnice, na Ogrsko v dobre in fine uradniške rodbine. Potnlna tu. Natančneje v pisarni. »Sriffotg je najbclj 6£ — co > 3 • o f % O "o E , N O cd co HA "O ♦ to to • Humi i|BD9 »ta 1842. i I I t i I i Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —►-5 Električni obrat. S-<— Brata Eberl Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. to c kr. priv. juž. želez. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zalojpa čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol *. Priporočava Be tudi si. občinstvu za vse v najmo stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. i I I I I I I I l i I I l I » I I I l I l ?aEisBSiasi5faaasia| f hI Friderik Hoffmana —k urai h— v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh ust a o D D žepnih ur jj zlatih, sre- jj brnih, iz tule, a jeklain nikla U kakor tudi j] stenskih ur, budilk in salonskih ur, vs<± samo tiot»re do najfinejše kvalitete P« . nizkih cenah. S D n i Movostl v žepnih in stenskih urah bo vedno v zalogi Popravila se izvršujejo najtočneje. ■■MBBBBaaBaa i Sprejema zavarovanja Človeškega živ ljenja po najraznovrstnejSih kombi nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j I je ugodno zavarovanje na doživetje \ in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let vzajemna zavarovalna banka v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države k vHcaliozt ilef aniko - neredno upravo. (26—1) Vsa pojasnila daje: Generalni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši aln A*«-v. 12. Zavaruje poslopja in premičnina proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši Bloves, koder poaluje. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Popolni nadomessek za francoski koDjak | so izdelki staroznane tovarniške firme grofKeglevicti Istvan utodai Promontop. Ustanovljeno 1882. (Grofa Štefana Keglevich-a nasl.) Razpiz natečaja. V zdravilišču Toplice na Dolenjskem se z letom 1903. odda v najem termalno kopališče (terma 38° C), obstoječe iz kopalne hiše, zdravilne hiše« hiše za stanovanja, poštanskih poslopij in vrtnih nasadov. Kdor želi vzeti v rajem, naj svoje ponudbe z navedenjem letne najemsćine odpoš j-3 do 1. februarja 1903 na podpisani urad, kjer so tudi pogoji razloženi na vpogled. Gozdarski urad kneza Auerspsrga v Soteski. (3169—2) Pošta Straža na Kranjskem. r C t* >ir\ t) N C* C £L * o o f\i o — o rs C 3 "•«• cd ti CM -S 33 -o si C o o • i: -v. c o ^ s? t) o .t Za ljubljenca noj primernejše tlu ril c» Je steiilenleo J. Klauer-ifl"«a JRIGLAVA4 finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extrafino): (11—2) Vt 1* sieklenlea 14 e\»— V, n n » lU n n 99 Dobimo t»e pri edinemu založniku Edmund Kavčič-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) in drugih dobrih prodajalnah. V uru J evo jo ieno! Tza vsako rodbino najvažnejšo^ FkajitfO v otroških sadevah s 6e*l tisoč saLvaluirni pismi pošilja diskretno za 90 vin. v avstr. znamkah gospa A. Haupa, Berlin S. W. 220 Lin- . denstrasse 47. i- s§ pa Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9 priporoCa vsem zidar-1 skitn mojstrom instav- K-&%*%^ji benikom svojo veliko zalego najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih peči j in najtrpežnejših stefliinih ognjišč $2^v"V*j lastnega izdelka, in -^i sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po najnižjih eeiiah. Onlkl brezplačno In poštnine prosto. (10—1) Gostilna in prodajalnica z mešanim blagom v bližini bodočega predora nove že-I leznice na Gorenjskem in blizu Bleda, v vasi, kjer dosedaj še ni bilo gostilne, za 4 leta zagotovljena dobra kupčija in tudi zanaprej, se odda od 1. marca naprej v najem. Prostori so: Ves pritlični del hiše obstoječ iz 2 sob in S| veže za goste, dalje vrt za goste, vrt za zelenjavo, 2 kleti, gl prostoren insgacin za trgovino z i ešanim blagom, hlev za 1 §1 konja itd. Ponudbe je pošiljati pod: „št. 23 P. K.1* na uprav- ništvo „Slovenskega Naroda". (3074 -3) Zavarovalnica za življenje v Gothi. <§5&es> Stanje zavarovanj 1. decembra 1902: 8234/5 milijonov maik. Na zavarovalnini se je izplačalo od 1. 1829: 399 „ n Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celoletno rento. Zastopnik za Ljubljano: Ed. M« H t? (12-1) Židovske ulice št. 4. JVonpareil-Silk za obleka in bluze je najnovejša svila, ki se ne lomi, ne trga, ne gubanči! Nedo-sežna izbera svilnega blaga vsake vrste in foularda na debelo po najnižjih cenah, na metre in v toliki meri, kolikor je treba za obleko, na zasebnike franko in ca-£rine prosto. PoskuSnje franko. Poštnina za pisma 251h. Tovarniška zveza na svileno blajro Adolf Grieder & Comp., Curih Nr. 10. kraljevski dvorni zalagatelji (Švica)._(14—1) Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhoi iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 41 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Oihod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ia ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) (8-2) zobozdravnik Avgust Schvveiger stanuje v hotelu „Stadt Wien" (pri Maliču) glavni pošti nasproti, II. nadstr. št. 25—26. Imam čast slavnemu občinstvu objaviti, da je prestopil s 1. jauuvarjem 1903 k meni g. Jerman peters ter da sem zategadelj svoje zobozdravnike prostore razširil in iste z vsem — sedajnim zahtevam ustrezajočim — opremil. Ordinujem od 8.—12. in od 2.-5. ure ob nedeljah in praznikih od 9.—12. ure. na nihalo z godbo je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo % muUo uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem »amo H vd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitje m ttamo «* flf«- — To ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini | prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna pri prava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kaz alnikom DO Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, C jrtl. — Niklasta remont, ura 3 itd. — Pristna srebrna ren lont. ura z dvojnim pokrovom, 5.50 grd. Pošilja se samo pi roti poštnemu povzetju. NeugajajoČe se vzame nazaj, den; ir se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovanl cenik ur, verižic In prstanov itd. gratis in franko. (2817—15) Krlstjanska tvrdka, ustanovljena let* 1860. Dunaj, L, Postgasse št. 2JCr. Najlepšo dosežete z vporabo jrMtga cesarsko-troestefla hisiaHega olja I in je Prednosti: popolnoma bel plamen, gori brez duha nevnetljiv. V Izvirnih posodah ž 15 kg; za ki\ogram 56 Zastave za posodo se ne zahteva. — Naroči ia na do.želo 3e izvršujejo v zabojih po 2 posodi fra.nko zaboj. Na drobno se prodaja liter po 48 irin (3121-5) Zaloga za Kranjsko pri: M. Kastnerju v Ljubljani. 2S 6217 Pisarniški'pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika in ako mogoče tudi zveden v oskrbovanju autografione preše, se sprejme takoj pri dr. Henriku Haas»u, odvetniku v Mariboru. Neodvisni bodeteod tisk-ia Zimo: Tako tiskamo mi Jako elegantni agatovi pečati z mičnim mono-gramom a 1*511, «•—, 3>5U. gld. ako si kupite kaučukov tiskalni stroj, Cigar lastnik postane samostojen tiskar. Male tiskovine kakor: posetnice, naslovnice, vabilni listi, vsake vrste naznanila so v malo trenotkih gotovi. V istini praktično darilo, ki napravlja veselje starim in mladim. Cena tiskarne z vso pritiklino s: «o črkami gld. —5« «53 črkami gld. *•■*© BO „ „ --90 354 „ „ 3-— iS7 „ „ f „ n 3«0 14» „ p «40 „ „ A-•£•1 „ „ *— §09 „ „ O-- Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim peresom se enkrat napolni in se ž njim lahko več tednov piše, a gld. 2oO. Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo štampilijo a. gld. 2-—. 12476-13) Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr. J. LEWINSON tovarne -"VNESTI*- in * «K25! .(2RBSk0) (Telefon 12179) Zastopniki se iaeejo. \>u ic«J»Joee ae sprejme nazaj. Ceniki zastonj. Naši mali pri tiskanju Gornja Šiška pri Ljubljani, 1. prosinca 1903. P. n. Usojam si vljudno naznaniti, da sem s 1. prosincem 1903 žganjekuho in tvornico likerjev V Gornji Šiški pri Ljubljani pričel in isto z najnovejšim tehničnim strojem, upoštevajoč napredek v tej stroki, opremil tako, da sem v položaju, vsem zahtevam p. n. trgovcev v vsakem oziru popolnoma vstreči. Pripomnim še, da oddajam vse svoje izdelke v jamčeni prist nosti, kakor najfinejše kvalitete. Prosim cenjene naroČbe ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Vzorec zastonj iii poštnine prosto. (32) tovarn za čevlje D. H. Pollaka na Dunaju. Najudaneje podpisana si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da imam vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih obuval za gospode, dame in otroke kakor tudi športnih obuvat. Da se^izognete manj vredne konkurence, pazite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatih. Za mnogobrojen nakup prosi ter se priporoča s posebnim spoštovanjem »Julija Štor (3121-4) lastniea samo v Prešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani. Zunajna naročila se izvršujejo točno in najb je. .v ?i£ rs,? :ir: s :.vv :.v ■ «J»* cA* e** l ]fajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov. Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto Hamburga v Jfovi-Vork SO m dolg »Deutschland« » Auguste Victoria« »Moltke« »Pennsylvania« »Graf Waldersee« »P*» latia« »Batavia« »Bulgaria« »Fiirst Bismarck« »Columbia« »Blucher« »Pretoria« »Patricia« »Phoenicia« »Belgravia« » Armeniaa 212 168 160 171 170 140 152 152 200 140 160 170 171 140 152 170 DS5T Hamburg-Novl-York le 6 dni. Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura (2758-9) ■^r I^jiml>Ijoni, I >ui?*ijj-i2*sL cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. Josip Reich ~+s parna. barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba toriia. Cene nizke. 'J J. S. Benedikt J v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). i EM5 Največja zaloga klobukov, najnovejše fapone. -e-> Uliacke ^fD - S "*"'•** o-r Optični zavod J. P. GOLDSTEffl Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja za zaznamovanje perila. Zasebni plesni pouk v velikems alonu hotela „Pri Maliču". Pustni plesni tečaji za odrasle vsak torek in petek ob 8. pol uri zvečer. Poučuje se „boston" in različni moderni plesi. •V Sestanek boljših družb. ~W Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk po lahko in urno umljivi metedi. Zglasi in vpiše se vsak dan od 3. do 4. ure popoldne V hotelu Mpri Slonu" SObna štev. 72. Z velespoštovanjem Griullo Morterra <3212"2> plesni učitelj. PpDC A M-P A P A O ^e že^ez^°» redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in ■ LIlOHli U HUMU jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika, klavna zaloga za Kranfskoi (1156—34) Josip Mayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani. Zobozdravniško naznanilo. •7 grammophonov « ki igrajo izrecno močno in natančno. jg.jjgjŽŽ.jfeffi *f!Z STi »T« »T« jj£ m m m i med. univ. dr. A. Praunseis naznanjaj da je spremenil ordinacijske ure in sicer ordinuje od] 1. januvarija 1903 naprej od 8. do 12. in 2. do 6. ure ir Ljubljani, Marijin trg štev. 3. na IV. plesni venček zaveze ..Zveze gostilničarskih uslužbencev na Avstrijskem" odseka za Ljubljano ki se vrši v četrtek, dne 8. januvarija 1903 T (21—1) kazinskem steklenem salonu. Godba c. in kr. pešpolka št. 27, Leopold II., kralj Belgijcev. Začetek ob polu 9. uri. Vstopnina K 1*20. Želi se navadna toaleta Odbor. Pojasnila in dopise prosi se na blagajnika odbora Josip Schreya, Hotel Lloyd pripošiljati. Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Avgust Agnola Ljubljana Dunajska cesta 13. "V o lil. ti zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".