Stev. 290 TRST, v sredo 18. oktobra 1911 s— IZHAJA VSAK DAN Ml «k BS**IJ«h ta praznikih cb 5., «b psaads!]k!h ik 9. ijotnj. ?«MBiiB8 lt«T. m prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) t mnogih fcobakarnab t Trata in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdov-žftiai, Dornberpu itd Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 Htot.) OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v eirokosti 1 betone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 si. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 rt. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave aJBćiaoeii*. — Plačuje se izključne le upravi „Edinosti". Ptatijivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. „ V edinosti je mtti f NAROČNINA ZNAŠA a* celo Is*o 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n» r»a-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir* u n*đ«ljsko lxdanj» „EOIHOBTl" «t*n*: i» Ml« Ut» Kroa &-30, x» pel Ista aren 3 93 Ysi dopis: naj se pošiljajo na uredništvo lisi*. Nefr*nfcj>- ▼ana pisms »g ne sprejemajo la rsiiopis! se ne vraćajc. Jfaročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na v pravo L UREDNIŠTVO: ul!o* Giorgio Rsiatti 2f» ^Nerodni d**}. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN «Ol>INA. Lastnih koneorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino-t", ▼pisana zadruga z omejenim poro.itvora v Tr^tu, u *» Giorjpo Galatti »tev. 20. Poflno.SrantlnPrr! fiev 841-657. TELFFOfl II T' 57 DRŽAVNI ZBOR. (Izt. teltfonično poročilo „Edinosti".) DUNAJ 17. oktobra. — Današnja seja državnega zbora je bila v več kakor enem oziru zelo pomenljiva in interesantna. Prec vsem je treba omeniti, da se je vršilo danes prvo branje draginjskih predlogov, ki so bili večinoma vsi odkazani draglnjskemu odseku. Draginjski odsek se je pod predsedstvom poslanca M a n d i ć a sestal takoj danes popoludne k seji. Draginjskemu odseku se je naložilo, da mora najdalje tekom 14 dni poročati zbornici o odkazanih mu predlogih. V političnih krogih se zatrjuje, da bo odsek brezdvomno priporočal zbornici v sprejem tudi predlog, s katerim se poživlja vlado, da ukrene vse potrebno za odpravo draginje brez ozira na to, kako stališče zavzema v tej zadevi ogrska vlada. Če bo ta predlog sprejet, pride vlada gotovo v veliko zadrego, ker ogrsko ministrstvo trdno vstraja pri svojem stališču, da je avstrijska vlada zlasti glede na uvoz mesa popolnoma navezana na dogovor z Ogrsko in da jo te obveze ne more odvezati noben sklep avstrijskega parlamenta. Vlada pride potemtakem na vsak način v konflikt ali s parlamentom ali pa z ogrsko vlado in bo njeno že itak težavno stališče vsled tega še bolj otežkočeno. Nadalje se je vršilo v današnji seji prvo branje predlogov, ki gredo na zboljšanje položaja državnih, uslužbencev. Vsled zahteve hrvatsko-slovenskega (Šuste šiče-vega) kiuba se je moralo vršiti prvo branje teh predlogov, ki pa je bilo zelo Kratko. Predlagatelji so se namreč vsi odrekli besedi in ravno tako tudi vsi ostali govorniki, govorila sta edino le generalna govornika. Razpravljal o stvari je edino je posl. dr. Š u s t e r Š i č kot kontragovornik in je v precej ostrih besedah označil stališče svojega kluba proti predloženim predlogam. Po končani debati so bili vsi predlogi, med njimi tudi predlog pc*slancev dr. R y-bafa in dr. R a v n i h a r j a odkazani odseku za državne nameščence oziroma finančnemu odseku. Reforma poslovnika. — Dalmatinske železnice. DUNAJ 17. oktobra. — Po prvem branju predlog o zboljšanju po'ožaja državnih uslužbencev je prišla na vr:>to v državnem zboru predloga o reformi poslovnika. Takoj ko so se vpisali posamezni poslanci v seznam govornikov, se je razprava o tej točki dnevnega reda prekinila, da se je nadaljevala debata o nujnem predlogu poslanca D u I i b i ć a o dalmatinskih železnicah. Zelo važna v tej zadevi je bila izjava voditelja železniškega ministerstva, dr. Rotla, ki pa glede proge, kolikor jo pripada na Hrvatsko, ni popolnoma zadovoljila dalmatinskih poslancev, ki trdijo, da vladna izjava ni bila dovolj precizna. Za slovenske pokrajine pa je ta izjava toliko pomenljivejša, ker je po njej gotova stvar, da se bo železnica Novomesto—Metlika—Kranjska deželna meja začela graditi že prih. spomlad. Slovanska opozicija proti minister, predsedniku Gautschu. DUNAJ, 17. oktobra. V slovanskih parlamentarnih krogih se v zelo važnih vpra- šanjih kaže vedno ostrejša opozicija proti ministrskemu predsedniku baronu Gautschu. Češki radikalci so danes predlagali češkemu enotnemu klubu, ki ima jutri svojo plenarno sejo, da naj zavzame odločno najostrejše stališče proti ministrskemu predsedniku. — jutri je pričakovati ob priliki debate o reformi poslovnika prav interesantnih političnih\ govorov. _ Parlamentarna senzacija. Razprava o italijanski fakulteti zagotovljena s pomočjo Slovanov. (Izvirno). DUNAJ 15. oktobra. — V današnji seji je parlament doživel veliko senzacijo. Italijanski poslanci so namreč stavili predlog, da naj pride predlog o italijanski juridični fakulteti na dnevni red po končanem prvem čitanju predloge o reformi zborničnega poslov-! nika, torej še ta teden. Predlog zborničnega predsednika, za katerega se je ogrevala tudi vlada, je šel za tem, da bi prišel po reformi zborničnega poslovnika na vrsto proračun.? Glasovanje o italijanskem predlogu je velikega političnega pomena, ker je poka-1 zalo, s kako večino razpolaga baron Gautsch v zbornici. Italijanski predlog je namreč obveljal 5 154 glasovi proti 109 glasovom., Proti so glasovali kot zvesti pristaši vlade Poljaki, nemški nacionalci, katerim so se pridružili iz načelnih ozirov tudi krščan-; ski socialci. Poljsko-nemški b'ok, ki je vzdrževal dosedanjo vladno večino, je ob tej priliki zopet to eklatantno dokazal. Prvič se je tu tudi pokazalo, da se tudi bar. Gautschu ni posrečilo zagotoviti si trdne večine v parlamentu. Jasno se je tudi pokazalo, da so prazne trditve o prijateljstvu obeh kulturnih narodov, Italijanov in Nemcev, kajti Nemci so ob tej priliki pustili Italijane popolnoma na cedilu. Rešili so jih edino le Jugoslovani, katerih glasovi so odločevali pri glasovanju. Jugoslovani so se odločili za ta korak, da z ene strani odločno in jasno pokažejo, da hočejo podpirati kulturne potrebe vsakega naroda, z druge strani so pa storili to, da ob priliki debate o italijanski pravni fakulteti iznese jo tudi svoje kulturne težnje, zlasti pa hočejo primorski poslanci ob tej priliki posvetiti vso svojo pokornost šolskim razmeram na Primorskem. Poslanci dr. Gregorin, dr. Rybar, dr. Laginja, Mandić in Spinčlc se z ozirom na posebne krajevne razmere niso udeležili glasovanja. Današnje glasovanje je bilo seveda precej formalnega pomena in s tem glasovanjem Jugoslovani niso prejudicirali svojega končnega stvarnega stališča v tej stvari. Italijani so se zgražali nad dosedanjimi svojimi nemškimi prijatelji in so poslali Slovanom deputacijo, da jim izreče njihovo zahvalo. Zelo ogorčeni so bili Italijani nad Rumuni, ki so sicer združeni v skupnem klubu „Unio latina", pa so se brez izjeme odtegnili od glasovanja in sicer, kakor se zatrjuje z ene strani, vsled pritiska vlade, z druge pa na željo krščanskih socialcev, od ! katerih so popolnoma odvisni. „Unio latina* \je potemtakem razbita. - Plenarna seja. DUNAJ 17. Finančni minister je odgovoril na interpelacije glede nakupovanja duhana. Nato Je nadaljevala draginjska debata. Prvi generalni govornik posl. S e i d 1 je povzel besedo. Zbornica je končala prvo čitanje draginjskih predlogov ter vse iste izročila odsekom z naročilom, da morajo poročati tekom 14. dni. Nato je zbornica začela s prvim čitanjem uradniške predloge. Potem ko je govoril dr. Šusteršič, so bile uradniška predloga, predloga o pokritju in predloga glede davčne olajšave pri novih hišah izročene I raznim odsekom, ker se ni nihče več ! oglasil za besedo in so se generalni govorniki odpovedali besedi. Na to je začelo vpisovanje govornikov za reformo poslovnika. Zbornica je potem nadaljevala debato o dalmatinskih železnicah. Med drugim je povzel besedo tudi voditelj železniškega ministerstva. Za voditeljem železniškega ministerstva je govoril posl. dr. Benkovič, ter zavzel stališče k vprašanju dalmatinskih železnic. — Debata je bila na to pretrgana. Predsednik je na to predlagal dnevni red jutršnje seje: Debata o reformi poslovnika in nato proračun in proračunski provizorij. Posl. C o n c i je predlagal dnevni red : Reforma poslovnika, italijanska pravna fakulteta. Posl. P a 11 a u f se je obrnil proti predlogu Conci ter je označil kot frivolnost od stran' vlade, da vrže v sedanjih časih novo preporno \prašanje v zbornico. (Odobravanje). Posl. B i I i n s k i predlaga, da se začne razpravljati o italijanski pravni fakulteti po razoravi o proračunskem provizoriju. Pri glasovanju je bil predlog Conci sprejet v poimenskem zborovanlu s 154 proti 109 glasovom. Med došh'mi ulogami se nahaja proračunski provizorij za leto 1911 s katerim se vlado pooblašča, da preskrbi s kreditno operacijo in dokler posojilo ni oddano s tekočim dolgom znesek 78 miljonov K, ki jih je delegacija minulo leto dovolila za vojsko in mornarico. Dalje se finančnega ministra pooblašča, da najme posojilo v znesku 134,588.780 K j in sicer 25,384.780 K za delno odplačanje! splošnega državnega dolga in 109,200.000 K za gradnjo in nabavo prometnih sredstev pri; železnicah. Vodja železniškega ministerstva o kranj-sko-hrvatsko-dalmatinskih železnicah, j DUNAJ 17. Na razpravi nujnega pred-' loga posl. Dulibića glede dalmatinskih že- j leznic je izjavil voditelj železniškega mini-j sterstva seketjski načelnik Roll, da je vlada, popolnoma uvaževaje gospodarski in skup-! nodržavni porflen kranjsko-hrvatsko-dalma-tinske železniške zveze ukrenila vse, kar je v obsegu nje moči, da konečno povspeši ožitvoritev te nujne želje. — Glede proge Novomesto-Metlika je vlada pripravila potrebno, da nemudoma izvede gradnjo ne glede na pravočasno dogotovitev ogrske spojne proge. Še tekom meseca novembra razpiše javno dražbo, z gradnjo se prične i prihodnjo pomlad in se jo izvrši čim prej. lstotako so že davno zaključila preddela za gradnjo proge Knin do hrvatske meje pri Tribudiču. Začetek gradnje je pa odvisen od tega, da se prične z delom tudi na hrvatski strani. Govornik je poročal o pogajanjih z ogrsko vlado glede ličke železnic?, ter o gradnji ogrskih prog, ki jih prično graditi najkasneje prihodnje leto. Sekcijski načelnik Roll je naglašal, da je gradnja proge Split-Aržan v gospodarskem, prometnopolitičnem in stavbinsko-tehniŠkem oziru odvisna od realizacije bosanske nadaljevalne proge do Bugojna, kjer se dalmatinska proga spoji z bosansko-hercegovsko železniško mrežo. O nadaljni spopolnitvi te železniške mreže se vrše sedaj podrobna pogajanja, med tozadev-; nimi faktorji. — Tudi gradnja proge Bu-gojno-Aržan je vsprejeta v kompleks teh pogajanj. Govornik je naglašal nadalje, da se vlada že dlje časa bavi z načrtom železniške prekootoške zveze med Istro in Dalmacijo. Tudi glavni načrt za delno progo Zader-Nin na državne stroške je že v delu. Vlada stori vse, da čim prej ugodi opravičeni želji Dalmacije glede dogradnje železniške mreže. Z ozirom na govorice o vedenju avstrijske vlade v vprašanju hrvatsko-dahna-tinske železniške zveze je ponovil vodja železniškega ministerstva, da ni vlada na po-; gajanjih, ki prihajajo v poštev, žrtvovala ni-kakih življenskih avstrijskih interesov, spe-cijelno so jej pred očmi dalmatinske želez-! niške zveze. Z vso odločnostjo je odklonil nasprotne govorice. (Živahna pohvala.) Posl. Benkovič je vzel izjavo, da se v . kratkem prične graditi belokranjsko žeiez-I nico, zadovoljstvom na znanje, glede ličke železnice pa skepticizmom. Govornik je naglašal velike koristi, ki jih pričakujejo od i dogradnje te železnice alpske dežele, izlasti I Štajerska in Kranjska, ker uvidevajo te de-žele v tem jamstvo za svoj gospodarski razvoj in le od gradnje novih, od Južne železnice neodvisnih železniških zve* se nadejajo zboljšanja svojih gospodarskih razmer, j (Živahna pohvala pri Jugoslovanih). Nato i je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Proti draginji. DUNAJ 17. Ministerstvo za notranje stvari je izdalo na vse deželne vlade odlok, v katerem pokazuje potrebo, da pomagajo vladi na pobijanju draginje vse avtonomne oblastnije. Ustaja v Kitajski. BEROLIN 17. Iz vojnih ladij, nahajajo-čih se pred Hankovom, so po brezžičnem brzojavu poročali v Tsingtao: Čete, ki so se izkrcale z ladij „Leipzig", „Tiger" in I „Vaterland" skupno z dobrovoljniškim zborom, obstoječim iz Nemcev v Hankavu, so se v pouličnem boju spopadli s kitajsko sodrgo. Trgovina je močno ovirana. HANKAV 17. Angleški križar „Cadmus" je dospel semkaj. Ustaši so sklenili, da ne pokoljejo ali pobijejo Mandžurcev, ako hočejo dobrovoljno priznati njihovo vlado. Pričakuje se bitke med Mandžurcl in ustaši. Ti poslednji so ustanovili društvo za negovanje bolnikov. Društvo vodi ntki misijonar. Ženske in otroci odpotujejo danes v Šangaj. Poveljnik ustašev je izjavil, da se ne boji severnih čet. Pekinško železnico uporabijo PODLISTEK. Jug. H sfcjiriSen roman. Spisal Prokop Ghocboloušek Poslovenil H. V Angora. „To se zgodi tudi tukaj,* je izjavil Ba- ; jazet s trdnim glasom, ki je pričal o neo-l majni volji, „janičarji, ti moji mladi sokoli, j in tvoji hrabri junaki, brate Štefane, ne! obrnejo hrbta sovražniku, kakor store morda ' one plahe tolpe Kurdistana. Toda le potrpljenje I Da kujejo Izdajo, mi je povedal že; moj sin Soliman ; saj jih poznam, stali bodo na naši strani tako dolgo, dokler" —j umolknil je, kakor bi se bal izgovoriti svojo i misel. „Dokler?" je ponovil Štefan, „kaj dokler ?" „Dokler bodo videli nas, kako pobi-; jamo Timurove horde,4* je končal sultan svoj govor, „in to se bo dogajalo cd prvega trenotka, ko se strnemo z njim. Pazi, brate Štefane, da bodo tedaj prvi za petami Timuru 1 Tega so že vajeni, kakor volkovi; bojazljivo se bližajo svojemu plenu, prvi pa so za njim, ko beži, in ni jih potem lahko ukrotiti.* „Kaj pa potem," je prigovarjal Štefan, zmajujoč z g'avo, kakor bi ne verjel Baja-zetovim besedam, „če bi nas zadela kaka neprilika ? Kaj potem, sultane ? Potem bomo imeli mesto enega dva sovražnika proti sebi." „MashallahI" se je smejal Ba jazet, „ti si danes poln dvoma in premišljaš o ne-možnih stvareh. Vem, da tvoji junaki ne odnehajo, ravno tako ne, kakor moji mladi vojščaki; kaka nezgoda bi se nam potem mogla pripetiti ? Ne, ne! Tega ne bo, io se ne more zgoditi, in jutri že bom videl Timura ukovanega pred uhodom v moj šotor, to je tako sigurno, kakor je Bog edini Bog in Mohamed njegov prorok," je zagotavljal s fatalistično trdovratnostjo, ki kali dušo v odločilnem trenotku, ko človek že z eno nogo omahuje nad breznom. Med tem, ko se je v šotoru to govorilo, se je vršil pred šotorom dogodek, ki je, da-si neopazovan, imel največjo odlo-čilnost za bodočnost otomanske države. Družina, ki je z LazaroviČem, svojim knezom, prijahala pred šotor, je čakala na povratek svojega gospoda • en edini jahač, mož mogočne, orjaške postave, je stopil s konja, prepustivŠi uzdo najbližjemu jezdecu, sam pa je — bistro zroč na okoli, kakor je bilo pač potrebno v večernem mraku, — šel počasnih korakov okoli šotora. Da tega ni delal radi tega, da si ogleda njegove! dragocenosti, je bilo razvidno iz tega, da se ni na njega niti ozrl, marveč da si je pridno ogledoval osebe, ki so ali bližje, ali dalje v gručah v tihem pogovoru stale, ali pa se po svoji določbi sprehajale sem in tja. Ko ni našel onega, ki ga je morda iskal, se je nejevoljno ustavil, jezno stresajoč glavo; in že se je obračal nazaj, ko se je naenkrat zopet vstavil, in še bistreje pogledal naprej, kjer je za stebrom Šotora, na pol skrit, stal mož, pogreznjen, kakor se je zdelo, v globoko bolest, s poveŠeno glavo in z rokama, prekrižanima črez prsi; in jezdec, ki je bil razjahal, je hitrih korakov hitel k njemu, in se ustavil pred njim, ne da bi bil oni kaj opazil, dokler mu ni doŠlec položil roke na rame. Ozrši se kvišku je vskliknil „Kosan-čić I" s pridušenim glasom ter odskočil je prestrašeno nazaj; potem pa je obstal nepremično, kakor bi bil vsled začarjenja pri-mrznil na zemljo; njegove prsi so se težko dvigale ob mogočnem oddiha vanju; glava mu je bila sklonjena naprej, kakor bi gledal kako strašilo, ki se je nepričakovano pojavilo pred njim. „Da, ta sem", je rekel priŠIec hladno, „toda zakaj si se tako preplašil svojega pobratima, Milane?" je vprašal s trpkim zasmehom, iz katerega pa se je čutila globoko žalost. Milan ni odgovoril, marveč je skrival lice v svoje dlani, ter se na pol obrnil od 'svojega davnega sodruga. „Stoj I" je zaklical ta precej glasno, prijemši Milana za roko; potem se je pa zavel, umiril svoj glas, ter nadaljeval očitajoč in s trpkostjo: „Dovolj dolgo sem pričakoval tega trenotka, ko ti bom mogel ' zreti zopet v lice ; da, to je od one usode-polne noči v Drinopolju, ko sem te spremljal k sultanovemu serailu. Cemu se od onega Časa skrivaš med Bajazetovimi sužnji j in njegovimi odaliskami — pred menoj svojim pobratinom, ti — izdajica, drugi Brankovic?!" „Hoj, sveti Sava! To meni? I" je zavpil Milan, da so se oddaljeno stoječi 1 začudeno ozirali, kateri predrznež tako vpije tik pred šotorom sultana? Milan pa se je pomiril in povesil je glavo : „Da, tega sem se bal", je šepetal poluglasno, „in jaz vendar nisem izdajica", je dostavil bolestno. „In kaj si torej?" je vprašal Ko-sančič začudeno; „nas se izogibaš, nisi deležen naših načrtov, za katere smo bojevali skupno skozi trinajst let, ne da bi si bili ne po dnevu ne po noči privoščili počitka, in ki se sedaj bližajo k srečnemu cilju". „Sedaj, zakaj sedaj ?" mu je pretrgal Milan govor. (Pride še). Stran II. ;El>INOSTc št. £90 \ Xrsia, dne 18. oktobra idil sami. Proga je v dobrem redu, promet je pa ustavljen. MUKDEN 17. Na ukaz iz Petrodgrada, je promet na progi Peking—Mukden začasno ustavljen. HANKAV 17. Admiral Sah je dospel semkaj na neki topničarki in je zagotovil inozemske konzule, da ne bo nasprotoval koncesijam. S severa je dospel železniški vlak z vladnimi četami in se je utaboril severno od Hankava. Oddelek 1000 do 2000 ustašev v Vučangu je s topništvom prekoračil reko Jangtse in je marširal ob reki Han navzgor. Družba Rdečega križa odnaša padle iz Vučanga. Neki revolucijonar, ki so mu dokazali, da je poneveril denar, je bil usmrten. Kolera. BUDIMPEŠTA 16. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari javlja, da je v pokrajinah obolelo za sumljivimi znaki kolere 21 oseb, tri so pa obolele za kolero. Pri dveh osebah, obolelih dne 13. t. m. v Budimpešti so konstatirali azijatsko kolero. BUDIMPEŠTA 17. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da se je v pokrajinah pripetilo devet novih slučajev kolere. Dunaj 17. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Fran Josip \.ut dne 16. t. m. priplula v Šangaj. Dne 18. t. m. odpotuje v Hankav. Na ladiji je vse zdravo. Italijansko-turška vojna, j Prava vojna se je še le pričela. Italijanij na treh krajih poraženi. CARIGRAD 17. „Sabahu je zvedel, da prodirajo polagoma v Bengasi kolone, ki jih je oborožil rod Senussi. Pri Derni so Turki streljali na čoln, s katerega se je hotelo izkrcati 60 italijanskih vojakov, da bi rekognoscirali kraj. Vsi Italijani so bili ubiti. Čoln se je potopil. — Nato so italijanske vojne ladije oddale nekoliko strelov j proti Derni, ne da bi pa napravile kako Škodo. Turške čete pod polkovnikom Nehetom so napadle Italijane pri Asisie. Italijani so imeli baje znatne izgube. V zadnjem hipu je zvedel „Sabah", da, se je več tisoč Italijanov, ki so prodirali proti notranjosti dežele, pri El Kerbe tri. četrt ure oddaljenem od Tripolisa, za- 1 plelo v boj s turškimi četami, ki so jih | podpirali urojenci. Italijani so imeli j v boju sto mrtvih in so vi neredu bežali iz tripoliških; u t r d e b. Po ministerskem sklepu je bil polkovnik Nehet začasno imenovan valijem v Tri-: polisu. Mobilizacija Rusije ob avstrijski in nemški meji. DUNAJ 17. Iz Varšave se poroča, da je tamošnji (šesti) vojni zbor mobiliziran. — Časnikarski odbor varšavske gubernije S je pustil vsem uradnikom podpisati izjavo,j da pod administrativno kaznijo ne bodo j objavljali nikakih na mobilizacijo v varšar-! skem vojnem okraju se nanašajočih vesti. Priprave za mobilizacijo so že toliko dozorele, da je na prvo znamenje možno spraviti vse v gibanje. Izkrcavanje italijanskih čet. RIM 17. „Ag. Štefani" poroča danes iz Tripolisa, da se sedaj izkrcujejo zadnji od-j delki čet, določeni za Tripolis. Položaj je nespremenjen. Nepričakovan upor. PARIZ 17. Iz Rima javljajo, da je za- j sedenje luke Benghasi po Italijanih nekoliko, zakasnelo, ker je odpor tamošnjih turških i čet in Arabov večji, nego se je pričakovalo, j Italija pripravljena prevzeti del turškega dolga? RIM 17. Neka merodajna diplomatična oseba je na vprašanje, kake vrste odškodnino bi bih Italija pripravljena dati, odgovorila : Italija ne plača nikake vojne odškodnine in tudi nikake odkupnine za poslopja in utrdbe, katere je Turčija zgradila v interesu uprave tripolitanskega vilajeta. Troškov za to Turki niso pokrili iz svojega, temveč iz dohodkov vilajeta. Zato tudi nimajo pravice, zahtevati kake odškodnine. Italija bi pa mogla prevzeti oni del turškega državnega dolga, ki je garantiran z dohodki vilajeta. Pri tem Italija ne bo postopala skopo. Vendar se bo Turčija morala požuriti, ker čimdalje bo trajala vojna, tem manje bo Italija pripravljena ustreči nujnim potrebam Turčije. Oboroževanje Bolgarije. CARIGRAD 17. „Ikdam" javlja, da Bolgarija ojača vsak dan svoje mejne čete, gradi nove obmejne forte, ter jih previdja s topovi. Govori se o nekem spopadu mejnih Čet na bolgarski meji. Velesile svarć. SOFIJA 17. Velesile so po svojih tukajšnjih zastopnikih bolgarski vladi nujno svetovali, naj se vzdrži vsega, kar bi uteg- nilo izgledati kakor provokacija Turčije, ali kar bi utegnilo motiti mir na Balkanu. Velesile da so trdno odločene, storiti vse, da se ohrani na Balkanu „status quow. Atentat na dve bolgarski smodnišnici ? SOFIJa 17. Listi poročajo, da so turški vohuni poskusili razstreliti v zrak smodniš-nico v Kistendilu in ono v Slivnici. Vojno razpoloženje v Bolgariji. SOFIJA 17. Tukajšnji listi pišejo, da je prišel čas likvidacije Turčije. Bolgarija da mora zato napovedati Turčiji vojno. Neki list piše cel6, da bo bolgarska armada v enem mesecu v Carigradu. Pri delitvi Turčije da bo večji del pripadel Bolgariji. CARIGRAD 17. Listi zavračajo trditev italijanskih listov, češ da se poveljnik turških čet v Tripolisu, Munir paša pogaja radi kapitulacije. Sicer ni Munir paša, kakor se govori, niti več vrhni poveljnik, marveč je bil malo pred vojno odposlan v Tripolis, da inspicira armado. Poveljnik čet je polkovnik Nehet. CARIGRAD 15. Glavno carinsko ravnateljstvo je carinskim uradnikom v Tripolisu dovolilo, da so se odzvali pozivu Italijanov, da zapuste mesto in se vrnejo v Carigrad. CARIGRAD 15. „Sabah" poroča, da se je pariškemu turškemu vojaškemu atašeju z nekoliko tovariši posrečilo, da je prodrl na turško ozemlje in se pridružil četam pod polkovnikom Nehet. CARIGRAD 17. Župana tripoliškega, Husan pašo, ki so ga Italijani imenovali pod-guvernerjem, se označa tukaj kakor izdajalca, ker je hotel pridobiti Arabce z denarjem Italijanom v prilog. RIM 17. „Ag. Štefani" izjavlja, da so poročila nekaterih listov iz Aten in Krfa o gibanju italijanske flote ob obali Jonskega morja popolnoma neosnovana. LONDON 17. Listi poročajo iz Galipo-lija, da je včeraj zjutraj ladijska divizija od-plula iz Zlatega roga. Ni pa znano kam. CARIGRAD 17. V krogih porte nagla-šajo z zadovoljstvom, da je Grška vsled korakov porte ukrenila vse odredbe, da ne bo nudila italijanski floti v grških pristaniščih nikake baze za oskrbovanje. CARIGRAD 17. ,, Tanin" poroča, da bo predložen parlamentu zakonski načrt, po katerem se bo za italijansko blago uporabljalo posebno izdelan splošni carinski tarif, ker so vsled vojne razveljavljene vse pogodbe. _ Železničarsko gibanje. (Zvršetek.) Reklo se je to že v parlamentu in tudi ministrskemu predsedniku, da se takrat, ko je treba denarja za dreadnoughte in druge vojaške potrebe, vedno, tudi brez parlamenta, najde pokritje. In to je tudi res. To smo tudi mi brezobzirno povedali v oči mi-nisterskemu predsedniku. Seveda je ležeče na nas poslancih, da se to ne zgodi več, toda zato je treba, da je parlament močan, a naš parlament je slab, tako slab, da ne Izvršuje niti svojih najvećih pravic. Mi ga nismo napravili, smo ga že našli takega,! toda treba ga je popraviti. Ko pridejo vsi poslanci do zavesti, kake dolžnosti imajo napram svojim volilcem, potem bodo znali braniti tudi pravice parlamenta, in tako ministrstvo mora potem priti pod obtožbo! Ko je na to g. poslanec še enkrat poudaril, da so prišli poslanci do prepričanja, da ima vlada resno voljo po možnosti ugoditi železničarskim zahtevam, da bi se z ozirom na vse to železničarstvo, ako bi začelo boj, pasivno resistenco, postavilo na stališče, ki ne samo ne bi bilo legalno, temveč nekonstitucljelno in nedemokratično. Takojšnje izpolnitve zahtev ni možno zahtevati od vlade, ker niti ministrski predsednik niti vlada ne sme storiti tega. Mogla bi to storiti kaka absolutistična vlada, ki se ne briga za parlament, ne pa konstitucijonelna vlada, ki mora čakati, da parlament potrdi njene ukrepe. Parlament pa stori svojo dolžnosti V torek, dne 17. t. m., se bo parlament že posvetoval o vladni predlogi in obeh poslanskih predlogih (predlog posl. Burivala, Zamejskega, Knirscha in dr. Rybara ter predlog poslanca dr. Rybara in dr. Ravni-harja). Dosedaj je Šla stvar svojo zakonito pot in to tako hftro, kakor nobena druga. Predno torej parlament ne pride do besede, bi bil boj prenagljen, neupravičen in gotovo zelo škodljiv stvari, in le tedaj, če bi parlament ali vlada odbila predloge, bi se moglo govoriti o njem. Stvar bo trajala morda nekoliko daljše, toda ministrski predsednik je obljubil, da jo povspeši kolikor le možno. „Ne da branim ministrskega predsednika, ki ni naš prijatelj, povem, da je storil korak v tej zadevi, ki ga ni dolžan storiti: ko so se seŠli klubski zastopniki, se je izjavil za to, da naj bi se vladna predloga brez prvega branja izročila odseku, s čemer se prihrani 3 ali 4 dni. Toda bile so nekatere stranke 1 proti temu (klici: dr. Šusteršič f). Bili so tudi drugi 1" Gospod poslanec je v nadaljnem poudarjal, da je pasivna resistenca nevarno orožje, dvorezen nož, na vsak način pa skrajno sredstvo za skrajno silo. sicer pa jako nevarno. Dokler se komu žuga z nabito puško, se dotičnik še boji, ko pa je naboj izstreljen, in če ni zadel, je strah pri kraju. Na Ogrskem, v Italiji in na Francoskem je izgled za to. „So pa tudi,u je dejal g. poslanec, „v Avstriji gotovi krogi, ki skoraj žele, da bi prišlo do boja, ker hočejo poizkusiti, kdo ima večjo moč: ali organizacije ali državna oblast t Jaz, ki čutim z vami, ne želim, da bi prišlo do konflikta, kajti eden mora podleči, in v obeh slučajih bi bilo slabo!" Pomisliti je tudi treba, da je vsa stvar nesimpatična mnogim poslancem, zlasti agrar-cem vseh narodnosti, ki pa so sedaj nekako prisiljeni, da so zanjo, ker je vsa splošnost zanjo. Če bi pa izbruhnila pasivna resistenca, da bi bil oviran promet, industrija, se pa ti poslanci, ki so sedaj nekako nevtralni, a ki se gotovo obrnejo proti železničarjem in bi podpirali vlada z vsemi svojimi močmi. „Ne želim torej," je dejal g. poslanec, „da bi baron Gautsch v takem slučaju z vsemi sredstvi nastopil proti vam, do česar bi imel skoraj pravico, in to le ,zato, ker nekateri žele, da pride do tega ! Če tudi ste danes še tako navdušeni, le rajši nekoliko potlačite to navdušenje in počakajte, ko smete vendar nekaj pričakovati, saj ste že večkrat čakali, ko niste imeli pričakovati ničesar, in ko mora sedaj v kratkem priti do nekake odločitve. Jaz sicer ne morem vsprejeti nikake garancije, da dosežete svoje zahteve. Gotovo pa je, da se mora v takem slučaju delati pravično, a rekel sem že jasno, da pravica ne bila na vaši strani, dokler parlament ni rešil stvari: zato vam pa tudi priporočam, da sklenete, kar je sklenila „Koalicija", kar so ji priporočali poslanci in kar je tudi sklenil veliki želez, shod na Dunaju !" Na to je g. poslanec ponovil svoja izvajanja v nemščini. Iz njegovega nemškega govora, ki je bil zlasti v stvari neparlamentarnih izdatkov v vojne namene še ostrejše poantiran, nego slovenski, povzemljemo le dvoje, česar ni omenil v slovenskem govoru, namreč, da pri popoludanski konferenci pri ministrskem predsedniku že niso bili zastopani vsi oni klubi, kakor pri konferenci „koalicije", da so se umaknili Poljaki in krščanski socialci že nekoliko v ozadje, iz česar je zaključeval, da bi pasivna resistenca pred parlamentarno razpravo vladne predloge gotovo odbila te poslance; in pa sledečo izjavo: „Poslančeva naloga ni, da hujska, samo da bi hujskal, temveč, da dela za blaginjo svojih volilcev /" Na to je predlagal g. Cernigoj resolucijo, ki smo jo že priobčili. Ker se je zahtevalo, da naj bi se določil tudi termin, je g. posl. dr. Rybar priporočal, da naj se ne j stavi nikak termin, ker termin veže obe strani, in pa tudi ni možno reči, v kolikem času je stvar rešljiva. Predlogi gredo v odsek, iz odseka zopet v zbornico, potem v gosposko zbornico in končno je treba cesarjeve sankcije. Bolje je torej nikakega termina. Zborovalcu g. Sillerjut menda socialnemu demokratu, ki je vprašal, alr bodo nacionalne stranke glasovale za stvar in ali se ne odtegnejo, sakor pri draginjskem vprašanju, je odgovoril g. dr. Rybdf, da so za zboljšanje železničarskega položaja vse večje nacionalne stranke in da menda vendar tudi ne bo socialnega demokrata, ki ne bi glasoval za to. Glede draginjske zadeve pa je poudarjal, da je treba odpravljati draginjo z zakonskimi predlogami, ne pa z lepo zvenečimi resolucijami, ki so le pesek v oči ljudstvu in le zato, da gotovi poslanci delajo lepo figuro pred svojimi volilci. Pri sledečem glasovanju o resoluciji, ki jo je predlagal g. Cernigoj, je glasovalo za le kakih 20 navzočih; pri protipoizkusu je vsa dvorana dvignila roke: resolucija je bila torej skoraj soglasno — odklonjena! Na ponovni poziv predsednikov, naj se utemelji ta odklonitev, se je oglasil k besedi g. Ivan Jaklič, ki je v rezkih besedah obsojal odlašanje rešitve železničarskih zahtev od dneva do dneva, prestavljanje iz kota v kot. Železničarji trpe lakoto, treba je takojšnje odpomoči. Ako ima vlada denarja dovolj za druge stvari, naj ga ima tudi za železničarje 1 Čemu pa so podržavili železnice, če nimajo denarja, da bi pošteno plačali uslužbence. Slab gospodar, ki si nabavi toliko živine, da je ne more rediti. „Tu ne hujskamo mi, tu hujska naša lakota in pa tisti, ki nam ne dajo, kar nam gre." Zato pa tudi vse hoče boja, ker se ljudem ne da izlepa, kar bi jim morali dati. Seveda pa, če v Pragi, na Dunaju in tudi drugje še počakajo za enkrat, tudi tržaško železničarstvo ne pojde z glavo skoz zid; pripravljeno pa je, da si s skrajnimi sredstvi pribori zboljšanje svojega položaja, ako ne pojde drugače. Predlaga sledečo resolucijo: „Koalicija se poživlja, da z vsemi svojimi močmi deluje pri vladi in parlamentu i na to, da se nemudoma ugodi zahtevam železničarjev, kajti železničarji, vsaj trža-I Ški, ne morejo več potrpeti!" Ta resolucija je bila vsprejeta z vsemi glasovi proti petim, na kar je predsednik z zahvalo g. poslancu dr. Rybafu na njegovih izvajanjih, g. Černigoju na njegovem poročilu in zborovalcem na udeležbi zaključil shod, ki je trajal skoraj 3 ure. Ves tok zborovanja, posebno pa odklonitev prve predlagane resolucije in potem viharno odobravanje ves čas utemeljevanja druge resolucije, je pokazalo, da je v že-lezničarstvu sila res prikipela do vrhunca, da je položaj res tako nevaren, da že da vsaka najmanjša malenkost lahko povoda najhujšemu. Naj bi torej toliko vlada kolikor parlament imela pri reševanju železničarskih zahtev to vedno pred očmi, kajti železničarstvo sicer res še čaka, toda čaka — bvez termina! _ Revizija ljudskega Štetja v Gorici. Gorica, 17. oktobra. V nedeljo se je vršil v dvorani restavracije „Central" napovedani shod, ki je vspričo ogromne udeležbe iz vseh slojev in strank značil sijajno manifestacijo zavednosti goriških Slovencev. Take udeležbe resnično nismo pričakovali. Shod je otvoril g. dr. Medvešček, ki je v kratkih besedah pojasnil namen shoda in pomen predstojeće revizije ljudskega štetja. G. prof. K o š n i k je na to podrobno razpravljal o tem, kafco se bo revizija vršiia. Povedal je, da glavarstvo že razpošilja vabila, baje jih bo razposlanih kakih 3000 T To je znak, da je prišla državna oblast sama do prepričanja, da je laški magistrat falsifi-ciral ljudsko štetje kar na debelo. Povedal je, da kdor je vabljen, se mora čira prej zglasiti na glavarstvu, tam pa naj govori izključno slovenski. Vsak lahko opravi ta posel, ne da bi moral zanemarjati svoja vsakdanja opravila, ker stranke so bodo prejemale pri glavarstvu od 8. zjutraj nepretrgoma skozi ves dan do večera. Toda ne samo tisti, ki bodo vabljeni, marveč vsak slovenski družinski glavar naj se takoj, ko bo to razglašeno, poda na glavarstvo, brez vsacega povabila in naj se prepriča, kako je vpisan. Kdaj se bo lahko vsakdo šel prepričat, kako je vpisan, to bo posebej objavljeno. Urednik „Novega Časa" gosp. Krem-ž a r je v svojem govoru povdarjal veliko važnost sedanje revizije in je trdil, da je to krušno vprašanje za nas slovenske meščane. Torej že iz tega vzroka naj bi vsakdo storil svojo dolžnost. Dr. P u c je povdarjal, da je zadobiio Iaštvo Gorice p^vi vdarec o priSiki državno-zborske volitve v mestu, dru^i še hujši vdarec pa je zadel Lahe z revizijo. To leto da je pravo leto boja. Mi moramo vstrajaii na začrtani poti, ki nam že sedaj obeta obilo vspeha. Dr. Pavlica je imel naravnost krasen govor, ki je deloval tako prepričevalno na prisotne, da je govornik žel opetovano zasluženo pohvalo. Govornik je v glavnem povdarjal, da ni dovolj to, da smo navdušeni in zavedni Slovenci, marveč je nujno treba, da gospodarski napredujemo. Tudi Lahi da so zavedni, kakor smo mi, vendar se njim bolje godi kakor nam. Vzrok tiči v tem, da so oni gospodarski na trdnejih nogah. Zato moramo tudi mi gospodarski napredovati. V ta namen pa je potrebno, da delamo, da štedimo in da se izobražujemo. Samo narod, ki je trezen in priden bo gospodarski napredoval, kdor pa gospodarski napreduje, ta ima v rokah blagostanje in moč. Shod je na to predsednik zakjfučil ob splošnem zadovoljstvu in odobravanju. Pričakovati je, da bo obrodil stotere sadove, zakaj slovenski meščani so pripravljeni sedaj ob reviziji uveljaviti svoje pravo do skrajnosti. Vse je navdušeno in vsakdo bo drage volje storil svojo dolžnost. Grehi državne uprave v naših južnih pokrajinah. Pod naslovom „Ali smo žrtvovani?" prinaša splitsko „Naše Jedinstvo" članek, v katerem piše o zanemarjanju Dalmacije od strani državne uprave sploh, a glede železnic še posebno, ter zaključuje z nastopnim obupnim klicem : „Je-li dežela v monarhiji, ki bi mogla biti, po svoji avtonomiji in svojih privilegijih, srečneja in gospodarski bogateja, nego Hrvatska ? A je kje dežela, ki je nesrečneja in siromašneja ? Je-li še kaka dežela v Evropi, ki bi mogla cveteti tako kakor Dalmacija? S tolikimi pristanišči, kakor malo katera na svetu, za otočjem, na Jadranskem morju, pred svetom, od katerega jo ločuje Italija, z Le-vanto v sosedstvu, v položaju, da Balkan približa poštno tudi Indijama, in z Balkanom v zaledju... in vendar je obsojena v stanje današnje! Obsojena je, da je v breme tudi Avstriji, ker jej je v deficitu 1 A da je sreče, bi moglo tudi nam tu ostajati letno več stotin milijonov, in Dalmacija bi mogla dajati Avstriji za Češko največ suficita 1 In vendar mora Avstrija tu doplačavati, a mi se davimo v siromaštvu! Kakova je to trgovinska in financijelna politika te monarhije? In vse to ... da le imajo Madjari na Veliko zaloga izgotovljenlh oblek In krojažnlca 1. orste Armando Levi, trst ulica Giosuč Carduccl 32 (oosal Sontorio Santorlo) je bila povečana in je preskrbela velik izbor izgotovljenih oblek za molke in otroke ter ino - in tnzemskega blaga Pomnite, da je to edina konf. trgovina z lastno k.rojačnico„ v Trstu dne 18, oktobra mi »EDINOST« t. 290 8tra » IT Reki kako stotino tonelat več v registru. Tako ne gre, ne sme iti dalje. Ali smo žrtvovani? Pa da enkrat zvršimo — z narodom hrvr.tskim na žrtvenik! Če pa nismo — potem proč z nožem v madjarski roki izpod grla našega naroda! Eno ali drugo — ker tako kakor je — je najhuje!" Ta obupni klic dalmatinskega lista po-menja ob enem ojstro, naravnost uničevalno obsodbo za državno upravo, ki ni nikdar umela ne svoje dolžnosti do naših južnih pokrajin, niti ne najvitalnejših koristi lastne države. Dežele ki bi po svoji srečni legi in ob najugodnejih drugih okolnostih mogle cveteti in se veseliti blagostanja ter ob enem odpirati vire bogatih dohodkov za vso državo — take dežele morajo stradati vsled zamud in grehov lastne državne uprave 1 Je-li možno napisati huje sodbe, nego jo vsebuje to žalostno dejstvo ? I Domače vesti. Iz politične službe. Minister za notranje stvari je poveril namestniškemu svetniku in sedanjemu voditelju okr. glavarstva v Sežani, Antonu Rebeku vodstvo okr. glavarstva v Gorici in zastopstvo vlade v goriškem deželnem zboru. Imenovanja in odlikovanja. Okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Filip baron Reinlein pl. Marienburg je imenovan ad personam namestniškim svetnikom; vodja okr. glavarstva v Pazinu, namestniški svetnik Ivan Š o r 1 i je dobil red železne krone tretjega reda in okr. glavar pri namestništvu v Trstu Hugo pl. Henriquez je dobil naslov in značaj namestniškega svetnika. „Jutru" se zdi grozno sumljivo, ker „Slovenec" zadnje čase simpatično piše o dr. Rybaru. Mi smo že nedavno v članku „Tržaška politika" in tudi ob drugih prilikah pojasnili naše tržaško stališče napram slovenskim političnim strankam in je zato danes ne bomo ponavljali. Gospode pri „Jutru", ki vidijo v svoji fantaziji kako se nad Trstom zbirajo klerikalni strahovi, bi radi opozorili na pisavo „Slovenskega Naroda", glasila narodno-napredne stranke, ki je te dni dr. Rybafa tudi hvalil! Hvalita ga torej „Slovenec" in „Slovenski Narod\ Kaj sledi iz tega ? Da smemo biti tržaški Slovenci povsem zadovoljni se svojim poslancem, ki je že večkrat dokazal, da je realen in spreten politik, ki smatra svoje poslanske dolžnosti zelo resno. Seveda bi od „Jutra" zaman pričakovali kakega priznanja. Ta list vidi svojo glavno nalogo v udrihanjih na levo In desno, da le udriha I Zato se mi v Trstu lepo zahvaljujemo za „Jutrovsko" politiko 1 Opozorjenje plačevalcem vojaške takse. Opozarjamo vse one, ki so zavezani plačevati vojaško takso in so se priglasili mestnemu uradu s slovensko vlogo, pa jo poslali po pošti, da je „slavni" mestni magistrat najbrže dotične vloge vrgel v koš. Zdaj namreč pošilja namestniški svetovalec vabila vsem onim, ki se niso prijavili meseca januvarja 1911. Ker so se že pripetili slučaji, da so dobili vabila tudi oni, ki so se po poštnem potu prijavili, opozarjamo dotične, da to pri uradniku namest. svetov, povedo in dajo to na zapisnik, da bodo šikane od mestnih uradnikov prenehale tudi na tem polju. Trgovski tečaji za trgovske vajence, pomočnike in trgovce začno danes zvečer. Vsem, ki so se vpisali in ki še mislijo vpisati se, naj pridejo gotovo točno ob 8. in pol uri zvečer v Ciril Metodovo šolo na Ac-quedottu št. 22. II. nadstr. Prinesti je seboj eno polo papirja s pisalno pripravo. Priti je točno ! Opravičena pritožba. V veliko udobnost za goste in izlasti tudi za mnoga naša društva je poleg blagajne v kavarni Balkan prirejen nabiralnik za pisma. To je — kakor rečeno — jako umestno in služi ko-mediteti. Tem nezaslišeneje je, da je ljudij, ki to napravo zlorabljajo, le da zadoščajo svoji radovednosti. Iz pritožb, ki smo jih prejeli že parkrat, je razvidno, da nekater-niki neprestano brskajo po dopisnicah, razglednicah in odprtih lističih, čeprav vedo, da niso njim namenjeni. Naravnost nezaslišano pa je, da se dogajajo slučaji, ko so zaprta pisma naslovljenci našli — odprta! Posebno pred par dnevi se je neki gospod naravnost ogorčeno pritoževal, ker da se mu je parkrat dogodilo nekaj tacega. Take zlorabe sicer jako koristne naprave seveda ni smeti trpeti in opozarjamo dotičnike, ki se tako daleč spozabljajo, da bi — čim bi se jim prišlo na sled — utegnilo imeti zanje zelo neprijetnih posledic. Nadejamo se pa, bo zadostoval že ta opomin. Ruski kružok. Jutri, v četrtek, naj pridejo vsi oni, ki se žele učiti slovenščine ali stenografije ob 7. uri zvečer v CM Šolo na Acquedottu štev. 20, III. nadstropje. Tam dobe natančnejše podatke glede ur. Mnogo je, žal, ljudi v Trstu, ki se priznavajo sicer za Slovence, ki pa slovenskega ne govore, ali le prav slabo, ker so dose- daj bile razmere take, da se tržaški Slovenec ni mogel naučiti književne slovenščine jednostavno zato, ker ni bilo slovenskih šol. Sedaj pa nudi ruski kružok takim le našin-cem ugodno priliko, da dosežejo to, kar so zamudili ne po svoji krivdi. Pridite, ne izgovarjajte se: prestar sem Itd. Hovek ni za učenje nikoli prestar 1 Ciril-Metodov ples v pustu leta 1912 se bo brez dvoma prav izborno obnesel in njega materijalni in moralni vspeh bo gotovo nadkriljeval vspjh lanskega in prejšnjih — če se bo tržaška slovanska mladina dovolj zgodaj pričela zanimati za to svojo tradicionalno prireditev. Zato je nade, da se nocojšnjega prvega letošnjega sestanka ob 9. uri v restavraciji „Balkan" vdeležijo vsi, ki so poklicani k sodelovanju, posebno tudi oni, ki so lani z uspešnim delom priborili tak časten vspeh. Ravno v zadnjem času se je po izven-trža kih slovenskih listih pisalo o tržaški mladini marsikaj žaljivega in lažnjivega. Tu imamo sedaj lepo priliko dokazati, da so bile te insinuacije lažnjive, brez podlage, nevredne poštenih ljudi. Zato: mladina na noge ! Nasvidenje danes zvečer ! Stanovanjska zadruga „Naš dom". Dosedaj so se prijavili kot člani stanovanjske zadruge ^ „Naš dom": 1. Matko Ludvik, 2. Spacal Štefan, 3. Cingerle Anton, 4. Kom-pare Peter, 5. Vovk Valentin, 6. Saboty Fr., 7. Čretnik Martin, 8. Faraguna Matija, 8. Pahor Miloš, 10. Golob Jernej, 11. Godina Ivan „Fuli", 12. Trkovič Ivan, 13. Simčič Anton, 14. Rutar Miha, 15. Šorn Josip, 16. Pintar Jernej, 17. Gulič Rudolf. 18. Batista Ivan, 19. dr. Pertot Just, 20. dr. Ćerne Ferdo, 21. Čok Hrabroslav, 22. Pertot Kristijan, 23. dr. Gregorin Gust., 24] Munih Andrej, 25. Pirnat Anton, 26. Verčon Ivan, 27. Hribernik Ivan, 28. dr. Rybaf Otokar, 29. Bartel Srečko, 30. Vodopivec Anton, 31. Bizjak Eliza, 32. Svetina Miha, 33. Trobec Vinko, 34. Rustja Anton, 35. Stojkovič Jakob, 36. Kante Alojzij, 37. Novale Josip, 38. Učen Andrej.__ Tržaška maia kronika. Zlorabljeno zaupanje. Gospod D. je predvčerajšnjem dobil po železnici zabojček jabolk in vrečo krompirja. Ker stanuje g. D. v Škorklji, je čakal na trgu Škorpija, da dobi nekega voznika, ki bi mu prepeljal blago na stanovanje. Res je prišel mimo neki 13—15-letnl deček z v voz vpreženim oslom. Na vprašanje g. D. je deček odgovoril, da gre na Opčine in bil je takoj pripravljen, vsprejeti blago na voz. Gospod P mu je natančno opisal stanovanje, Škorklja Sv. Peter št. 186 in deček je rekel z vso gotovostjo, da že najde stanovanje, na kar mu je g. D. naložil na voz blago in mu ob enem plačal 50 stotink. Kako se je pa začudil, ko je prišel čez nekaj časa domov in ni našel ne jabolk, ne krompirja, a seveda tudi o dečku ni bilo ne duha ne sluha. Stvar je naznanjena policiji in orožništvu. Ker Je deček z oslom gospodu D. poznan, je gotovo, da pride v roke pravice. Jabolka in krompir so bila vredna 25 kron. Nasilen najemnik. Viktor Tomažič, stanujoč v ul. Rossetti 18, je odpovedal stanovanje 37-letnemu Franu Skabar, ki je stanoval pri njen. Včeraj je imela priti v stanovanje nova najemnica, šivilja Gina Og-rič. Ko pa se je prikazala, je Skabar, ki se ni bil še izselil iz stanovanja, kar zbesnel Potegnil je nož in zagrozil gospodarju in novi najemnici. Prišel pa je redar, ki ga je od-vedel v zapor. Junak noža. Fran Zorzut, 34-letni težak iz Kojskega, je predsinočnjim težko ranil z nožem v levo ramo težaka Ivana Lo-kar. Zločin se je vršil v gostilni „Al Canti-none« v ulici Crosada. Ranitelj je bil aretiran. Nezgoda v ladjedelnici. Včeraj zjutraj je v ladjedelnici sv. Roka ponesrečil 32-letni dninar Dominik Fontanot. Velika teža mu je padla na levo nogo. Zdravn ška postaja ga je dala prenesti v bolnišnico. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera vecchia 38, Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da pridno poslužujejo domačih izdelkov nase --SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE - se zadruge. Edor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v no«i trgovini D. ARNSTEIN „AU'Alpinista v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI! Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas Pristni linoleum......K 2*50 m8 Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm.......2 80 , 65/150 cm...... 1 80 PourSnlkl Iz Sumila od K 20 dalje« Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... »50 „ Manšete iz kavčuka..... «60 „ - Pošilja se tudi na deželo. -136 Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza Sansovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje in popravlja vsakovrstna obu-j vala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. | DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st Radi plaČilue zaostalos-ti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam velijo z logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p odam vsakomur 2 par« moških in 2 para ženskih čevJjev, usnje rujsvo a!i črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo eiegairna, najnovejša fasona. Velikost po številki. V»i 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo «1. 240 Sm° se zamenjati in sf> vrne denar. Fczor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA' D! TRIESTE" Trst. nlica Giosne Carducci 1140 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ w 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ n n platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2 14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE i Trst. ulica Giosne CarUcci Ster. 40 (5rej Torrente) Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4 V* ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. ftajboljšg čistilo za snaženje čevljev •V. 7 Zastopstva in zaloga: £ngen Ju ćev, Crst, ulica yi:qaedoUo s^. 9 TEIEF95 276 IV. Kupujte ,Nar. kole? MM& SUNLIGHT milo nudi najboljše jamstvo proti prezgodnjemu :: obrabljenju perila. — To milo je voljno in čisto' in se zato lahko rabi za ^čiščenje tudi najfinejšega perila, svilnatega blaga, flanel, čipk itd. MILO SUNLIGHr rabi na vsem svetu na miljone gospodinj Komadi po SO in 60 Tin. Odlikovana krojacnlca Avgust ^tuiar TRST • Via delle Poste štev. :2, i. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo sol dno. Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga M. AITE Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro Generalno zastopstvo: A. TedescM, Corso St. 2, III. nadstr., Trst. opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco. ZGANJARIM ROBERT UEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje —^ in KONJAK. CELJE Stran IV. , EDINOST" št. 290 _V Trato, 13, oktobra 1911. Ovadba proti tukajšnjemu špediterju. Trgovec Isak Ludvik, ki je svoj čas stanoval v Palače Hotelu Excelsior, je včeraj podal ovadbo proti tukajšnjemu špediterju v ul. Geppa. Trgovec obdolžuje istega, da je na njegov račun inkasiral 140 K, ne da bi mu denarja izročil, in še drugih pone-verjenj. Čeden posredovatelj služb. 22-letni Anton Brandolosi, stanujoč v ul. Rosseti 21, je bil včeraj aretiran na ovadbo neke hišne, ker je brezposelnim služkinjam obljuboval dobra mesta in si je pustil za svojo mujo (?) plačevati 10 do 20 K. Seveda ni ničesar preskrboval. Ogoljufal je m tak način kakih 37 deklet. Poskušen samomor. 32-Ietna sobarica Marija Polli stanujoča v ul. Montecucco št. 5 je sinoči ob 7 30 v samomorilno svrho izpila v neki rojanski gostilni dozo karbolne kisline. Poklicani zdravnik z rešilne postaje jej je izpral želodec in jo potem poslal domu. Polli je izven vsake nevarnosti. Vzrok obupnemu činu ni znan. Koledar in vreme. — Danes: Luka ev. — Jutri: Peter Alk. sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 16 Cels. — Vreme včeraj: jasno, burja. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Hladno. Vetrovi od severovzhoda. _ Društvene vesti. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Danes 18. t. m. točno ob 8 30 zvečer v društvenih prostorih običajna odborova seja. Udeleže naj se je točno vsi gg. odborniki. Akad. fer. društvo „Balkan". Danes v sredo ob navadni uri sestanek. Točno ob 6. uri odborova seja. Ob 7. uri seja odseka za ljudska predavanja. Predsednik. Cercle Franco-illyrien de Irieste ima danes (v sredo) ob 7. uri v „Narodnem domu" svojo prvo odborovo sejo v drugem tečaju. Priglasilo se je med drugimi zopet nekaj novih članov. Ker je na dnevnem redu vprašanje preustroja „Cercla", je prisotnost vseh odborn c in odbornikov neobhodno potrebna._ Mar. del. organizacija. — Delavci Škedenjskih plavžev (nočna partija) so vabljeni na volilni sestanek, ki bo v četrtek zjutraj ob 8. uri v prostorih „Gosp. društva-. — Pravico do glasovanja imajo samo redno plačujoči člani NDO. — Skupina zidarjev NDO. ima nocoj sestanek v prostorih ul. sv. Frančiška št. 2 II. nadstr. Naprošeni so vsi tovariši, da se tega sestanka udeleže polnoštevilno. — Volilni odsek NDO. vabi danes v sredo 18. t. m. ob 8. uri zvečer združene skupine pri sv. Jakobu na volilni sestanek v pedr. prostor NDO. pri sv. Jakobu. —j Na sestanku se predloži kandidatna lista za predstoječe volitve v centralni odbor NDO. — Plesni odsek NDO. Drevi ob 8. uri plesne va|e v veliki dvorani ul. sv. Frančiška št. 2. Za 12 vaj (v obrokih) 12 K za; moške, 8 K za 12 vaj za ženske. — Konsumna zadruga členov NDO. i Ker misli nadzorništvo staviti važne pred-j loge glede daljnega razvoja zadruge in ker se ni še dovršilo predpriprav, zato se od-j loži občni zbor za kratek čas. RAZPIS DRAŽBE. Občina Volče - političen okraj Tolmin -razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda na Kazarščeh na podlagi projekta preskušenega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu.. Gradnja je preračunjena na K 14.697 74 in se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračuni kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 735 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah naj se dopošljejo podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 28. oktobra t. 1. Občina si pa pridržuje popolno prosto sklepanfe o sprejetju ali odklonitvi ponudb, kakor tudi je podjetnik obvezan sprejeti v delo v prvi vrsti domače delavce in voznike v kolikor bi bili ti sposobni. Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni. ŽUPANSTVO V VOLČAH dne 8. oktobra 1911. Župan : P1TAMIC. T Prodajaln, ur in dragocenosti Or. BUCHJSK (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst »d.« Corso Steo. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne grebrnine, zlatanine, Kakor tud! žepne n*** DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. r 3G lahko reklo: Dunajski prater na odru. Veselja, življenja, lahkomiselnosti, humorja, kakor v pratru I — V italijanskem, ali kateri-sibodem prevodu je seveda opera vedno le — prevod, ki originala ne more doseči. To se je posebno poznalo tudi sinoči pri premijeri v gledališču Rossetti. Igra je bila dobro uprizorjena in so kakor igralci, tako tudi zbor izzvali na odprtem odru in koncem dejanj glasno pohvalo hvaležnega občinstva. Posebno je ugajala Czipra (Giaco-mini) s svojim rahlo simpatičnim glasom. Uloga cigana-barona je bila sicer jako lepo igrana, glas simpatičen, toda^ preveč po italijanskem okusu ustvarjena. Župan (Con-salvo) je skrbel vedno za smeh in ugajal. Ostale uloge razmeroma dobre. Scenerija, posebno v drugem aktu, jako povoljna, mogočna. Orkester diskreten. Danes se »Ogan baron" ponovi. EDEN. Atrakcijska varijetetna predstava. Vesti iz Goriške. x Novo vino se bo smelo začeti točiti v Gorici z dnem 20. t. m. Tako je razglasil magistrat. ! x 2a naš trgovski naraščaj. Tr-| govsko-obrtno društvo v Gorici je s hvale-j vredno agilnostjo začelo skrbeti za izobrazbo posebno trgovskega naraščaja. Prireja sedaj kurze v knjigovodstvu, italijanščini in nem- , ščini v prostorih „Šolskega doma". Želeti je da naša trgovska mladina se z vso vnemo oklene izobraževalnih tečajev; naj' bo uverjena, da bo to v veliko korist njej sami a tudi v korist in ponos slovenskega naroda. ODVETNIK Dr. perDo Cernc ima svojo pisarno DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v sredo n TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM W0 SE VSAKOVRSTNA DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH C EVAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenk«. I 1 H ii n ŠJ=E 1! V novi trgovini ul. Carlo ghega 2 (bivša miroDilnica, je dospela :: partija porcelanas*e Posode po priložnostnih cenah. ^^^^^ za malo dni I — Samo v Trstu, ulica Zonta št. 9 I. nadstropje. Telefon 1766. Telefon 1766. Pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov zalogo vin v buteljkah. — SMadišče moke iz prvih mlinov. Od 9—12. Krediti za 22.000 kron. — Chiffoniers, popolne postelje, nočne omarice, umivalniki, regul. ura, obešalo za zavese, oljnate slike, ogledala, mize, glasovir „Schnabe", kanape, fotelji, kredenčna omara, omara 4 s predalčki, stolice. Od 3-6 pop. Tehtnice na mostiček, kontrolna bla- in gajna, vaze, buteljke, parfemi, krtačice, — štirka, žveplenke, soliter, vosek za pod, Prevzemajo se pečenje in naročila za milo, glicerina in drugi drožijski predmeti. ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRAftCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25 HraaBBaBSHSHSRi^SSJ. Zdravljenje: krvi Čaj „Tisočeri cvet" (Miilcfiorl) Dojenčki naj le vpijejo, ako so lačni ali mokri. Trajnemu vpitju je največkrat vzrok telesno zaprtje, ki ga zabranjuje hranitev s „Kufekea in mlekom. „Kufeke" dela mleko laže prebavno in vsled svojega ob- K sega rudninskih snovi ter beljakovin tudi g povzdiguje njegovo redilnost. Perfektna kubanca išče služba. Naslov pove icB. oddelek Edinosti. 1830 ae urarsBi pomočnik. Nastop takoj. Alojzij ICUC Povb, ulica del Rivo št 26. 1831 7n n hi ee je m" 1116(1 BorStom Bo" fcUUUI d ljunefm \ozna legitimacija državnih železnic. Kdor jo najde, naj jo izroči gcapodu tajniku v Boljuneu. 1884 Cisti kri ter je izvrstno Bml'tvo proti onim sluč jim, če peče v želodcu, kakor proti Blabemu prebaTijanju ln heinoroidam. - Jeden omot 1a ud miljenje staue 1 K ter ee dobira » odlikovani lekarni PRAX**ARER - .,AI DUE 80RI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 Pofltne poSiljiitve so Izvršujejo takoj ln franko, ako 8e dopofilje Kron 1 JO. m?" 2alog& obuvala šušo in laetna delalnica mamm pavel vmrm Trst, m. Glosue Corduccl 31. Velika izbera rnoSkib in žeut-kiL torijev. - Fo-prave ee izvrSujejo točno in Biilulno po ; mernik ceuah Pehamo UEKOSLAV CUL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po z.nornih ce.ah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in - vino v steklenicah. - Čevljarski pomočnik se takoj sprejme. — Ulica Cecilia 12 F. Cink. 1834 I — EcPP 8<" Pr®ktikant iz dobre družine s srednje-loUC šolsko izobrazbo, apoacbfn slovenskega ia nemškega jezika, za boljšo trgovino. Pismene po-nucbe iod „trnktikant" na ins. oddelnk Edinosti. _1836 If flfiv*