St. 34 'tftfiii imtajtia (Mi cmitiui ta ptsta)
UA lahtjt vuk dan rjutr«} ru 4 m—cm L 22.-, pol leta L 3f L 860 vet — PoMmune ittv: V ffrekMtl ! kolone (72 mm) OMirtritM, rtiivila, poslana, va?
Mali oglati: 30 s
v Trstu, v torek, februarja 1926.
Posamezna številka 25 stot.
Letnik Ll
edeljka. Naročnini: za 1 mesec L 8.—, leto L 70.—, v	rr«
—	J U £ L J
/ake .
j o*' , v /
^^^ajj^najmanj i- o.
Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesoo d'A»sisi 20. T«« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopiai sa ne vračajo. N«frankiran4 pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tlikarna „Edinosti Poduredništvo r Gorici: ulica Oiosue Oarduccl štev. 7, I. nadstr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Zgodovinsko pomemben dokument
V parlamentu Romunije, majhne države torej, ki tiste pros ve ti j ene in mo-gočne vrstnice gledajo nanjo nekako od pori doli, je Ml podan te dni jasen primer prave rešitve vprašanja zaščite narodnih manjšin.
Romunska stranka takozvanih «ca-ranistov» je v poslanski zbornici jasno in izrecno ponudila nemški in madžarski manjšini udejstvitev končnega cilja vsake manjšinske politike! Dr. Georg Grassl, nemški poslanec v jugoslovanski narodni skupščini, pravi v svojci« komentarju, priobčenem v gra->k\ < Tagesposti», da je ta plemenita kretnja rečene rom unske stranke skrajno presenetila sedaj vodilne romunske stranke, pa tudi nemško manjinsko skupino samo. Ni pretirano, plavi pisec, če to izjavo, podano od caranistov», označimo kol zgodovinski dokument, ker ho tvorila v boju narodnih manjšin za pripoznanje njih živ-kih pravic izhodišče novega raz-
izjavi v romunskem parlamentu je po- Nemčijo nastali spor rešil v zadovolji-
J»	*	____•	____ V_ _ ___* ■ A ______- X _ 1__T_ J __.SC, _ __rl n. I>4- A «rl i	/I rk lil
dan jasen primer za res srečno rešitev manjšinskega vprašanja. Zato je ta izjava zares zgodovinsko pomemben dokument.
pega govora
v nemškem tisku
Učni voja.
Bistvene točk« -i jo: «Stranka
rečene izjave se gla-«c a i a n is t o v », z vesta -vojemu programu, zastopa zahteve, po harmoničnem sodelovanju vseh državljanov te države; želi iskreno, naj imajo vsi enake pravice in enake dolžnosti! fz lega razloga priznavamo mi načelno pravico narodnih manjšin (I > sirnjenja v narodne skupnosti, da na ta način v okviru državnega življenja s^mcsiojno organizirajo in upravljajo 5VCJ8 kulturne potrebe, posebej pa še pouk mladine na podlagi materinskega jezika. Država od svoje strani je obve-prispevati k potrebščinam te sa-!iio;!i»rave. Vse narodnosti in vero-in<■ \ edi naj imajo pra\ico do ustanavljanja in upravljanja šol, ki naj jih Midi država materijalno podpira; Organizirana- inicijativa zasebnih oseb in korporacij za dviganje ljudske kul-iure se pozdravlja kot dragocena podpora za vsa tozadevna državna stremljenja ».
S to izjavo je izrečeno pripoznanje najvažnejših smernic, ki pa so doslej iino-le v mali Estonski zadobilo zako->ito veljavo: pravica narodnih manjšin do javno-pravnega združevanja, dolžnost državne uprave k primernemu prispevanju in priznanje visoke vrednosti kulturne samopomoči za skupnost. Torej samoobsebi razumljive stvari, a deloma celo ugotovljene v mirovnih in manjšinskih pogodbah, ki pa jih večina prizadetih držav zatajuje v praksi.
Dr. Grassl naglasa, da se v poli-tičuih krogih živo razpravlja o tej izjavi, ki ji pripisuje tem večjo pomembnost, ker se stranka «caranistov» v Romuniji splošno smatra kot stranka bližnje bodočnosti. To je namreč stranka «kmetske demokracije», tistega gibanja, ki se na evropskem jugo-vzhodu od meseca do meseca širi na zunaj in pridobiva na notranji moči. Južno-vzhodna Evropa je razsežno agrarno ozemlje, na katerem kmetske mase prihajajo bolj in bolj do uverjenja, da so one poklicane nositeljice vseh javnih oblastev. Na tej črti se gibljejo St. Radie v Jugoslaviji, K os ta Todorov (po vzoru umorjenega Stambulijskega) na Bolgarskem, Stere in Jakubesku v Boni uniji, emigrant Lebedov za Rusijo. V Romuniji pripada tej smeri že danes 70 odstotkv vseh podeželskih volilcev, d oči m je Besarabija — radi hudih političnih obsodb v Kišenevu — povsem raranistična. Na SedmograŠkem, v romunskem Banatu in v Bukovini narašča število pristašev silno, čeprav oblastva poizkušajo vse možno, da bi to gibanje zatrla.
Razumljivo je, da «bojari» (veliki posestniki) in ž njimi zvezani intelektualci sovražijo voditelje «caranistov».
No, boj med Jo" gospod u jočo oligarhijo in «kmetsko demokracijo« je začel, a izid tega boja bo odločilne pomembnosti za rešitev manjšinskega vprašanja v Romuniji. Neizmernega pomena bi bilo, če bi tudi široke kmetske mase prišle do pravega razumevanja manjšinskih vprašanj, ki so na koncu konca kulturni in socijalni problemi.
Te dni smo čitali v nemških listih o razgovoru nemškega novinarja En-gelhardta s političnim tajnikom v Tri-dentu, dr.om Giuseppe Stefanellijem o postopanju z Nemci v Poadižju. Nemški novinar je rekel: »Pustite tirolskim Nemcem njih svobodo, njih jezik in njih narodnost, pa boste imeli v njih najzanesljivejše državljane in ves «nemški narod bo pomirjen.*
To izjavo nemškega novinarja si usvajamo tudi mi v imenu naše narodne manjšine, ker je v polnem skladu z našimi vedno poudarjanimi izjavami, da iščemo v okviru države pravice do svojega narodnega življenja, da se namreč našemu jeziku zago-
trtiri ni<nin'»i> ,I ,,	______*	i i
«Tevere» pravi, da |e bil italijansko -nemški spor zaključen na sobotni seji zbornice
BERLIN, 8. Govor, ki ga je imel prvi minister Mussolini na sobotni seji zbornice, je napravil v Berlinu in v Nemčiji globok vtis. «Lokal Anzeiger» pravi, da ni niti bavarski ministrski predsednik Held in niti nemški tisk kda> razpravljal o brennerski meji. Pač pa so se tu pa tam dotaknili kulturnih pravic nemških • manjšin. «Vossische Zeitung» objavlja članek pod naslovom: «Italija in Nemčija«, v katerem naglasa, da donaša mirno sožitje velike koristi obema državama. Nemško ljudstvo želi iz vsega srca miroljubnih in prijateljskih stikov z Italijo.
Z ozirom na poslednje dogodke piše «Tag» posebno zmerno. Naglasa, da so nemške polemike in napovedane represalije zasebnega značaja in da izvirajo iz inicijative posameznikov. Navedeni list se nadeja, da se bo med Italijo in
vost obeh držav in dostavlja, da bi od nadaljnjih nemško-italijanskih sporoy imela le Francija koristi.
Nekateri berlinski listi menijo, da bo zunanji minister Stresemann odgovarjal na Mussolini je v govor v državnem zboru, ko bo ta poslednji razpravljal o interpelacijah glede nemško-ita-lijanskih odnošajev.
RIM, 8. Glede Mussolinijevega govora pravi «Tcvere»: Prvi minister je govoril za italijansko mladino, ki ni spoznala Nemce potom zanimivih univerzitetnih monografij, temveč v strelnem jarku. Ker nas učijo triletne izkušnje, da dosežejo Mussolinijeve besede vedno zaželjeni cilj, smo uverjeni, da je bil italijansko-nemški spor pravično zaključen na sobotni-seji zbornice.
«Piccolo Giornale dTtalia» piše: Pro-tiitalijanska gonja v Nemčiji nas uči, da moramo v Poadižju vršiti strogo politiko. Vojskovali smo se z Avstrijo, in smo jo vrgli z alpskih višin. Ra di tega ne dovolimo Nemčiji, da bi prevzela avstrijsko vlogo, kajti odločilna italijanska zmaga pri Vittorio Veneto je za vedno porušila Avstrijo. Naj znajo v Nemčiji, da je Mussdlini govoril, kakor misli Italija. Neodv^ijfeit nacije se ne sme dotakniti, sicer se dvignejo vsi Italijani in ponovijo to, kar so storili v maju 1915.
Stresemann bo danes odgovoril Mussolinilu l svoji prihodnji seji imenoval svojega BERLIN, 8. Pred pričetkom razprave o novega zastopnika v koalicijski vladi, posameznih točkah dnevnega reda je v državnem zboru nemški zunanji minister Stresemann izjavil, da smatra vlada za nujno potrebno zavzeti stališče napram
govoru italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija ter je prosil, naj bi tozadevne interpelacije prišle na dnevni red jutršnje seje. Predsednik Loebe je tej želji ugodil.
Pogreb umorjenega sovjetskega kurirja
RIGA, 8. Krsto z zemskimi ostanki umorjenega sovjetskega diplomatskega kurirja Desteja so v soboto prenesli s sovjetskega poslaništva v Rigi na postajo. Krsta je bila pokrita z rdečimi in črnimi preprogami. Godba je svirala boljševiške in revolucijonarne koračnice. Truplo bodo prepeljali v Moskvo, kjer se bo izvršil svečanosten pogreb. Drugi kurir pa, ki je bil le ra-
Politične vesti
MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA
Madžarska vlada je sedaj popolnoma kompromitirana, zla.sti po izjavah bivšega ministrskega predsednika Fried-richa. Celo odlični budimpeštanski listi — kakor n. pr. «Pester LIoyd» — začenjajo pisati o »svetovnem škandalu«. Danes se tudi madžarski tisk zaveda, da se je Madžarska z zločinskimi metodami agitacije izključila iz sodobne kulturne mednarodne družbe ter da je s svojimi prevarami osramotila ime svoje sedanje generacije. < Pester Lloyd» n. pr., ki je ob začetku afere drzno očital čelioslovaškemu in srednjeevropskemu tisku nepoštenost, je pri-
Dr. Koroščev nastop in odsovor ministra Ozunovlča
na proralunski razpravi v jugoslavenski narodni skupščini
BEOGRAD, 8. (Izv.) Včeraj od 10. do 14. ure se je vršila pri Pašiću konferenca radikalskih ministrov. Po konferenci so se vsi udeleženci držali zelo rezervirano. Čuje se, da so na tej konferenci vsi radikalski ministri obsojali St. Radića, posebno pa, da je minister za socijalno politiko Simonovič ogorčeno poudarjal, da s St. Radićem ni mogoče več sodelovati.
Pozno sinoči se je potem po Beogradu razširila vest, da je notranji minister Maksimo vic podal demisijo radi izpadov St. Radića, a pozneje se je govorica izkazala za neutemeljeno.
Pravo senzacijo je zbudilo danes poročanje beograjskih listov «Vremena« in <Politike», ki navajata, da zahteva del radikalske stranke odstop St. Radića in da bo Pašić najbrže predložil demisijo celokupnega kabineta, nakar bi bil pri sestavi nove vlade St. Radič izločen. Obenem poroča še današnje «Vreme», da se v radičevski stranki vrši razkol.
Kritika proračuna in davčne politike v Sloveniji
BEOGRAD, 8. (Izv.) Na svoji današnji seji, ki je i rajala od 9. do 12. ure, je na-
se ta povrne v Beograd. Toda če radi-čevci res zastopajo stališče federacije, tedaj bodo radikali takoj razbili sedanjo koalicijo.
Za zaključek je Uzunović nato ugotovil, da nima stranka SLS nobenega programa, marveč da samo taktizira, odnosno da dr. Korošec ni nikak politik, temveč samo taktik.
Seja narodne skupščine je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršiia jutri.
BEOGRAD, 8. (Izv.) Popoldne od 17. do 19.30 se je vršila seja radikalskega poslanskega kluba, na kateri so govorili I.aza Marković, ki je razpravljal o političnem položaju in o proračun v nato Azunović in Gjuričić. Na seji je vladalo ostro nerazpo-loženje napram St. Radiću.
Napetost med radikali In S. Radićem
Radićev povratek v Zagreb «Vlada ne bo demisijonlrala» — pravi S. Radić
ZAGREB, 8. (Izv.) Stjepan Radič se je
njen, bo v doglednem času okreval.
Tekom meščanske vojne na Ruskem j nioran sedaj objavljati ište vesti, ki jih sta bila oba kurirja višja častnika v; ,e prinašal ti.^k nasledstvenih drža v in rdeči vojski. Lotvinski tisk poroča, daj^i so dokazovale krivdo madžarske so umorjenega kurirja lotvinske obla- vlatle in nJe posameznih predstavnikov, sti 1. 1920. obsodile radi ubojstva na I Seveda ni pričakovati od madžarskih prisilno delo, a je bi! pozneje izmenjan iIis,OY — razen malega števila opozici-z lotvinskimi ujetniki v Rusiji.	i jonalnih — da bi govorili vso resnico,
Lot vinska vlada je razpisala nagra-jmarveč bi še sedaj hoteli afero kako do onemu, ki bi znal dati podatke <>! Potlačiti, kakor sta hoteli madžarska napadalcih. Zdi se, da so bili to bratje Gabrilovic, ki spadajo k neki dobro znani razbojniški tolpi.
Rusko zlato za Nemčijo
BERLIN, 8. Včeraj popoldne je prispelo iz Moskve v Berlin 3t> zabojev zlata, ki tehtajo skupno (»00 pudov, kar znaša približno 100 q. To zlato je poslala sovjetska vlada kot odškodnino za blago, ki ga je Nemčija dala pred| dvema letoma Rusiji.
NemCija pošilja orožje v Busijo?
LONDON, 8. f{Timesu» poročajo iz Rige, da prinaša baltiški tisk vesf, da je bil nemški parni k «Hochland>>, ki ie v petek pristal v Revalu, naložen z orožjem in municijami, namenjenimi v Rusijo. Z dovoljenjem estonske vlacle so v Revalu preložili tovor na ledo-lomno ladjo «Jermak». Temu opravilu je prisostvoval carinski uradnik, katerega življenje so za tisto priliko zavarovali za pol milijona mark. V soboto zjutraj je <{.Jermak» odplul proti Leningradu.
MacDonald o italijansko-angleškem sporazumu glede poravnave vojnega dolga e
PARIZ, 8. Dopisniku lista «Nouveau| Siecle« je MacDonald izjavil, da pomeni angleško-italijanski dogovor malo manj kot črtanje one svote, ki jo je Italija dolgovala Angliji. Rekel je, da bi se dal ta dogovor, ki je za Anglijo skraj-
davi povrnil iz Splita s svojega agitacij-
skega potovanja. Na kolodvoru *o ga spre- neugoden, upravicevati le s skleni-jeli člani njegove obitelji in nekateri pr- 'tvijo kake tajne pogodbe. Vendar si pa vaki njegove stranke. Ko so mu novinarji IjVIacDonald ne more tolmačiti, na kaj rodna skupščina nadaljevala razpravo' predložili poročila beograjskih listov o nje-|eaj bi se taka tajna pogodba nanašala.! biti o državnem proračunu. Prvotno se je govih zadnjih shodih, se je St. Radič raz-j	--j stri
pričakovalo, da bo danes govoril poslanec SLS S mode j, kakor je bilo napovedano, toda na govorniški tribuni se je v splošno začudenje pojavil dr. Korošec, ki je v svojem poldrugo uro trajajočem govoru obdelaval najprej proračun in se nato na dolgo bavil s sedanjim političnim položajem. Govornik se je pritoževal radi zoprstavljanja Slovenije od strani vlade in centralnih uradov in je ostro kritiziral proračun. Dejal je, da je vlada kriva, da se ne more razvijati mlada slovenska industrija.
S. Radić zopet federalist?
V političnem delu svojega govora se je dr. Korošec dotaknil izjav St. Radića
v Dubrovniku in skušal dokazati, da so Radić spet vrača k federalizmu. Kon čno je načelnik SLS napadal centra lizem.
tovi pravica do primerne svobodne rabe, pa tudi svoboden kulturni razvoj
jezil, češ, da je vse skupaj velika oslarija Izjavil je, da vlada ni deminijonlraia in da ne bo demisijonirala. V svojem stanovanju se je nato St. Radić sestal s svojim nečakom Pavlom, ki mu je izročil znano poročilo min. predsednika Pažića. O tem sestanku ni ničesar znanega, niti se ne ve, kdaj da se povrne St. Radić v Beograd.
Izmišljene vesti e Stojađinovićevih razgovorih ? Parizu.
BEOGRAD, 8. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da je Stojadinovlć izjavil ameriški «Tribuni», da niso točne vesti, da bi bit on vodil kakršnakoli pogajanja v Parizu glede jugoslovenskih dolgov. Radi tega so vse vesti o neuspehih te misije brez vsake podlage.	_
Odgovor ministra Uzunovića
Izvajanja dr. Korošca so izzvala pri radikalih veliko ogorčenje. Ob splošni pozornosti je odgovarjal na njegove trditve namestnik finančnega ministra Uzunović, ki je zavračal Koroščeve očitke glede zapostavljanja Slovenije. Dejal je, da bi bil lahko dr. Korošec že slišal odgovor na svoje opazke, toda dr. Korošec prihaja le redkokdaj v parlament in je zato danes glede Slovenije ogreval vse tisto, kar se je v skupščini že večkrat obravnavalo. Slovenija ni zapostavljena in ravno po ujedinjenju se je dvignila njena industrija. Davčna bremena so res težka, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod v državi. Druge pokrajine Jugoslavije so žrtvovale že milijarde za Slovenijo in če bi prišlo do avtonomij, bi te pokrajine zahtevale te milijarde nazaj, nakar bi se finančni položaj avtonomne Slovenije do temelja spremenil.
SLS izključena od vseh novih kombinacij
Prehajajoč na politični del dr. Ko-roščevega govora, je Uzunović naglašal, da Koroščeva stranka nikakor ne pride
v pošte v v nikaki novi kombinaciji, če-	i	.
tudi bi se sedanja koalicija sprememla g™^ ^Te^MLT
Program konference Male antante
BEOGRAD, 8. (Izv.) Nocoj je bil Nin-čić v avdijenci na dvoru radi konfe-.l ence Male antante. Program te kon terence je bil sporazumno med zurisnimi ministri Cehoslovaške, Jugoslavije in Romunije določen kakor sledi: 1. Razmotrivanje mednarodnega političnega položaja; 2. Vprašanje Madžarske in zadeva ponarejevanja denarja ter stališče Male antante v tem vprašanju; 3. Locamski sporazum; 4. Udeležba Amerike pri konsolidaciji Evrope; 5. Vstop Nemčije, v Društvo narodov; 6. Vprašanje balkanskega varnostnega pakta in 7. Posebna vprašanja držav Male antante.
Pribičevićev shod v Zagrebu.
ZAGREB, 8. (Izv.) Včeraj je priredila tu kaj SDS političen shod. na katerem je imel Svetozar Pribičević dolg govor, v katerem se je bavil s političnim položajem in Stjepanom Radićem. Zvečer se je vršila velika demokratska veselica.
Volitev v delavsko zbornico za Slovenijo.
LJUBLJANA, 8. (Izv.) Včeraj se je zaključilo sprejemanje glasovnic za volitve v delavsko zbornico. To so bile prve volitve v delavsko zbornico v Sloveniji. Glasovalo je 56.717 upravičencev, t. j. 85% vseh volilcev. Absolutno večino je dosegla skupna lista socijalistov in komunistov, ki so dobili 29.344 glasov in s tem 27 mandatov v delavski zbornici. Lista SLS je dobila
vlada in policija.
Omenili smo že gori senzacijoualne izjave ministra 1'riedricha, ki jih je podal na svojem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Izjavil je, da je za ponarejanje denarja d<>-znal že v letu 1922. Na vprašanje, kaj ve o ponarejanju čehoslovaških nov-čanic, je odgovoril, tla je policijski šef Nadossv dal tedaj dovesti iz Gradca-veliko množino ponarejenih čehoslovaških novčanic. Pošiljatev je bila M»rva shranjena \ prostorih minisir^tva za notranje stvari, pozneje pa je bila izničena knezu Windlschgraetzu, ki jo j»* hranil v svoji vili. Nekoliko večjih paketov pa je poslal z diplomatskim kurirjem madžarskemu poslaniku V Pragi. Nadalje je izjavil Friedrich, da je za falsifikacijsko akcijo vedel tudi sedanji ministrski predsednik Bethlen. Ponarejene cehoslovaške novčanice so se dale v promet tudi v Madžarski sami.
Drugo dejstvo, ki popolnoma kompromitira madžarsko vlado, sta dve pismi Bethlena in Perenyi-a iz I. 1925., ki dokazujeta nesporno, da j«- bil madžarski ministrski predsednik poučen o falsifikaci jski akciji, ker Bethlen piše svojemu prijatelju, da «Narodno udruženje« skriva ponarejene francoske novčanice in jih namerava porabiti. Ker je bil Perenyi predsednik tega «rdruženja , ga je opozoril Bethlen, naj ta poslednji odneha od svoje namere. Odgovor Perenyi-a je izginil iz arhiva ministrskega sveta, toda francoskim novinarjem se jt« posrečilo do-koncept pisma, ki se popolnoma inja z originalom, Perenyi je odgo-Portugalska bo revidirala ustavo voril Bethlenu, da «Narodno udruže-LISBONA, 8. Zbornica je imenovala nje« nima nikakih ponarejenih novča-posebno komisijo, sestoječo iz 19 po- nic ter da nikdo ne misli na to, da bi slancev, ki imajo nalogo izdelati načrt se spravile v promet. Perenyi pa je
za revizijo ustave.
kakor je razvidno iz
pisma
j poznal podrobnosti ter jih j tel priobčiti Bethlenu na osebnem zafStanku. Do tega pa ni prišlo, ker je
dobro je ho-se-hil
Rusko-turška pogodba
ANGORA, 8. Zbornična komisija zunanje zadeve je odobrila prijateljsko;grof Bethlen odšel v Ženevo in s tem pogodbo, sklenjeno z Rusijo.	j omogočil mirno izvajanje komplota.
Francoski listi se čudijo, kako je nio-
Poljski minister Moračevski podal ostavko
VARŠAVA, 8. Predsednik republike je sprejel ostavko ministra za delo Mo
gel državni pravdni k imenovali odgo-vor -Perenyi-a kot popolnoma zadovoljiv. Danes je seveda povsem gotovo, da je bil madžarskim zaslišavaujein in
račevskeja, ter je poveril začasno nje- predložitvi obtožnice ta namen, da bi se gove posle državnemu podtajniku Ryb-1 vsa afera po možnosti potajila ter da czynskemu. Osrednji izvrševalni odbor, bi se rešili politični krivci falsifikacii-poljske socijalistične stranke bo na skega škandala._
DNEVNE VESTI
oziroma razširila. Ali S. Radič res prehaja k federalizmu, o tem je Uzunović
s pomočjo šolske in javne vzgoje. V prepustil odgovor Radiću samemu, ko
glasov in 7 mandatov, Bernotovi socijalisti 2495 glasov in 2 mandata, radićevci 1020 glasov in nobenem« mandat*
Še vprašanje beneCIJsklh obligacij
Kot smo ie poročali pretekli teden v ^Edinosti«, zahtevajo banke od onih
vojnih ožkodovancev, ki so najeli proti pristaši. Mussolini je začel s svojim pologu svojih beneških obveznic Wo j bojem proti italijanskim ložam že v posojilo, doplačilo v iznosu 15 odstot- j času, ko je Še pripadal k socijalistični
večina
prostozidarjem. Od ujedinjenja Italije v letu 1870. pa do začetka faši s lovskega režima je prostozidarstvo neprestano zasedalo vse višje urade s svojimi
vsote, Škode
stranki. Se bolj bojevit je postal, ko je s tridesetorico somišljenikov kot soei-jalistični poslanec v parlamentu mogel močneje izražati svoje nazore. Ta prizadevanja duce-a zasledujejo v Vatikanu seveda s posebno pažnjo, toda tudi s previdnostjo. Ali je Mussolinije-va cerkvena in kulturna politika tudi tista, naperjena proti prostozidar-stvu — izraz resničnega notranjega j uverjenja? Ali pa izhaja le iz spozna-i nja, da more v katoliški deželi, s pa-! peškim Rimom kot središčem, trajno .ohraniti svojo rnoč le tedaj, če ima i,«verako» primes, posebno pa, če se
„	,„ „ .	, , . .dalekosežno ozira na idejno politiko
{'Deutsche Allg. Z.» župnik Wmdolph;.kulije?! AU je tQ politika (7 UVerjeiija,
ali pa oportunistična politika? To vprašanje je pri Mussoliniju Še nerešeno. Od tod tudi v listih, ki stoje blizu Vatikana, često svarilo, da se kljub vsej naklonjenosti ne more kar govoriti o «katoliški politiki Mussolinija**, ali celo o {(katoliški dižavi».
kov vrednosti obveznic. Ker nima na razpolago zahtevane jim banke prodajajo obveznice, imajo radi tega ogromno.
Samo pri goriških bankah je bilo položenih za par desetin milijonov beneških obveznic in večina teh obveznic je postala že sedaj last banke.
Nujno potreben je kak ukrep, kateri .bi nstavil tako postopanje bank. Med vojnimi oškodovanci vlada radi tega silno vznemirjenje.
Verska politika i Mussolinija
Pod tem naslovom je priobčil v
sledeča razmotrivanja:
Da bi bila Vatikanu in posebno papežu Piju XI. resnična rešitev rimskega vprašanja posebno dobrodošla, je gotovo. Če pa ima Mussolini moč, da bi prisilil tudi drugače misleče kroge k svoji volji, to se ima Še le pokazati. Poguma, ima Mussolini gotovo dovolj. To dokazuie njegova bojevitost proti
Uredba iezlKovnsta uprafanla
u Cebosisvsilkl
Te dni je priobčila čehoslovaška vlada naredbe k jezikovnemu zakonu iz leta 1920. S temi odredbami se določajo zakonita načela za državna in avtonomna oblastva in korporacije. Temeljno načelo je, da velja češki jezik kot državni jezik. Nas pa zanimajo v prvi ,vrsti izjemne določbe glede jezikovnih pravic narodnih manjšin.
Narodno in jezikovno manjšino tvorijo čehoslovaški državljani druge narodnosti, če njili število v sodnem okraju glasom ljudskega štetja znaša najmanj 20 odstotkov prebivalstva okraja. Pripadniki jezika kake narodne manjšine morejo biti ne le fizične, marveč tudi pravne osebe in samostojni pravni subjekti, dalje samoupravna oblastva, zastopstveni zbori, cerkvena oblastva in druge korporacije. Ce obstoji v sodnem okraju jezikovna manjšina, če je stranka ali udeležena oseba pripadnica jezikovne manjšine, in če je predložila kako vlogo v svojem jeziku: če so dani ti pogoji, potem morajo sodni je in druga oblastva take vloge sprejemati in izdajati rešitve ne le v 'državnem, ampak tu i v jeziku manjšine. Stranka, ki pripada h kakemu manjšinskemu jeziku in ki je dobila rešitev samo v državnem jeziku, more v teku treli dni zahtevati, naj se ji rešitev dostavi tudi v njenem jezikn. Na tako prošnjo ni potreben kolek. Stranka more tudi zaprositi prevod. Take prošnje se morajo rešiti nemudoma.
Javni tožitelj je obvezan, če obtoženec pripada kaki jezikovni manjšini, predložiti obtežbo tudi v njenem jeziku. Rešitev se mora dostaviti strankam v državnem in manjšinskem jeziku, če se udeleženec ni odrekel temu. Prošnje za vpis v javne registre se presojajo po jezikovnih razmerah v okraju, v kateri ima dotična firma svoj sedež, ne pa po okrožju nje poslovanja. Vna-nja označba sodnij, obla si ev in poedi-nili uradnih prostorov se ravna kraju, v katerem se nahaja poslopje. Ce gre za okraj z jezikovno manjšino v navedenem smislu, se morajo označati na prvem mestu v državnem jeziku in petem tudi v manjšinskem. Pri sod-nijah in oblastvih, katerih delokrog je omejen samo na en sodni okraj, v katerem pa sta dve tretjini prebivalcev pripadniki jezika, ki ni državni jezik, se morajo njih vloge rešiti le v manjšinskem jeziku, razen tistih, ki jim sledijo vpisi v knjige. Rešitev se more izdati brez predhodne vloge. Istotako se izdajajo le v manjšinskem jeziku izvidi in sklepi.
O jezikovni praksi pri carinarskih uradih so odločilni predpisi, veljavni za sodni okraj, v kaierem ima carinar-sko oblastvo svoj sedež. Posebne določbe so izdane tudi za kulturne naprave jezikovnih manjšin, potem za orožnišf vo, ki mu je poveljstveni in službeni jezik državni jezik. V ustnem službenem občevanju s prebivalstvom more orožništvo rabiti tisti jezik, v katerem se more sporazumeti s prebivalstvom. Če sodnije itd. poslujejo v imenu države, rabijo vedno državni jezik. Tudi dopisovanje z oblastvi tujih držav se vrši v državnem jeziku.
Nadaljnje določbe vsebuje naredba o višjih sodnijah in oblastvih, o tolmačenju rešitve v različnih jezikih, o kon-kurzih in jezikovnem vodstvu rojstnih matic. V koliKor država vodi te matice, veljajo gori navedeni predpisi tudi glede jezikovnih manjšin. Matice, ki jih vodijo cerkveni organi, se sestavljajo v jeziku teli oblaste v. <"> stranka zahteva vpis \ državnem jeziku, se mora vsekdar ugoditi tej prošnji. Polni listi in izkazne legitimacije se izdajajo vedno v državnem jeziku. Dokazi tozadevnih pogojev pa tudi v manjšinskem j< ziku. Spričevala in druga uradr.a potrdilu se izdajajo v državnem jeziku.
Sodnije. uradi, organi — naj so že državni, ali avtonomni — so ob^tzai i, dajati strankam pouk, Ca se obvarujejo pred pravnimi škodami, ki bi jim mogle nastati vsled nepoznavanja jezika. Stranke, ki so dobile rešitev v kakem nepoznanem jim jeziku, morejo zapio-sitj sodnijo. urad, občinskega tajnika aii oki a jneta notarja, naj jim stvar pojasni, ali "ventuelno ustmeno prevede dostavljeno rešitev. Ti funkcijonarji so dolžni ustreči tej prošnji, v kolikor jim to dopušča poznavanje jezika. Siran-ka, ki meni, da se je kršila nje jezikovna pravica, se more pritožiti pri državnem uradu, ki ima po zakonu nalogo, da nadzoruje dotični organ. To ohla-si vo pa ne more nadomestiti razsodbe same z drugo, jezikovno pravilno. O svojem sklepu mora oblast obvestiti listi organ, proti katerega poslovanju
je vložila pritožba, in pa tudi pri-toženka. Proti rešitvi te oblasti se more stranka pritožiti na višjo nadzorovalno oblast. Pritožba more priti postopno do najvišje instance.
Proti sodnikom, uradnikom, nameščencem in organom, ki bi v nasprot-stv u s predpisi zakona in te naredbe kršili jezikovne pravice, se uvede kazensko postopanje.
Končne določbe se glasijo: Ce javni interes zahteva rabo državnega jezika, more politično oblastvo naložiti korpo-lacijam ali drugim osebam, da svoje
zato, ker so pisane ali tiskane v državnem jefciku.
Za danes podajamo ta posnetek iz glavnih določb te Cehoslovaške naredbe, ki določa jezikovna prakso napram narodnim manjšinam. Radi važnosti stvari same bomo še govorili o nji.
lite se peteStat
V	raznih krajih poizvedujejo te dni orožniki po osebah, ki bi bile primerne za poteštatorsko službo.
Ponujajo se seveda kot vedno v tajili prilikah osebe, ki. po svoji preteklosti, zmožnostih in vse prej kot čistih namenih niso nikakor sposobne za vodilna upravna mesta.
Videli smo že par takih ganljivih prošenj na poteštatorsko mesto od strani oseb, ki imajo popolnoma vse teke lastnosti značaja, da jih naše ljudstvo absolutno ne mara. Pa tudi ugled novega občinskega funkcijonarja in pa neposredno države zahteva, da pridejo na dotično mesto le ljudje čistih namenov in predvsem čistih rok.
V	zadevi oddojaala stanovao] vejflštvu
poroča mestni magistrat, da so bili v smislu kr. odloka-zakona od 26. julija 1917., št. 1513, izpremenjenegra v zakon z dne 7. junija 1923., št. 1310 seznami onih prebivalcev, ki morejo dati kak prostor na razpolago za nastanjanje vojaštva, izloženi na občinski deski in da so na vpogled občinstvu v uradu VII. oddelka občinskega urada — mestna, palača, IV. nadstropje, vrata št. 126 — za dobo 8 dni in do 15. februarja t. 1. Ti seznami imajo veljati za leto 1926.
Proti vpisu v omenjene sezname je dovoljen priziv, ki se mora predložiti tržaškemu magistratu tekom 5 dni po zadnjem dnevu objave.
^UGRABLJENE SABINKE»
V	četrtek, ob 20.45 točno, uprizori dramatični krožek «Čitalnice» veleaa-bavno štiridejanko «Ugrabi j ene Sa-binke». Komedija je prava veriga kopo [mičnih kombinacij ip imenitno prera-
čunjena, da vodi poslušalca od smeha do smeha. Pod vsem tem smehom pa tli * skrita satira. — V večjih vlogah nastopijo gg. Sila, Terčič, Gvardjančič, Marc in Ban in g.e Silova, Kreševi-Čeva, Stepančičeva in Pregarčeva. Sce-nerijo preskrbi g. A. Černigoj. Pred-prodaja vstopnic v sredo od 20.—22. v gostilni D. K. D. pri Sv. Jakobu.
Nalezljive bolezni v našem mestu
V času od 30. jan. do 6. februarja 1926. so bili v našem mestu sledeči slu-jvica prepeljana
zaman, hotela odvesti na bližnji policijski komisarijat. Od žlahtnega trtnega soka razgreta kri mu je s tako silo šinila v glavo, da se ga je lotil hud živčni napad. Orožnikoma so morali priskočiti na pomoč še štirje tovariši in nekateri mimoidoči ljudje, ki so z združenimi močmi obvladali zbesnelega trgovca in ga pridržali, dokler ni prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje z dvema postrežnikoma. Par minut pozneje je mladenič ležal trdno zvezan v mestni bolnišnici, kjer so mu izgnali iz glave vinske duhove. Ko je prišel zjutraj popolnoma k sebi, se je moral M. opravičevati za svoje rogoviljenje na bližnjem policijskem komisarijatu, nakar so ga izpustili.
«Ne čohaj se, kjer te ne srbil»
Ko bi se bil 35-letni Mihael Capozzi, stanujoč v ulici Mazzini Št. 45, ravnal po tem lepem pregovoru, bi mu ne bilo treba predsinočnjim iskati pomoči v mestni bolnišnici. Okoli 20. ure, ko je šel z nekim prijateljem po ulici XX Settembre, je namreč naletel na dva mladeniča, ki sta se prepirala pred gledališčem Nazionale; vse je kazalo, da si bosta prav kmalu skočila v lase. Toda miroljubni Capozzi je hotel to preprečiti in s tem brezdvomno lepim namenom je stopil med prepirajoča ter ju pričel miriti. A je slabo naletel. Eden od dveh mladeničev, ki pač ni znal prav ceniti Capozzijevega miroljubnega prizadevanja, je stresel svojo prenapeto jezo nad njim v obliki Številnih klofut in udarcev s pestjo. Ko je prenehala huda ploha, je imel Capozzi ogromno bunko nad levim očesom. Moral se je zateči v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v okulistični oddelek, kajti mož ima oko nevarno poškodovano.
Huda konjska brca
Ko je 26-letni kmet Ivan Gril, sta-nujoč v Sežani št. 17, v nedeljo zvečer vpregaval svojega konja k vozu, ga je nestrpni šareč brcnil S tako silo v desno roko, da mu jo j« zlomil nad laktjo. Gril se le moral Zateči v mestno bolnišnico, kjer se bo rtior&l zdraviti kake 3 tedn*.
Nevaren padec starke
Idoč po ulici Oiulia se je 70-letna Marija Padovan, stanujoča na Vrdeli-Timignano št. 1414, včeraj predpoldne spodtaknila na opolzkem tlaku in padla tako nesrečno, da si je nevarno pretresla možgane. Mimoidoči ljudje so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je podal nesrečni starki prvo pomofc, nato pa je bila re-
Na prebivalstvo je napravilo to obdačenje zelo mučen vtis, ker je ta odredba po splož-nem naziranju v nasprotju z nedotakljivostjo grobov. Naši zastopniki v občinskem svetu so se temu tudi odločno upirali, toda kaj more 7 občinskih svetovalcev proti 23? Ko je bila razširjena miljska občina, je bilo odrejeno, da volijo Milje 23 svetovalcev, a vse okoliške slovenske vasi: škofije, Hrib, Plavje itd. le 7. dasi štejejo za 2000 duš več nego Milje.
Davkoplačevalce opozarjamo Ti a nujno potrebo, da skrbno hranijo pobotnice o plačanih obrokih, da se ne bodo mogli po-
navljati slučaji dvakratnega plačanja davkov, kakor se je to že večkrat pripetilo.
Reška pokrajina
ILIRSKA BISTRICA
Tukajšnje godbeno društvo priredi prihodnji torek veliko pustno maskarado. Cisti dohodek je namenjen za nabavo instrumentov. Začetek ob 7. uri zvečer. Po* sebna zanimivost te prireditve pa bode nagrade maskam. Pa ne morda vsem, temveč samo najlejšim in uajgršim. Nagrade -o izložene v oknu trgovine g Sketa.
Vesti i
Goriške mestne vesti
Nove stavbo.
KoneaJo se je s pozidavo porušenih hiš in Gorica ima že svoj ustaljeni novi pečat. Bogvekaj se ne bo več spremenilo. Je vsa lepša, svetlejša sedaj po vojni, res solnčna Gor ica. Celo RaŠtelj in Ghetto se zdi. da sta nekoliko razširila svoji tesno skupaj stoječi vrsti hiš.
Novi spomenik padlim v vojni na bivšem starem pokopališču v ozadju sočnega zelenja novega parka bo prijetno privlačeval nase oko tujca.
Novi tunel pred Kostanjevico pa ne bo mogel s svojim bobnečim prometom nikakor motiti vernikov v cerkvi na Kostanjevici v njihovih tihih molitvah in v šepetanju izpovedi in razkritja lastnih duš željnih utehe; kajti verniki tja ne zahajajo več. Ljudstvo ne razume jezika tamkajšnjih dušnih pastirjev in si išče zato drugje božjih hramov. Krist razpet na križ sameva v stranski kapelici, droben trak triko-lore se mu vije okoli iztrpinčenih udov.
Goriika kvestura in pust.
Medtem ko se ves drugi svet vdaja večjemu ali manjšemu veselju pratkih pustnih noči, ima pa policija podvojeno delo.
V mestih se posebno mladina razveseljuje v premnogih plesnih dvoranah ter zapravlja cele noči zdravje in denar. V sedanjih časih pomanjkanja in gospodarske krize ter številne brezposelnosti pa nima vsakdo na razpolago sredstev za veselja-Čenje, pač pa premnogi z neomajno, razbrzdano voljo do zapravijanja. Iver pa skušajo nekateri zapravljati lastnino svojega bližnjega brez njegovega dovoljenja, je tudi goriška policija toliko taktna, da jim v enakem iznosu krati njihovo svobodo.
Posebno zadnje čase se je posrečilo goriški kvesturi zalotiti več oseb, ki so se vračale z ukradenim plenom iz goriških okoličanskib vasi v Gorico.
Telovadno društvo.
Za pevskim, potem dramskim, prihaja sedaj še telovadno društvo s svojima pustnima prireditvama. Ker zadnje in ker gre pust h koncil, bo gotovo trud prirediteljev obilno poplačan z dobrim obiskom in po-v mestno bolnišnico, tekom prireditev. Čeprav stojimo tik pred
čaji nalezljivih bolezni: davica 7, škr- Ako ne nastopijo kake komplikacije, latica 3, trebušni legar 7. Nobena od | kar se prav lahko zgodi, bo ozdravila v obolelih oseb ni umrla.	j približno 4 tednih.
SKRIVNOSTNI OTOK	Ka* naŠla vratarica v veži
SKRIVNOSTMI oxoi	. ,; Ko je vratarica hiše št. 5 v ulici
je črez vse zanmiiva povest ki jo je spisal;	Testi pometala vežo, jc našla
znani francoski romanopisec Jules verne.!	^ _. ... ' ;' ^ .
V nekaj dneh prične izhajati v našem pod- v kotu za durmi velik omot. Rado-listku. Že takoj spočetka nas pisatelj po-j ve d na, kakor so pač ženske, ga je odvede naravnost v sredo brez kakega uvoda.! vila in tedaj se je v njeno veliko pre-Usoda petih letalcev, ki jih je veter zanesel! senečenje prikazalo iz papirja in krva-
na neobljudcn otok sredi neizmernega oceana, nas drži v stalni napetosti od začetka do konca. Prepričani smo. da bodo naši bralci in naše bralke podlistka z veseljem prebirali zanimivo povest.
Društveni vesti
«čitalnica)* pri Sv. Jakobu. V sredo, 10. t. m. ob navadni uri vaja mandolističnega odseka. V si in točno.
SPORT
ŠPORTNI DOGODKI PERTEKLE NEDELJE Nogometne prvenstvene tekme Izliti:
I.	divizija:
A dr i a - "Volga 3:0.
II.	divizija:
"Tommaseo - Zarja 3:1. Jadran - *Adria 2:0 (forfait Adria). ♦Primorje - Magdalena prekinjena radi megle.
Redovan je.
I. divizije;					
	1. T. 1.1	HT. II	R. 6.	I. 6.	T.
Adria	# 4	2 —	Iti	5 10	
Obzor	5 4	1 —	15	1	9
Gorica	5 2	2 1	t;	5	<5
Zarja	« 3	— 3	0	12	G
Prosveta	5 2	1 2	12	ti	5
Volga	5 1	— 4	6.	14	■i
Sparta	ti —	— (>	5	20	0
D. divizij«:			•		
	L t	1. T. T.	L T. L	6. D.	i T.
Jadran	8	5 1	2 22	12	11
Tomaseo	0	5 —	1 12	4	10
Rocol	6	2 1	3 8	16	5
Zarja	5	1 2	2 6	7	4
Magdalena	3	1 1	1 ti	4	3
Primorje	3	1 1	1 8	8	3
Adria	4	1 1	2 5	0	3
Prosek	5	1 1	3 5	10	3
Grad	4	1 —	3 3	8	2
I.T. - igrane tekme; D.T.			dobljene tek		
me; N.T. - neodločne tekme, Z.T. -					zgub
vih cunj trupelee novorojenčka moškega spola, genska je obvestila o zadevi orožnike, ki so dali trupelee prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice. Sodna komisija je ugotovila, da gre za Človeški plod, rojen v 7. mesecu.
Iz tržaške pokrajine
NABREŽINA.
«Vozel» je ime veseloigri v treli dejanjih, kii t ero uprizori dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini. Prireditev se bo vrgli a v nedeljo 14- t. m. Začetek ob 3.30 popoldne v dvorani kavarne. Niliče naj ne zamudi prilike videti to skoz in skoz zabavno igro. — Od bol*._
Vesti Is Istre
OBROVO - GRADIŠČE - RITOMEČE
Pred dvema mesecema je naša učiteljica zaprosila dopust radi bolezni Da se je i 0jgo™r, od k ml" njemudva odvisne tako zgodilo, so bili gotovo krivi nekateri j p0 dvoh dnevih, ko se je Zega. ljudje v naših krajih. Dobro jih poznamo, biIo budnemu nosaču ime. od počil
ljene tekme; N.G. - napravljeni goali; D.G. -dobljeni goali; T. - točke.
Iz triaSkesa življenja
Trgovčev živčni napad
27-letni trgovec Teodor M., stanujoč v ulici Piccolomini št. 5, je v nedeljo zvečer nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, kar je imelo zanj neprijetne posledice. Okoli 23. ure se je znašel, sam ni vedel kako, v ulici Scipio Slata-per, kjer je začel dajati duška svojemu veselemu razpoloženju na tako hrupen in nedostojen način, da sta končno pristopila k njemu dva orožnika in ga pozvala k redu. Toda preveseli mladenič
Druga odredba je ta, da morajo biti na-
. .	^	...	- .....,	.	, .	pisi dvojezični, in sicer najprej v italijan-
objave m označbe priredijo tudi v je bil gluh za njune opomine m se je skem in potem v slovenskem jeziku. Pn-
državnem jeziku. Občine ne morejo za-, celo dejanski uprl orožnikoma, ki sta | stoj bina na nogrobne napise znaša L 5, ako
braniti ali odrekati prilepljanja objav ga, uvidevši, da je njuno prizadevanje je križ lesen, a L 20, Če je kamnit.
13. in 16. februarja, dnevoma prireditev, ni Še ta tajnost predpriprav prodrla v javnost.
Porotne razprave v Goiici.
V soboto predpoldne in popoldne se je nadaljevala pred goriško poroto razprava proti Francetu Trkman, ki je bil obtožen umora in ropa. Po zasliševanju prič sia nastopila odvetnika, ki sta zastopala vdovo pokojnega umorjenega Tratnika, Paglilla in Caprara. Sledil je govor obtožeučevega zagovornika, Vinci-ja. Proti peti uri sc je razglasila obsodba. Trkman se obsodi radi umora in kvalificirane tatvine, pri čemer se je upoštevala kot olajševalna okolnost edinole obtoženčeva pijanost, na. tri In dvajset let zapora.
Nov brivec.
G. Anton Pucelj. ki je že imel pred vojno svojo znano brivnico na Travniku, je zopet odprl svoj lokal in bo pričel izvrševati svoj poklic s 16. februarja. Čutila se je velika potreba po domačem obrtniku v brivski obrti.
Mož s štirimi pršnti
Na cesti Gorica-Šempeter si je moral policijski uslužbenec g. Černe precej dobro pomencati oči, ko je zapazil pred sabo čudno motko postavo s kar štirimi pršuti. Pospešil je korak in pospešila jih je tudi neznana oseba. Pa ni Štirje pršuti mu niso pomagali k hitrejemu umikanju. C er ne tova roka ga je pograbila in dajati je moral
a pršuta, tako je
_ ____ _ _„ ___ od u-
saj so si pozneje pri tukajšnjih oblastih trudljive boje v zaporu, sta se prijavila 2i-pri zadevali, da bi njeno prošnjo za dopusti vic Anton in njegova žena iz Ha tu i št. 88
1 zavrnili.	.	j ter prijavila tatinski vlom v njihovo kaščo.
Upali smo, da se bo '»aša rčiteijica po-j Ne vem0) po katerih znakih sta oba Živica vrnila. <:akali smo dva meseca — a zaman; Upoznala, da sta pršuta \/. njune kaštV. naše upanje je šlo po vodi. Ravnanje ne-
katerih ji je najbrže omrzilo naš kraj, kjer j	izcfajaisfci i>tasc
je sest let neumorno in potrpežljivo vzga-j Neki Murovee se je v poznih nočnih u-jala našo deco v naše veliko veselje. Vsak! rab zanimal za zdravje kokoši g. Čer ne ta pošten človek mora. priznati, da je bila na-] Antona v Solkanu. Pred vojno so bili .sol-šim malčkom ne samo učiteljica, temveč kaiu-i dobri telovadci, za sedaj ne moremo prava mati, ki ji leži na #rcu dobrobit svojega otroka. Čudili smo se vsi njeni vztrajnosti ob tako velikem številu otrok, čudili še holj uspehom, ki jih je njeno delo obrodilo. V stiskah in potrebah se je lahko vsakdo zatekel k njej. Skupno s soprogom mu je priskočila na pomoč kakor je mogla in znala: z miloščino, z dobro besedo, s prijaznimi nasveti itd.
Ni se vrnila, a ni to njena krivda. V nadomestilo smo sedaj dobili učno moč, ki našega jezika ne pozna. Hudo je Človeku pri srcu, če razmišlja, kaj da bo bodočnost prinesla. Saj bodo otroci — če ne pride v kratkem do kake izpreinembe — pozabili ono. kar jih je gospa učiteljica naučila z vebko muko in potrpežljivostjo.
Gospe učiteljici pa, kjerkoli se nahaja, želimo vso srečo. Prepričana naj bo, da se je bomo vedno s hvaležnostjo spominjali.
Obrovcl, Grtdittui RltomcL
IZ PLATIJ.
Sredi preteklega meseca so prišli uradniki miljske občine ogledovat pokopališče, in sicer najprej v Plavjah, potem v Spod. Škofijah in pri Sv. Barbari. Prišli so zaradi novega občinskega davka, ki nam je bil naložen tudi na nagrobne spomenike.
ovek mora. priznati, da je bila na-J Antona v Solkanu. Pred vojno so čkom ne samo učiteljica, temveč kanci dobri telovadci, za sedaj ne
tega trditi, in zato jo je tudi g. Černe brisal tako urnih krač za Murovceni, da mu je ta moral zagnati pod noge plašč in še klobuk.
Agent je na kvesturi v Gorici pa niso tako pozabljivi kot je Murovee mislil. Spomnili so se njegovega plašča in klobuka, ko so ju enkrat v rokah imeli.
Sedaj premišljuje Murovee v ječi o svojem čudnem slučaju: Ni zalajal pes v noči, ni zakikirikal petelin, ko mu je stregel po življenju, izdal ga je pa strgan plašč in poteptan klobuk.
Dobsr odjemalec
Trgovci in gostilničarji se pač niso mogli pritoževati, da je Tomsig slab odjemalec. Da celo zelo dober apetit je imel. abstinent ni ravno bil in tudi okusno se je znal oblačiti.
No, kljub temu, da so mu pošiljali praviloma kolekovane račune, ga ti niso posebno vznemirjali. Vznemirjala pa ga je goriška kvestura, ko je izsledila njegove sleparije. Da bi mu pa vznemirjenje ne preveč Škodovalo, ga je shranila v mirne in tihe prostore goriške ječe.
DRUfcTVA — Dramsko društvo t Oorlel je praznovalo letos svoj pust z varietetnim večerom. Vidim, da se t&ki večeri pri na« Se niso udomačili. Čeravno je bilo izvajanje dobro in so zlasti ugajali kupleti g. Križmana, ki
so bili jako dobri, je bil obisk srednji. — Težko jo res razumeti ljudi: Če sc igr;t resnega (Žena-vrag) .se pridejo smejal, te se pripravi kaj veselega ,jih ni!
Vendar si jp Dramsko društvo steklo ti> važno zaslugo, da se vedno in res vztrajno trudi zadovoljiti naše občinstvo. Zato pa jc naša dolžnost, da ga podpiramo.
Sedaj pripravlja izvirno igro našega pisatelja Fr. Bevka:« Materin greh», o kateri smo na tem mestu že poročali. Posrečena misel in pa študij življenja, ki je bil zajet na mestu in prenesen v lepi besedi na oder, boj sina z materinim zverin-stvoni, bo gotovo zanimal marsikoga, da pride in pogleda. — Premijeri svoje < bo prisostvoval tudi pisatelj sam.
j_____ —jm ..»■_—_l.___
PODSORA
Ko smo se po vojni vrnili v naM> \ a-, smo takoj spoznali, da ho morala pasli v-:«, prestreljena in ožgana lipa na Brbotu. Ker ni bila več življenja zmožna, so jo posekali za ogenj. Ali bi ne bilo primerno, hh se na istem mestu vsadi druga lipa, sicer da se to zgodi' že na letošnji pustni torek? Zakaj pa ravno na ta dan? Na postni torek, krog leta 12S*>0. sta namreč v>; -dila prejšnjo lipo dva moža, ki se jih starejši še dobro spominjajo. To sta bila p« • kojna Miha Gomiš.ček, oče < erkovilika Lm-renca, in pa Peter Trpen, tedanji žup; .i in oče uglednega gostilničarja Tončila. To vsaditvi te in še druge lipe, ki je stalit blizu župnišča, so imeli možaki na Britof.y malo gostijo, ki jim jo je pripravil tedan i vikar Stepančič. — Menimo torej, da I i ne bilo napačno, če se sedaj, ko je že tam okrog vse prenovljeno, vsadi tudi nov.* lipa. Kdo prevzame skrb za to? Če ve kdo za natančnejše podatke, prosimo, da o t*M poroča.
* « •
Ko ležejo že vsi pošteni Pogorci spM, -priklati skozi vas proti 11. uri zvečer družba — Čujte! — deklet, ki speče prebudi i/ sna s svojim kričanjem. Opozarjamo t dekleta, ki so po veČini iz sosednih vatla imamo v iicm ol.čini določeno p"li< Hs uro, in sicer 10. uro zvečer. Podgorci plačujemo že dovolj davkov in različnih taks. zato upamo, da nam ne bo treba plačcv.pi še posebnega redarja radi par razposajeni i deklet! Če so dotične delavke	založ-
nih socijalnih razmer primorane \r;H";<1i » tako po/no daleč domov, naj bodo v s«; t dostojne in naj nc širijo s;>nic o sr n slabega mnenja. Sicer je pa dovolj žalo>tn«', da se morajo dekleta tem potom opozarjati na to, kar Iti same lahko znale. / * danes naj to zadostuje.
VRTOJBA
Pred menoj leži »Edinost. Pazno ril o zadnji dopis iz naše \asi o društveni | -reditvi, o hvalevrednem navdušenju m! dine za prosvetno delo in iz tega izhajaj« či možnosti potrebne ponovne ustanovit\ društva ^Napredek . še preden scu j o • bral do konca, sem bil na jasnem. Ker poznam današnje razmere na tem polju n; ■ šega skromnegt življenja, mi ni bilo tež' najti odločitve. Takoj sem sklenil, da ideja o zopetnem prebujenju «Napredk; mora oživiti in to čim prej! In to me i«* mnenje ni bilo — kakor sem kmalu op. zil — osamljeno. Teh misli so dan«-* \ > stari in mladi — in to ne samo v gorcnjei delu, ampak tudi nekateri v spodnjem. Toda "Napredek - oživljen in prepojen svežim življenjem ter pravim duhon; r» ničnega prosvetnega dela, kakor mei i d< pisnik, naj deluje ne samo za prosveto i vzgojo, ampak naj ima tudi >e poseljen u'; — cilj popolnega /.bližan j a, odnosno združenja vsega pr«»svetnega delovanja v g< <«■-njem in dolenjem koncu v splošno dobrobit « ole Vrtojbe. V tem smo si fdini si;«.-; brez izjeme. Zlasti mi, v katerih imen prinašamo teh par vrstic, in ti so — to lrtl ko trdimo — tolmači mnenja one večin«-, ki se je osvobodila vseh predvojnih in -povojnih predsodkov in ki korakajo v «11. -hu nove enotne Vrtojbe. Hesnično po v: dano: bilo je mnogo stvari v preteklo-ki so držale oba konca narazen. Mnogo »o la nasprotja škodovala prosvetnemu delu. Pa ne glejmo nazaj, marveč naprej! Mord.t nam skupno delovanje gorcujega in d«.!«--njega konca izgladi še vedno vidn« zapreke v splošno korist nas samih. Kajti zgr; ditev ponosnega društvenega -toma -»■•«-> vtisi naravnost kriči po združitvi in s f< m medsebojni pomoči za to prepotrehno deb Vse to nas navaja, da kličemo na delo «Napredek», za skupno prosvetno ud» stvovanje in skupni društveni doni. <>" koncu moramo se jasneje zaklicali: n i-Stranimo medsebojne starinske predsod!.«' in nezaupanje in z delom, pravim in »ciničnim, preprečimo, da bi se nepoželjni p< javi razvili v nejK>žeIjna in nam neljuba dejanja!	v imenu večine.
IZ FOLJUBINA
\ naši vasi imamo tri gostilne, dve mlekarni in prosvetno društvo. Gostilno-delajo dobro, ravnotako društvo, le z m lekarnami ne moremo biti zadovoljni. Ze to, da sta v tako majhni va>i kot j<- naša, dve mlekarni, se zdi človeku čudno in pa nepravo, Za tem tiči sicer precejšen kos naše vaška zgodovine in priznati moramo, da «*o temu največ krivi naši lastni očetje, ki niso Še dobro razumeli zadružne misli in njenega pomena in so dovoljevali pristop k prvi mlekarni po številu krav kakega gospodar« ja, vprav kakor da bi zamogli oni, ki ima* jo samo po eno ali dve, zadrugi kaj škodovati. Ker pa oni, ki so bili na ta način izobčeni iz mlekarne, niso hoteli ostati brez nje, so ustanovili svojo. Tako sta si stu i nasproti obedve Že pred vojno in, kar « ravno žalostno, nas niti vojska ni zmodn-la. Prišli smo domov iz vseh mogočih krajev sveta, našli hiše vse razrušene, sai jo naša vas poleg Zatolmina najbolj trpelo,
j
popravili smo, dvignili iz ruševin naše domove in z njimi tudi obe mlekarni s tema dvema zopet stare nazore in prepire. In niti sedaj, ko je gospodarstvo vzel v svoje roke Se Čisto nov rod, ki je skupaj raste! in živel, niti sedaj se ne moremo prav sporazumeti, kot bi bilo po pameti dobro in prav.
Vendar se čuje tu pa tam kaka zdrava misel. In ni dolgo rasa od tega, ko je nekdo propagiral misel, da bi se obe mlekarni združili in iz poslopja ene naj bi se napravil počasi društveni dom, ki bi ga bila gotovo vsa vas vesela. Toda zdi se mi, da takrat nismo hoteli razumeti tega. Kdo ve, kdaj bomo?
vedno od enega in istega mlekarja. To znači, da je na mlekarju dosti ležeče, kakšno je blago. Umevno je tudi da, čeravno je v kakšni mlekarni dober sir, ne more še samo to blago vzdigniti ceno.
Tako sem torej opisal nekoliko tipov našega sira. Naši ljudje hočejo napredovati v tej gospodarski panogi, katera je v naših gorah skoraj edini dohodek. Zato smatram za svojo dolžnost podati našim mlekarjem par skromnih nasvetov, o katerih naj bi se vsaj razmišljalo. Vse naše mlekarske zadruge tolminske, kobariške, bovške naj se medseboj dogovorijo, da pošljejo dva posestnika in enega strokovnjaka kakšno soboto v Čedad. Na trgu se tam prodaja
lino pa bi bilo nujno potrebno in za vso vsakovrsten sir, skoraj vedno se prodaja vas dvakrat koristno, da bi namreč obe tudi takozvani karnijski sir, ki je naj-
mlekarni združili.
Upajmo, da se med nami mladimi gospodinji najde vsaj toliko medsebojne zavesti. bomo ta nepotrebni pojav izrinili iz naših duš. ker nam ni v slavo in nam bolj škodi kot koristi. Morda potem ne bo daleč do načrta oz. njegove izvršitve.
IZ ZATOLMIN A.
Ne zato, da napadamo, zato da se brani-1110, se oglašamo mi, zatoUninski «nergači«. Da se branimo nepoštenih in neresničnih obdolžitev, ki jih na naš račun zbija dopisnik »Goriške straže». Da ne bo zopet kake pridige v cerkvi, kot je že parkrat bila, nai ostanemo čisto pri suhih dejstvih: Hoteli smo molčati, ker ne ljubimo napadov in ven »o, da jih večina Slovencev ne mara. Ker nočete nehati, ker izgleda, da boste s stvarmi, ki niso resnične, operirali se nadalje, hočemo samo reči, da vemo predobro sami, koga nam je spoštovati, koga se izogibati.
Nočemo in ne moremo se držati mere. ki jo je nekoč označil g. Ferjančič j na prižnici približno s takimi-le besedami: «Celo tako daleč so zašli, tako brezverski so postali, da v časopisih napadajo duhovnika, tako predrzni so, da nimajo rešpekta pred svojim dušnim pastirjem.)
Človek, bodisi ta ali oni, je vreden in potreben sodbe in včasih obsodbe.
Razprava med obema prosvetnima zvezama je začela še pred no je prišel na Tolminsko g. Ferjančič. Naše društvo se je včlanilo pri P. Z., ne da bi vedeli to člani, ne da bi to vedeli odborniki. Včlanil ga je predsednik. In že od takrat se giblje razpravljanje med nami. Zato ni res,, ni bilo in ne bo, da smo nasedli kakemu
dražji. To pomeni, da ga smatrajo trgovci in sploh odjemalci za najboljšega. Zastopniki naših mlekarskih zadrug naj bi natančno ugotovili razliko med našim sirom in karnijskim in pretresli potem vprašanje, ali bi z ozirom na trg ne kazalo tudi nam usvojiti karnijski tip sira. V ta namen bi seveda bilo treba, da tudi mi gremo v dotične mlekarne in tam doženemo, kako se ta sir izdeluje. Nadalje bi bilo potrebno enega tamkajšnjih mlekarjev pripraviti v eno naših mlekarn samo za poskušnjo, ali je mogoče pri nas napravljati takšen sir. Seveda morajo naše mlekarne za vse to naiprej zbrati potreben denar, kar bi pa lahko napravile. Prepričan sem, da le tako pridemo do najboljšega uspeha. Laški trgovci, ki odklanjajo naš sir, se izgovarjajo, češ, zakaj ni takšen kakor karnijski, saj so celo karnijski kraji podobni našim!
Gornje misli sem napisal, kakor sem rekel, kot mlekar in kot trgovec s sirom na podiagi lastnih izkušenj. Prepričan sem, da je vprašanje zboljšanja tipa našega sira za bodočnost našega sirarstva velike važnosti. Naš sir bi zavzel potem na trgu trden položaj in bi šel naglo tudi v druge pokrajine. Moram tudi reči, da nekoliko napredujemo z mlekarsko Šolo v Zatol-minu. Želeti bi bilo le dosti in prav pridnih učencev, kateri naj bi imeli posebno ve-veselje do sirarstva, zakaj velika je odgovornost mlekarjeva. Svetoval bi tudi, da si vsaka mlekarna nabavi posnemalnik, pinjo in stiskalnico, da si ob nizkih cenah sira pa s tem pomaga. Ni pa priporočljivo, da bi vse mlekarne delale maslo in posneti sir (tak oz v. Čuč), ker bi bila ob velikih množinah cena takega sira zelo nizka.
skrbjo in pijeteto varujejo in negujejo ti! naliva in preliva:« An kej pej košta tistu
Poljaka.... Ti ne poznajo več prepira ja, tu ni zavisti in sovraštva, tu so vsivu, mejdtiška, de jo buoin! Pej ke je meni bratje in otroci, božji... «Hic mortui vivis 30 Čent., Šie peklarju dam včas h kejšnu praebent vivere et sapere.... Mrtvi tukaj desietku! Al je rejs al ne j rejs?» — Do solz žive uče modrosti in življenja.« — Oj, da bi; ginjen drobim darovani sir, prigrizujem se i mi od njih kaj naučili! —	j kruh, po končani južini potegnem iz žepa
maco bre
ta zopet rodi
razlega iz nov _	_
ša raste za hišo iz trdih tal... Kako velika kujejo, ko da imajo odločilni nogometni si ti, življenska moč, kako velika in sveta mateh; moja še neprižgana cigareta se po-si ljubezen do grude domaČe, da ustvarjaš tapija in plava ko čolnič po jezeru bliz1 Tri-take čudeže!
, rane celijo, domača pesem se «Ja, šie tu povejm in pr'bijem» — njegova jvozasajenih vinskih goric, hi- močna pest udari po mizi, kozarci poska-
i * V	I T7 aIp ^	1 ■» Ir n < Lr ■» i ■ v-k i lr rt rln ? r\-» rv Trt rti 1 1 rt J**-! 1 r^ I nrtOnnifllll 1
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive izgube moje j soproge
Ivanke Uster
se najsrčnejše zahvaljujem vsem ouim, ki so na katerikoli način počastili spomin blage pokojnice.
TRST, y. februarja lH2t>.
JOSIP USTER, soprog.
glava, Urša prinaša iznova vina, briše mi Na te lepe kraje me veže mnogo sporni- zo, krepki curek odnese mojo cigareto v lu-►v že iz pred vojske. Skoroda vsako sobo- j žo pod mizo....» ja, šie tu nej buo povejda-to popoldne smo hodili skozi senčnato nu, de jest rad berem cajtnge, čie pr'nesejo Grojno do števerjana pa nazaj do Oslavja kej luštn'ga branja. Bukvić pej na ma-in smo se vsakokrat oglasili, kjer je zele- ram, k jeh pišejo naši slovenski prepisate-
Posla no* )
iineii, in najboljšo rebulo belo je točil go-, šalama, mejduška! Al šrajem prou al ne? spod Jože Pavlin. Pred hišo smo sedeli, o Nu. le povej Ti. Z. Vanut! ZapotoČnik me slabem vremenu pa v svetli kuhinji blizu na sliš\ uon je gliih, jest pej na maram na ognjišča z okajeno starodavno «napo». Sa- glas šrajet!» - Odgovor: «Prou, čistu prou! mi učeni profesorji in ravnatelji, med ka- No, an taku bi jest djau, de bi bluo vre j-i tere z Vašim dovoljenjem štejem za silo dnu, čie bi šie nas tri tičke spuod anga tudi sebe. Od teh so trije pomrli, kot sem kamna malu pr'šraufali v «Edinost», k a to oni dan povedal: ravn. Bežek, prof. Ipa-^smo fajn 1'dje. Šie tistu mor'm zovejdat.da ! ver in Janovsky. Jakob Zupančič, danes je haspuod Makso, k je za an ga derehterja | ravnatelj v Mariboru in — jaz pa se še ne pr Edinosti, biu glih pr tisti skrli kršen ko dava. Poslednjikrat smo bili tam v soboto mi. Nej ga pozdraujo tist' buot, kbuojo preti binkošini 1. 1915, ko smo že vsi vedeli, kej pisali od nas!» — Vse sem obljubil in da bo prav kmalu zagrmelo okoli Soče. potrdil. Zakaj pa tudi ne, ko sem se že dru-Prijazni gospodar prinese pred našim od-'gič prepričal, da sem postal popularen slobodom liter stare rebule in reče: «Gospoda, venski «prepisatelj». — Na to se je začel radi smo se imeli, vedno sem bil vesel Va-jše g. Ž. Vanut odkrehavati in zbirati krila-iše družbe pod mojo streho, pijmo in trčimo te besede v mojo čast in slavo. Jaz pa jo
goto-j Zato bi priporočal vsaj tistim mlekarnam.
vem u Krašni ali Kralju. Bolj verjetno je, ki imajo močne posestnike in ne vprašajo da so nasedli Vam, g. Ferjančič, vsi oni, I dosti za kislo mleko, da bi se posvetile iz-ki so Vam odločili večino, pa so bili še par1 delovanju dobrega in izvrstnega sira. Res diii prej Vam nasprotni; oni, ki so istega ! da se nekatera leta vse proda — dobro dne sedeli z «nergači» na peči in so po-j jn slabo; toda kaj pa tista leta, ko blago no teiii Vam na uho nesli vsako besedo. Bo- gre, kakor je bilo že par let, ko se je dober dite veseli takih ljudi, bodite jih veseli in sir prodajal po 7 lir kg, bolj štab pa po d kupčujte z njimi. Nas pa je sram, da so jn ce]0 5 ]]r?! In takih suhih let bomo go Zatolminci.	! tovo še doživeli. Zato je nujna potrebi«
Dne 11. jan. t. 1. je bilo sklenjeno pri odborovi seji, da se skliče članstvo k izrednemu občnemu zboru na glasovanje. Torej ni bil to nikak zahrbten boj. Gosp. Ferjančič je bi! tudi pravočasno obveščen.
Vprašamo Vas, g. Ferjančič, samo, če bi tudi laki at zahtevali teden dni odloga, Če bi bila vsa stvar obratna.
TisLi dan, ko je planil boj na dan, ste pritekli v Zatolmin z denarjem v roki in se včlanili. Zakaj, to veste Vi in mi! Isto je hotel g. Semič.
Na sestanku je bilo listi večer od 45 glasov samo 12 Vaših. In potem ste vzdignili ves aparat Marijina družba, Vi sami, g. Semič, dijaki, predsednik drugega društva, vse je osem dni deiaio neprestano, da je nalovilo 5 glasov, ki niso ne tič ne miš, in katere Vam radevolje pustimo danes, ko smo že našli svojo pot.
nihVer smo hoteli svobodne odločitve. Do J vrednosti, ker je tam za vsak dan celega takrat, do pr\ega večera glasovanja ni bilo! leta že naprej povedano, kakšno vreme da nikdar tov. Krašne v Zatolmin. Rekel pa j bo. Vsakokrat zadene, toda baS — v naje g čni Kati Zedcovi, ko ga je povabila v!sprotnem pomenu: ako čitaš, da bo solnce Zatolmin: «Ne pridem, ker nočem. Čeprav j sijalo, da bo jasno in gorko, Ti priporočam, bi prišel obiskat samo svoje nekdanje go- da si prišiješ gumbe na zimsko suknjo in
, • . i	___; 1______ I.	__
še enkrat 11a naše zdravje, ker vedite, tu- kar tako brez slovesa odkurim skozi kuhi kaj ga ne bodemo nikoli veČ!» Nas vse je njo na dvorišče in po dolgem drevoredu v preleiel mraz pri teh proroških besedah.'mesto. Ginjeno srce mi je itak že klopota-Seve, vojska je gotova in tako blizu fronte lo gori v vratu, in od prevelikih duševnih se Ti zarine kos svinca pod kožo, da imas'emoeij bi znale nabrekniti žile na sencih, dosti za vselej. Prav je imel g. Pavlin; uru- pa bi moral zopet na zdravniško posveto-gi dan zvečer so grmeli topovi, in nikoli vanje k dr. Fr. Končiču, Specijalistu za
nas ni bilo več pri njem v Oslavju. Vojska. sklerozo.__(Konec prih.)
mu je porušila hišo, pa se je po polomu j —	~
Avstrije naselil v Gorici in sezidal tostran JflOROSt lil IMietllOSt
Petrolej iz premoga
Ravno pri nas v Trstu imamo najlep-
-----nje------
soškega mostu lepo novo hišo, kjer ima dobro obiskovano gostilno. Pavlin je po-1 -stal mož redkih besedi, In le redkokdaj se oglasim tam, ker brez družbe ne maram sedeti pri kozarcu vina, ako je še tako do-, bro. A ono nedeljo, 24. jan., je bilo drugače.j šo priliko opazovati, kako izpodrivajo Krepki izprehod me je malo uže jal, do me-! polagoma sicer, toda tembolj zmago-sta je še dobršen kos poti, pa čemu si ne bi vito do seda: nemoteno vladajoči pre-pr i voščil deset -minut počitka? — Proti	rHy„a olia
svojemu pričakovanju sem našel znance in	iitA,1<l	,______________- . , .. -
veselo družbo treh tifev izpod istega kam-	mesec skoro poročajo nasi ča-
na. Glasna govorica pri politi mizi, ki jo je sopisi o splovbi nove motorne ladje, domača hčerka t rša vsako toliko obrisala namenjene tudi vožnjam v najbolj od-
ebno'in posušila, je glasno pričala, da ti trije, daljene kraje. Oko se ni še privadilo
VSEM RIBIČEM OKROŽJA ILIRSKA BISTRICA.
* Začeikom januarja je bila razglašena okrožnica kr. podprefekture 11a Voloskem z dne 10. XII. 1925, št. 4782 Anini., katera v smislu zakona poživlja vse ribiče, poklicne in nepoklicne, naj »i preskrbijo od politične oblasti ribolovsko karto (Ličen/h di Pešca). Kakor se je podpisana družba prepričala v mnogih slučajih, se je ta okrožnica s strani ribičev napačno razumela. Speci jelno se je tudi prepričala iz osebnega pogovora s komisarjem občin« Prem, g. Gorjanom, da tudi on sam to okrožnico napačno tolmači. Ribolov^ka karta, izdana od političnega oblastva, služi le kot legitimacija napram oblastvu, ne daje pa pravice ribiču, da lahko lovi ribe. kjer se mu zljubi, ampak ribič mora inieu še posebej dovoljenje tistega, ki je lastnik ribarskih pravic v dotični vodi. Opozarjajo se vsi ribiči, da je podpisana družba izključno lastnica vseli ribarskih pravic v vseh vodah sedanje Kvarnerske pokrajine} v kolikor tečejo po ozemlju bivše Kranjske, torej v reki Reki in vseh pritokih, kanalih in strugah. Specijelno ruma in ni nikoli imela nobenih ribarskih pravi«' občina Prem, katera teh pravic tudi ni priglasila pri Prefekturi na Reki v zakonitem roku do 2. decembra 1925, kar pomeni. «1« bi bile te pravice danes zgrbljene, tudi če bi bile kedaj obstojale.
Vsi ribiči bistriškega okrožja se vsled tejia pozivljejo. da si poleg ribolovske kart«* s strani političnega oblastva preskrbijo tudi dovoljenje podpisane družbe, če hočejo ribariti v gori omenjenih vodah. Kdor bo brez dovoljenja podpisane družbe ribaril, tudi če bo imel ribarsko karto od političnega oblastva, bo brezobzirno naznanjen sodniji radi tatvine.
Ilir. Bistri c a. februarja 232	Ribarska družba v Ilir. Bistrici.
*) Z* iUnk* pod tem ttaMcvom od£ovart» fu£t?o I« toliko kolikor mu x*Lon vclovn.
naš sir prej ko mogoče temeljito zboljšati. Dokler tega ne napravimo, bo vse kritiko-vanje in jadikovanje zastonj.
izprsiicđi it ns prao storža upokojenca po Carici in okolici
IX.
•Vremena vi proroki, vsi pejte se soliti« — V Oslavju. — Fri Pavlica. — Trije Uči izpod enepa kamna. — «Nicoj pa ne bodem jižinalb
Ljubljanska kreditna banka je za letošnje novo leto poleg računskih izvlečkov, opominov, in podobnih bančnih daril raz-pcslala prav lične stenske koledarje, da si more človek že kar za vse leto naprej zapisati, kdaj in koliko ji je dolžan. Oiuenje-čas nismo agitirali. Nismo se zga- j ni koledar je tudi zategadelj neprecenljive
tiči ne sed rebule.
iedijo šele pri prvem litrčku briske 'novi obliki ladje. Zaman išče nad veli-Eden izmed njih, spoštovani g. Ž. kim i^ajinim trupom običajne velike vanui, me energično povabi, naj prisedem:jdimnike^ Motorna ladja jjj, ne potre-«Le bliže, gospod -1—, da se kaj pomeni-	.	. . J J. . ■ Ri :
mo! Vi ste naš človek, dobro pero imate,*D l. feS0,u Je ve? 4pa 11 J> J pravkar smo čitali Vaš poslednji «Izpre-j požiral skoro neverjetno množine prehod*. To je kaj za nas, da se nasmejemo, moga. Gonilno silo dobiva od Dieselo-ko smo sredi pusta!» — Njegov sosed na vili motorjev, ki uživajo samo tekočo levi, ugledni hišni posestnik g. Peter Zapo- hrano hrano v obliki raznih težkih olj. točni k, ki še danes rad govori v dunajskem Hrana je sicer finejša in radi tega tudi i narečju, mi zatrobi gluh je Še bolj nego dritžja nego prj parnem stroju, toda j naš dobri B. Pokoren): «To setzn s Ibna me motor je potrebuje veliko manj za enak
: Ž. Vanut potegne iz žepa nedeljsko «Edi- ladjinega telesa tovoru na razpolago. nost», pokazuje s kazalcem zdaj 11a moj} Za promet po cestah (pri avtomobi-
letalih) upo-
NA7AKAR3KI učenec, poštenih sJai tš'-v, se sprejme na triletno učno dobo. Prednost imajo učenci meščanske šole in vešči italijanščino. Ponudbe poti «Natakar-ski vajenec* na upravništvo.	h'."
DOMAČ vrtnar, samec, se sprejme takoj. Predstaviti se z dokumenti. Judovska bolnišnica, via Cologna Scoglietto 2. ItiH
«Izprehod», zdaj 11a mene, češ, to je tisti jj},, jn za pr0niet pO zraku (pri le -i-! No. jaz pa bi rad vedel, čemu ima SQ izkazala kot edino praktično človek svoj skromni psevdonmi, jko^ga , ^^ takofVana !ahka olja. splošno
da natakneš gorke rokavice. No, take stva ri je vedel že naš pe»nik-prvak,ko je napisal: «Laznivi pratikarji, lažnivi zvezdogle-
spodarje, bi se ta moj korak drugače tolmačil. To lahko potrdi g.čna sama, ki qe Vaša članica.	_
Kar se nas tiče, smo lahko tudi nergači, j di, vremena vi preroki — vsi pojte rakom Kepo se Vam zahvaljujemo za to zahvalo i žvižgat!» Danes n. pr. je Svečnica, kar je članom, ki so delali. Upamo, da nam bo, koledar z dnevom vred do pičice uganil. m; dam i. g Ferjančič. pokazati naše nerga-' Napovedal je tudi «lepo vreme , zato pa oje. Danes imate v društvu harmonij, de-! lije že dva dni nepretrgoma. Za nedeljo, hi tov. Kragljfi, danes imatr vojno odškod-'24. jan., je prerokoval burjo in sneg, pa nino in marsikaj .kar se je doseglo, ko je sem šel popoldne brez dežnika v Oslavje, bil ia tov. predsednik. Hvala Vam lepa, j ker je \rcme bilo v resnici lepo, nebo jas-Boj povrni.	! no, sneg je skopnel. zrak že dehti po spo-
Nismo hoteli rov. Napadeni se
zahtevamo, da se s takimi plevami enkrat za vselej neha, ker Vi. g. Ferjančič, v obleki ki ste si jo nadeli pri nas .kot pravi tov. Krasna, nimate pravice .da sploh še kaj zinete.	Zatoiminski nergači.
S IOLMINSKEGA.
Vprašanje našega sira
pisati, ker nočemo pre^i- mladi... Vrabci, ti zanikarni cigani, se že b branimo. 1'pairio pa in ščeperijo po njivi, kričijo, čivkajo in se
pretepajo za samice. Ko najde hrane, da si napolni sestradani želodček, ko mu solnce ogreje sivi kožušček, bi se kar oženil. Res, j ko cigcinček. Vrba poganja kosmate mači-i ce, ob potočku zeleni travica, tu pa tam i sili trobentica iz mahu, ne bo dolgo, pa bo .	Idrozeg sedel na vrh visoke ciprese in bo
Dopis iz krogovj vr|fikal in pej &V0j0 pesem o hrepenenju in našili mlekarjev.	j jjuj^e^nj. To so razveseljiva znamenja bliž-
Dos'.ikrat se čita \ časnikih, da ne 1110- uje spomladi. Le verujte mi, da je tako rejo naše lekarne prodati sira. da go ; Res se bodo le nekoliko km od naše solčne imajo vse polno v shrambah in da je cena Gorice športniki zabavali na smučeh, ki-av nizka. Večkrat se meče tudi kriv-jhali in kašljali, pili lipov in bezgov čaj ali
sira pr
da na naše prekupčevalce, češ da so oni teja največ krivi. Kolikor mi je pa znano, ni do sedaj še nihče pravega vzroka povedal. Zato sem se namenil, ako mi da g. urednik nekoliko prostore v «£dinosti», pojasniti naši javnosti, kje tiči pravi vzrok, da ima naš sir razmeroma nizko ceno. IJo mojem mnenju, ki sem si ga ustvaril na podlagi lastnih izkušenj, je pravi vzrok iste narave kot pri vinu; pomanjkanje enotnega tipa. Vsak mlekar zna le po svoje širiti in zato ima pa vsaka vas drugačen sir in to z veliko razliko. Ponekod je preveč surov in ima preveč sirotke v sebi, kar na sir kvarno vpliva. Takšen sir ima kisel Okus in je večkrat nevarno, ko ga prerežeš, da udari sirotka iz njega. Zopet drugje Imajo lep rumen sir, ki diši kakor samo piaslo, ali kadar ga deneš v usta, se ti ne razpusti in se ti le mrvi v ustih. Razen tega je še zelo malo slan, kar mu tudi piočno tlači ceno. Ponekod zahtevajo ljudje od mlekarjev, da naj sir spravljajo v najbolj vlažne prostore, čeravno ni včasih sir še en mesec star. češ, da .bo bolj težak in prejmemo več zanj. Takšen sir ne napravi rad potrebne skorje, ima na sredi takozvano hedo in se zelo rad pokvari. Zopet drugod imajo navzdignjeni sir, ki je na-t not raj zelo luknjast. Tudi takšen sir naši ljudje hvalijo, češ ta jerza prodaj. V resnici pa tudi takšen sir kvari ceno. Priznati pa tudi moram, da se dobi ponekod prav j Sparti, popotnik, povej, da tu s! nas videl izvrsten in zelo dobro napravljen sir, ležati, ki smo ubogali vsi, kar Domovina ua ne vedno v eni in isti mlekarni in ne veiil — Prav ip £*atxia i* d* se's tako
kar bodo hoteli, mi tu doli pa bomo otov-rej hodili po prisojnih stezah in trgali rožice pisane in bele.
Pot me vodi preko soškega mostu skozi Pevmo do Oslavja. Vsako toliko postojim in pasem žejne oči na lepoti mesta in okolice. Vsakokrat ju vidi« v drugi J uči, vsakokrat se barve prelivajo drugače, lepše. Zakaj nisem slikar, da bi mogel na platno pričarati vso to lepoto, zakaj nisem pesnik, da bi v doneče pesmi izlil, kar mi polni dušo in srce! Tolaži pa me misel, da me ta božja krasota sploh ne da na naslikati, ne opevati. Zato Vam svetujem, pojdite v naša vzhodna Brda, pa boste videli, da imam prav kot vedno.
Solnčni griči tod okoli so v pestrem spomlad nem cvetju 1. 1915 trpeli prve udarce krvave vojske. Toda kri je odtekla in. namočila rodovitno grudo, s stotisočero junakov, ki so ondot izkrvaveli, spijo ne-vzdramno spanje na razsežnih pokopališčih v Pevmi, Oslavju in drugod. Lepi so ti skromni grobovi, genljivo je gledati te dolge, dolge vrste nadgrobnih spomenikov, ki stojijo v dolgih ravnih vrstah ko nekdaj pri svečanih vojaških paradah. Vsi brez razlike nam kličejo ko onih tri sto Špar-tancev, ki so s svojim junaškim kraljem Leonido padli pri Termopilah: «0 ksein' angeilon Lakedaimoniois hoti tćde keime-tha toisi keinon rhemasi peithomenoi». (V
i rodoljubi takoj pogruntajo? Ne	^	. .	,	. „
gega kot izpremeniti psevdonim in naslove znana pod imenom bencin. Čitatelji so mojih Članko, da bo že enkrat mir. — Po- že iz članka «Kako je nastal petrolej«, ■ zabil sem povedati, da so vsi trije pristni^dognali, da je izhodni material za ben-1 Vipavci iz &t. Vida doma, krščeni pri istem cin in za skoro vsa težja olja — petro-i kamnu, na kar so sila ponosni. Pa se ogla-
i si še tretji, mi ponuja svojo zvrhano ku-' pctroiej ravno velike važnosti, ki pito: «To naj Pijejo »aspuod, k so fajn . zadobij za najbol1 važne panoge 1 clouk, mejduška, de je rejs! Al srajam J J.	T ,	. r ..	j -_ •
I prou, Ti, 2 Vanut. a! ne?» - «Poštenu šra-, moderne tehnike, iskali povsod m sicer (ješ, moj ljubi F.Apčič!» potrdi ta. «Jest»,fz uspehom. Toda uspeh največkrat 111 'nadaljuje slavnostni govornik,» štemšin bil tak, da bi odgovarjal pričakovanju. ; tejšne Tdi. k'znajo fajn pisat v cajtnge, Petrolej se nahaja več ali manj skoro j mejduška!» — Medtem mi prinese Urška'povsod. Bogati vrelci pa so skoro vsi naročeno četrtinko in pobriše mizo, ki je v rokah Anglije in Združenih držav. To j bila vnovič polita... «Samo kiipco pest to, i j občutiti vse ostale države, naj-
s-jkvartm pej nesi nazaj, haspuod bojo z na- . J* ?slemčiia ki ie nrei lahko ko-o- mi pil 11» ukaže g. F. Apčič. — «Gospodična,.^J Pa >pnieija, ki se je piej Janko ko
že i košček kruha!« naroČim v svoji skromno- . z moćno Anglijo........
sti, ki ne prenašam pijače brez prigrizka. I V uporabi mineralnih olj je Nemčija .<Kej, lačni so tudi?» se začudi moj dobrot- daleč zaostala za drugimi državami. V I nik,» sej so rejs malu slab za vid't! Dva'Ameriki odpade približno 860 1 olja kuosa pmes' Urška, an za ano liro sira! letno na vsakega prebivalca, v Angliji Buoni žie jest plaču, mejduška! — v€J°»|l20 I in v Nemčiji samo 10 1. haspuod -i- prou 1 ustno branje je, kar j Nemčija si mora preskrbeti vse potoni piše 10: je vsaj kej za se smejat, mej- . . ,. . . 1 . . ... , 1 duška! Kej buo tisto, kar ki piSejo ta drOriP1^110	inozemstva, kajti doma
od politike! Tisto vse skp nej neč! Al šra- nima večjih virov, izven državnih meja jam prou al ne?» — «Cisto prou!« pritrdi pa je izgubila vso moč. Naravno je tc-g. Ž. Vanut. Gosp. Peter pa ne sliši pre-!daj tudi, da so se gotove industrijske modrih besedi, udari s kozarcem po mizi!panoge, zlasti avtomobilstvo v Nemčiji
in gostoljubno nazdravi: «So soli n Ieb*n!i----
Dos is halt a Tropfeii!« Govornik že zopet!	(Dalje na IV. strani)
MIZARSKI vajenec se sprejme. Barbiš. mizar, 11. Bistrica št. 131.	1G&
ŠIVILJA, prvovrstna moč, izvežbana 11* Dunaju, v Zagrebu in Budimpešti, izdeluje vsakovrstna oblačila. Priporoča se bol jšim družinam. Pride na dom. Pojasnila daje vratarica, Viale XX Setteinbre 91.
1«7
GOSTILNA Sancin v Dolini št. «>5 ye proda.
i Pojasnila se dobijo istotam.	H2
( TRGOVINA V AJDOVŠČINI se odda takoj v najem. Oprema in stanovanje. Najpro-metnejši dol v Ajdovščini. Pojasnila d?*je Jeras Lucija v AjgovSčini.	lr>l
fURARSKI pomočnik z večletno prakso se sprejme takoj proti dobremu plačilu. Ivan Bizjak, Postojna 191.	154
j BABICA, avtor pilana spr«:e.ooa noseće Go»o ri slovenske Slavtc. via vJmlia 29.	64
KAMJON Saurer tip 2, II P 38, se proda. Naslov pri upravu ištvu.	113
KRONE
po L. 2.10 komad
Zlato* tiili^e, platiš, nimfa zlate imiti
kupuje in plačuje po najvišjih cen«i!i
Albert Povh — urama
Trtkj Via Manini 4«
PO D 1L_I STEI E^ PHLILIPS OPPENHE1M;
[sdei Sinaj Mysa Tfeewa
Prevel Fraacc
«Si li slišala kaj o Jocelynu The\vu?»
«Niti besedice.«
Rihard je zamišljeno vzdihnil.
«Kaka škoda!» je vzdihnil. «Tak mož kot je on, bi lahko napravil velike stvari na svetu. Katarina, morala bi videti njihove obraze, ko so me preiskali in našli, da nosim pri sebi samo zavitek starih ljubezenskih pisem. Takrat se jim je šele posvetilo v glavi, da je iskano blago odnesel s seboj on sam. Hadoveden sem, ali so ga ujeli.»
«Kaj ne bi slišali o tem?»
«Morda, morda pa tudi ne. Na preganjanju bi bil lahko ustreljen In nihče bi ne vedel za to. Sicer je pa ta možnost skoro Iz-ključena», ji je hitel zatrjevati, ko je opazil mrtvaško bledost na njenem obrazu. «Kak-šenosel sem jaz, Katarina, ko pravim, da bi se ne svedelo o smrti takega moža. Če bi res padel, bi na en ali drug način gotovo
slišali o tem..... Ali vidi*, kdo sedi v onem
kotu?»
Katarina je pogledala čez sobo in odkimala.
«Obraz moža v rjavi obleki se mi zdi znan,» je dejala.
«To je Crawshay, tisti, katerega je Joce-lyn Thew tako imenitno vlekel za nos. Zadnji teden se je poročil z dekletom, ki sedi poleg njega. Nora Sharey ji je ime. Prišla je iz New Yorka.»
«Videti sta zelo srečna,» je dejala Katarina.
«Cra\vshay je dovolj dober človek,» je menil njen brat, «in deklica je kakor nr*.-lašč zanj, dasi sem nekoč......»
Nenadoma je prenehal. Ozrl se je na sestro, katere oči so bile vprašujoče vprte vanj.
«Dasi sem nekoč mislil» je nadaljeval, .«da nori za Jocelynom Thewom. Sicer bi pa to ne bilo zanj nič straSnega. Videti je, da ni v vsem svojem življenju mogel najti časa za ženske.....»
Zaključila sta svoj obed in odšla nazaj v .Katarino sprejemnico. Rihard se je udobno zleknil na velikem naslonjaču in si z velikim zadovoljstvom prižgal cigaro.
«Prestavljen bom,» je dejal, «ko pride naga divizija. Poveljnik našega eskadrona bo to napravil. Hude boje smo imeli zadnje čase, veš Katarin a.»
Nekaj minut pozneje sta zaslišala trkanje na vrata. Vstopil je strežaj in prinesel na majhnem ploftčku posetnico.
«Sir Denis Cathley.» je čitala in pogledala brata začudeno. «0 tem gobpodu ni-
sem še nikoli slišala. Ali sto gotovi,je rekla »trežaju, «da želi gospod govoriti / mano?j>
«MisIim, da bo najboljše, če zadevo sam pojasnim,» se je oglasil miren Klas zunaj «Ali smem vstopiti?<>
Katarina je glasno vzkliknila in Rihard je planil na noge. Sir Rihard je že odrinil strežaja na stran in stopil v sobo. Katarina je nekaj hipov omahovala.
«lz vsega srca mi je žal«, je rekel iskreno. «Prosim vas, odpustite mi, gospodična Bevei ley, 111 sedite. Bilo je neumno, da sem prišel k vam na tak način. Toda glejte, > je nadaljeval, ko jo je pefjal k stolu, «okolf-ščine, radi katerih sem rabil deloma nepravo ime, so se izprenienHe. Moral bi vam pisati o tem in pojasniti. Naravno, vi Me mislili, da sem mrtev ali na drugem kon« u sveta.»
Katarina se je slabotno nasmehnila. Sedela jo mirno v svojem stolu in Sir Denis je očividno pozabil izpustiti njeno rokn, ki mu je ni skušala iztrgati.
«Smešno je bilo ori mene, > je mrmrala, «toda pravkar sem pripovedovala Dicku on je na štiridnevnem dopustu in pri obedu sva se pogovarjala o va< — da se ne počutim prav dobro, in tako me je vaš nenadni prihod nekoliko pretresel. Zdaj mi je povsem dobro. Sedite, prosim vos, in nam pojasnite!»
v zadnjih letih le slabo razttirjale. V sadri Jem času gre sicer na boljSe, loda v«« na »kodo trgovske bilance. V pnrem polletju 1925. je Nemčija uvozila Šestkrat toliko surovega olja kakor v istem razdobju 1924., veC nego dvakrat toliko Jbencina in skoro dvakrat toliko svetilnega olja. Razvoj modeme tehnike se ne da ustaviti, tudi Nemčija mora kreniti na pot, ki so jo ubrale druge države. V to je potrebno olje, in sicer veliko olje. S lem pa bi postala trgovska bilanca naravnost katastrofalna.
V	deželi ni petroleja v zadostni meri. »Vrelci so prešibki, in tudi iz skrilavca se pridobiva le neznatna množina.
V	deželi pa je veliko premoga, črnega in rjavega. Kaj je torej bolj naravno, kakor izkušati iz manj cenjenega trdnega kuriva ustvariti vrednejše tekoče kurivo?
Ideja je bila tembolj utemeljena, ker se pri znani suhi destilaciji črnega premoga v plinarnah dobiva med drugimi nastalimi snovmi tudi bencol, to je ono »nov, ki jo v navadnem življenju imenujemo bencin in s katero čistimo madeže. Po uporabnosti je dokaj sorodna k pravim bencinom, ki se dobiva iz petroleja, kemično se pa od njega bistveno razlikuje.
Suha destilacija obstoji v tem, da segrejejo v železnih posodah premog. Pri tem še razvijajo razni plini, ki se deloma pri navadni temperaturi že zgostilo in tvorijo tako katran, deloma ostanejo še dalje v plinastem stanju in tvorijo splošno znani svetilni plin. V posodi sami pa ostane poogljeneli premog kot koks. Ogromno je število proizvodov iz katrana črnega premoga in -avno v izrabljanju vseh teh proizvodov je obstojalo prvenstvo nemške ke-inijske industrije v predvojni dobi. V katranu in deloma tudi v svetilnem plinu se nahaja tudi ravnokar omenjeni bencol. Njegova množina pa znaša komaj 1% uporabljenega premoga.
Za med vojno je Nemčija skušala rešiti zgoraj očrtano nalogo. V Miihl-iieimu v Porurju vzdržuje «Kaiser Wilhelm Institut* z denarno pomočjo velikih premogokopnih družb poseben zavod za preizkušanje premoga. V tem zavodu so že med vojno pri previdnem segrevanju do nižje temperature kakor je običajno v plinarnah dobili mesto navadnega katrana takozvani praka-tran, ki je po sestavi zelo soroden surovemu petroleju. Velika je bila nada Nemčije, da bo s tem odkritjem rešeno vprašanje tekočega kuriva, zlasti ko bi tako pridobljena množina zadostovala domačim potrebam. Žal pa se je to upanje kmalu razblinilo. Res je, da so tvorila tekoča olja 1/20 vsega uporabljenega premoga, torej petkrat toliko kakor pri navadni suhi destilaciji, toda pri zadnji pridobljeni bencol je dragocen proizvod, medtem ko so se olja, ki tvorijo prakatran, izkazala kot manj vredna napram mineralnim oljem vsaj z ozirom na kurilno vrednost.
Nekoliko boljše uspehe je imel na Angleškem Parker, ki je destiliral premog pod nizkim pritiskom.
Rešitev problema pa se vrti danes Dkoli treh načinov: metanolskega sin-tolskega in Bergiusovega (ali tudi Ber-ginskega) načina.
Prvi način si je osvojila znana Badi-sche Anilin und Sodafabrik. Po tem načinu se segreje premog v prisotnosti vodikovih par. Tako nastane neka plinska zmes, koje glavni sestavnici sta ogljikov okis in vodik. Po večkratnem očiščenju se podvrže zmes v prisotnosti primernih katalizatorjev, t. j. snovi, ti izprožijo in pospešujejo preosnovo, pritisku kakih 100 atmosfer in se obenem segreje na 500®. Iz zmesi se stvori inetiini alkohol (metanol), ki sicer sam na sebi ni kurivo, pač pa se da pretvoriti v kurivo.
Dokaj soroden je drugi, sintolni način, ki se preizkuša in izboljša v prej omenjenem zavodu v Mulheimu.
Splošno pozornost pa je vzbudil še le tretji način, ki nosi ime po izumitelju dr.ju Fr. Bergiusu. Ta proces se proučuje zlasti v drugem zavodu za preizkušanje premoga, ki ga takisto vzdržuje «Kaiser VVilhelm Institut», toda v Vratislavu (Breslau) na Sleškem. Toda pri tem procesu se zmeša zmleti premog z vodikom in sicer odpada na vsako tono premoga 50 kg vodika. Ta snov, kateri se primeša nekoliko železovega oksida, se zgnete z gostim oljem, ki se picer pridobiva kot ost al ina pri procesu samem, v nekakšno testo, ki ji stisnejo z visokim tlakom 150 atmosfer in pri temperaturi 460° skozi pripravo.
Po zadnji omenjeni metodi se dobiva okroglo 50% olja, in sicer daje 1 tona premoga povprečno (razne vrste premoga so dale različne produkte, najboljše uspehe pričakujejo ravno od šle-zijskega premoga) 150 kg bencina (ali bolje bencinu podobnih lahkih olj), 200 kg olja za Dieselove motorje, 40 kg kurilnega olja, 60 kg olja za mažo, 5 kg amonijaka, 80 kg katrana, 200 kg svetilnega plina in 250 kg koksa. Zadnja dva produkta se uporabljata kot kurivo pri procesu samem. Razen tega se pridobiva še neko gosto peklinasto olje, ki služi za gnetenje zmletega premoga v testo.
Katera metoda bo odnesla prvenstvo, ne moremo danes še soditi. V splošnem pričakujejo največ uspeha od tretji. Toda vse tri so še v razvoju in marsikatero presenečenje nas še čaka.
Tudi ne vemo, ali se bo sploh pridobitev olja iz premoga praktično obnesla.
Nemčija je o tem trdno prepričana. NajveCja industrijska podjetja so si osvojila velike premogokope. Država sama je kljub slabim gospodarskim razmeram določila znesek do treh milijonov zlatih mark za nadaljevanje preizkusov. In docela zaverovani v uspehe novega odkritja so Nemci celo odbili roko, ki so jim jo ponujali Angleži za izboljšanje premogovega tr<*a v Evrdpi.
Ako se Nemčiji posreči tenliično v velikem obsegu pretvoriti premog v petrolej, bo imelo to zanjo veliko večji uspeh kakor svoječasno oznanjena pretvorba živega srebra in zlata. O tej pretvorbi so se oglasili razni in sicer zelo utemeljeni dvomi. Želeti moramo, da bi imelo novo odkritje večji uspeh, to tembolj, ker itak ne bi moglo ostati izključni monopol Nemčije, temveč bi šlo v korist vseh držav, ki so bile doslej odvisne od Anglije in Amerike.
__L. C.
BREŽINA - NABREŽINA - SV. KRIŽ.
Kraške naselbine, ki so označene po cerkvenih patronih in sicer: tržaški Sv. Križ, Čempolaj, Sveto pri Komnu, Štanjel, Štjak, Štomaž, Škocjan in Šmarje pri Sežani so se prvotno drugače imenovale; sedanje označbe so se jih oprijele še le v poznem srednjem veku, ko so se ustanavljale posamezne dtihovnije ali zidale nove cerkve in tudi še pozneje, kakor na pr. Šmarje pri Sežani. Za mojih mladih let, pred 40 leti, sein slišal iz ust 90-Jetne žene, da se je vas Šmarje prejšnje čase klicala: Devica Marija v Leškovju. — In res, v urbarju završ-niške gosposke (Schwarzenegg) iz 1. 1573. dobimo za Šmarje označbo: Leskauitz-Leskovice, ki se je pozneje v ustnem sporočilu pretvorilo v Leškovje, ker si je ljudstvo krivo razlagalo nje izvor iz rastlinskega imena: leska.
Kakor smo tu ugotovili prvotno ime Le-skovice za sedanje Šmarje,, bi lahko poiskali prvotna imena tudi drugim gori omenjenim kraškim vasem, a za sedaj poskusimo ugotoviti le, kako se je nekdaj imenoval morski Sv. Križ, ki je ena Izmed najstarejših naselbin tržaAke zgornje okolice.
Zgodovinar pater Ireneo della Croce pravi v svoji zgodovini Trsta, da se Cluerio zelo trudi dokazati, da je sedanji Devin stari Pucinum, kjer se je za rimske dobe pridelovalo sloveče belo vino enakega imena in da našteva (Cluerio) v tem okrožju Ie tri vasi: Prosek, Kontovelj in Brežina, ne da bi omenjal četrte, važnejše imenovane Sv. Križ (... Prosecco, Contavello e Brizina, senza nominare la quarta piu principale, chiamata Santa Croce).
Tu se nam pa vriva mnenje, da je vendar Cluerio imel prav, da je naštel le glavne vasi, ki so tedaj, kakor sedaj, edine pridelovale ono sloveče belo vino, ker je bila današnja Nabrežina koncem srednjega veka brezdvomno le neznatna vasica, nlč-večja nego Briščiki pri Opčinah, a Sv. Križ največja naselbina zgornjo okolice in ker nam ime Nabrežina točno označa lego kraja, ki je različna od one, ki nam jo kaže ime Brežina. Zato je gotovo, da po patru Ireneo della Croce omenjena Brizina-Bre-žina nt sedanja Nabrežina.
Nabrežina ali bolje Nabržen, kakor jo kraško ljudstvo še sedaj imenuje, je dobila svoje ime po prvem naselniku nad bregom = Nad-bregjan — NadbreŽan = Nabržen, ki se popolnoma krije z naravno lego nad bregom; označba Brežina nam pa nasprotno natančno pravi, da se kraj, ki nosi to ime, nahaja nasbregu ali pa tudi v ubregu samem. Sličen način ozuačanja nam nazorno kažejo imena Breže, Podbreže; Gora, Podgora, Gorica, Podgorica; Klanec, Pod-klanec: Breg, Zabreg; Klon. Poklon, Zaklon i. t. d. Tu vidimo, da so naši pradedje natančno označili lego kraja in da niso imenovali z razsežnimi imeni onih krajev, ki ne leže na kraju natančno označenem z imenom samim, dosledno tudi Nabrežine ne, ker se ta nahaja precej daleč od brega, nad morskim bragom. Zato je nase mnenje ^utemeljeno in lahko trdimo, tla se je sedanji Sv. Križ, ki je komaj 2 kilometra daleč od Nabrežine, prvotno imenoval: Bližina , ker se v resnici nahaja na robu morskega brega,, in da so stari zgodovinarji menili pod imenom Brežina le sedanji Sv. Križ in ne Nabrežine, ki je bila tedaj le neznatno selo in se je imenovala Nabržen (iz Nadbrežan), tako da je ni bilo mogoče ne glasovno, ne stvarno zameniti z Brežino, ki edino še s Prošekom in Kon-tovelom pride v poštev pri pridelovanju one vinske kapljice, ki je slovela že za rimske dobe.	Jože Ivanov.
Zbirka slovenskih narodnih pesmi. IV. zvezek. Nabral in za moški, deloma mešani in ženski zbor harmonizaral Marko Bajuk. Cena Din. 16.—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala v drugem natisu te priljubljene pesmi, ki so nabrane večinoma iz cirkniške okolice. Zvezek obsega 24 pesmi in sicer: 9 za moški 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Profesor Bajuk je eden najboljših naših h&rmonizatorjev narodnih pesmi. Izdal jih je že več zvezkov, ki so pa skoraj vsi razprodani. Baju-kova harmonizacija je sicer priprosta, a blagoglasna. Skrbno se ozira na slog in obliko, kakor poje slovenski narod. Vse pesmi so torej lahke in ne bodo delale še tako šibkemu zboru, nikakršnih težav. Izdajo te sbirke prav toplo pozdravljamo, zbirko pa priporočamo vsem našim pevskim zborom najtopleje.
GOSPODARSTVO
Benelllske oMIMe
, Tržaška borza kaže v zadnjih dnevih jizvanredno žalostno lice. Nobenih terminskih, a le malenkostni zaključki za gotov denar. — A ravno v teh žalostnih časih je treba zabeležiti razveseljivo dejstvo, dejstvo, ki bo obvladovalo vsakega vojnega oškodovanca, ki ima količkaj benečijskih obligacij v svoji zalogi. One so se začele polagoma dvigati. V prejšnjem tednu je bilo napravljenih med uradno borzo prvič po dolgem času nekaj zaključkov v benečijskih obligacijah. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da se je začela publika zanje zanimati. Obligacije nudijo pri tečaju 70 • 5-odstotno obrestovanje, katero se ne more doseči pri veliki banki in razen tega še. možnost zaslužka, ker njih tečaj bo, ako vsa dejstva ne varajo, prav gotovo silil kvišku. Občinstvo namreč ve, da se je konjunktura industrijskih papirjev na borzi že končala, čeravno delajo vse industrije zaenkrat 5e s polnim obratom. V takem času pridejo do svoje popolne veljave papirji z določeno obrestno mero. Med take* papirje prištevamo tudi benečijske obliga-cije. V začetku preteklega tedna so notirale 68.10 in se polagoma, toda stalno dvigale in v petek dosegle tečaj 70 lir, katerega pa zaenkrat niso mogle radi zgolj tehničnih momentov obdržati. V soboto so nazadovale na 69.50 in zaključile z 69.55. Na včerajšnji borzi so oslabele za 20 stotink. Kljub temu neznatnemu padcu smemo pričakovati, da se bodo v kratkem času ponovno okrepile.	F. C.
IZ URADA TRt. KMET. DRUŽBE V TRSTU Tndi travniki so naši
Sedaj v mesecu februarju je najprimernejši čas, da posveti gospodar svojo pažnjo zboljšanju svojih travnikov. Na polju nima sedaj Še silnega opravila in razen tega bi ga tam oviralo preveliko blato.
Vlaga je sicer tudi na travniku letos premočna, nikakor ga pa tukaj ne ovira tako, kakor na polju. Travnik lahko prevlačimo z brano takoj, ko se je oce-dila vrhnja plast od. 5 do 8 centimetrov. Pred brananjem pa ne pozabimo trositi umetna gnojila, kar napravimo brez vsake škode, tudi če so tla še tako mokra, ker so vlažna tla za pravilno trošenje umetnih gnojil celo za-željena.
Travnik prevlačujemo z brano večkrat in v več smereh, kakor so pač tla bolj trda. Korist vlačenja z brano je za travnike zelo velika in mnogostran-ska. Z brananjem zrahljamo zemljo in odstranimo maliovje ter zgornjo skorjo zemlje povzročeno od močnega deževja. Zrak s svojim kisikom in dušikom ima mnogo lažji dostop h koreninam rastlin. Zemlja sama postane z dostopom zraku bolj delavna, kajti rastlinam koristne glivice se lahko množe
I le tam, kjer ni pomanjkanja zraku. Ob j času vlačenja z brano zase jemo gola mesta z dobrimi trava m j. Prcbranun |travnik postane gostejši, ker se pri vla-čenju navadno razkroje poedine v šop-;ke združene trave v več rastlin, kate-ire tvorijo med letom zopet mnogo izrastkov. Posebno koristen pa donaša odnosno brananje spomladi donašalo gotovo travnikom na krasu, kjer primanjkuje večkrat vlage. Z /rahljanjem plasti na vrhu spomladi ali pozimi že, jnasrka dotična plast vase mnogo več i vlage, kakor če je stlačena. Oddaja vla-|go rahla plast pa tudi mnogo bolj polagoma nego stlačena plast. Vsled vseh omenjenih prednosti naj bi naši travniki vsaj vsakih par let bili prevlačeni z brano odnosno z železnimi grabljami. Kjer se pojavlja mnogo krtin in pa gli-ščakov, tam je to potrebno Še bolj po-gostoma.
j Mnogo bi bilo tukaj omeniti še o gnojenju travnikov. Sicer pa se je o .tem že precej pisalo in bi tu opozorili čitatelje na razne članke v «Gospodar-,skem Vestniku». Omeniti je pa tu posebej, da naSi kmetje preradi grešijo tem, da vozijo na travnike neizdelan hlevski gnoj in da prevefc radi pozabijo na primešanje vsaj auperfosfata. , Upamo, da bodo Čitatelii upoštevali dobre nasvete našega urada, in njihovi .skednji ali odri bodo gotovo vzdržali pri enakem številu živine kasneje, nego je to bilo navadno do sedaj.
TriaSka kmetijska družba v Trstu
Triaiki blagovni trg
Dišav«. — Cene za vse vrste so ostale napram prejšnjemu tetin u v glavnem neizpremenjene. V nekaterih premetih se opaža negotovost cen.
Sočivje. — Cene navadnega blaga so nazadovale za nekaj točk. Notira: domači beli fižol L 115—125, zeleni fižol i 145—155, štajerski koks 140—145, man-! dol on domač 180—190. — Galicijski navadni fižol 140—145, ročno izbrani 175—185 za q. Blaga je v izobilju na razpolago. Povpraševanje majhno. — Grah: zdrobljen 300—320, zeleni zdrobljen 260—280, nizozemski cel 260—280, isti zdrobljen L 300—320 za stot.
Perutnina in jajca. — Položaj je ne-izpremenjen. Samo gosi so nazadovale za 1 liro pri kg. Perutnine je še vedno mnogo na trgu, a kupčija noče oživeti. — Po jajcih je povpraševanje vedno stabilno. Cene so približno iste kakor v prejšnjem tednu.
Južno sadje. — Tendenca v južnem sadju se ni izpremenila. Se vedno primanjkuje inozemskih kupcev. Radi tega so cene za spoznanje popustile. Znižanje poljska uvozne carine ni prav nič vplivalo na Izvoz, kajti v Poljski primanjkuje denarja. — Sicilijski limoni L 30—45, sicilljske pomaranče 50—55 za zaboj, grški mandolini L 250—290 za stot.
Vosek in s vede. — Cene so neizpremenjene. Naravni vosek L 2200, sveče
Mira II: L 330—420, napoljske L 300 do 340 za stot.
Sladkor in kava. — Sladkor t Položaj neizpremenjen. Debelo zrnati v kockah stane L 679, v škatlah 665, a v prahu L 705 za stot. — Kupčija s kavo je bila precej nestanovitna. Med tem ko so se cene za blago v skladiščih vzdržale, so terminske cene precej valovale. Tečaji na terminski borzi so napram prejšnjemu tednu nazadovali za par točk.
Olje. — Povpraševanje nestanovitno in poslovanje v glavnem slabo. Cene so v veletrgovini za malenkost nazadovale, a v Trstu se tega še ne občuti. Seza-movo olje I. in II. vrste 710—735, arehi-dovo jedilno 745—760, cvetlično 580 do 630, rici novo 700 -740, istrsko oljkovo olje 920—950. — Mineralno olje (produkcija tržaških tvornic) I. 345. — Petrolej (tranzitno blago) v sodih: L 130, v kasetah po L 45.
Mleko in mlečni proizvodi. Pa-steurizirano naravno mleko na debelo L 130—140 za hI, čajno maslo 1900 do 1950, navadno v štrucah I. 14.20—15. — Zanimanje za maslo kakor v prejšnjem tednu nestanovitno. Sirs Tolminski oziroma bovški L 1000 -1100, parmski 700—1100, eni en talec 950 do 1450, gorgonzola star 800—1200, gorgonzola svež 750—1300 za 100 kg.
Slanina in mast. — Cene domače prekajene slanine so nazadovale za 50, severnoameriške za 20 lir, a domačega loja za 100 lir pri metrskem stotu. Masi je ostala neizpremenjena. Notirala je: emilijska bela mast v mehurjih I. 950 do 1000, severnoameriška centrifugira-na v sodih 880—950, domača 750—820. prvovrstna umetna mast za kuho 600 do 650. Prekajena domača slanina lir 1000—1200, severnoameriška v zabojih 900—980. — T.oj domaČi L 520, francoski 500—540. — Margarina 1. 750—850, II. vrste 650 —700. Kokosova mast v sodih L 510 —600 za metrski slot.
Kože. — Cene govejih, telečjih, kozjih! in kozličkovih sol jenih kož neizpremenjene. Razpoloženje za kože divjačine je popolnoma mrtvo, ker Nemčija pri pomanjkanju denarja ne more plačati od tukajšnjih izvoznikov zahtevanih cen. Nekaj večje zanimanje je vladalo za veverice in divje zajce, katerih cene so poskočile.
Krnia. —• Otrobi neizpremenjeni. I -voz jugo slo venskega za enkrat ne konvenira, ker je predrag. Za sedaj prihaja i v poštev samo ameriški in albanski. Oves Plata stane v vrečah 102 I. Trie-ste cif. Krmska moka L 114, farinacci 114—124 za stot. Seno domače I, 24—31. isto stisnjeno za konje 28 3o, isto sladko za govedo L 36. ližena in pšenična slama I. 22 za stot.
Vino. — Na inozemskih vinskih tržiščih vlada precejšnje mrtvilo v Fian-ciji in Španiji. Avstrijski vinski trg ogroža pomanjkanje likvidnega denarja. Isti položaj se opaža tudi v Nemčiji Na Čehoslovaškem si izvozne drŽave zelo konkurirajo. Grška ne more oddati niti svojih najboljših vin. — V Italiji vlada popolno mrtvilo v Piemontu, Emiliji, Markah in v Puliji. Živahnejša kupčija v Abrucih, Kampanji, Kalabri-ji in Siciliji. Cene neizpremenjene. V Julijski Krajini popolno mrtvilo tako za domača kakor za vina iz starih pokrajin.
«GOSPODARSKI VESTNIK»
Izšla je pravkar druga številka «Go-spodarskega. vestnika» s sledečo vsebino: Zadružništvo: Furlan Janko: Na-Joga naših zadrug; dr. Agneletto .loslp: Tolmačenje novih določb k zadružnemu zakonu; Živinoreja: dr. G. I.: Prva pomoč v hlevu (dalje), Klavžar Milton: J^ovi zakon o spuščevalnicali za bike, inž. Podgornik Anton: Skrb za živino -skrb za travnike, -r -n: O kunčereji, ***: Nekaj naukov za prašičjerejce; Mlekarstvo: inž. Podgornik Anton: Ali naj molzemo dvakrat ali trikrat na dan? Čebelarstvo: dr. Bobič Leopold: Zakon o čebelarstvu (konec). Slovenska čebelarska zadruga: .Poziv vsem čebelarjem, ***: Opozorila; Vinogradništvo: Ušaj Just: Glavna načela o obrezovanju trt; Sadjarstvo: -r -n: Griuta-vost sadja, Štrekelj Josip: Cepil na smola; Poljedelstvo; inž. Čok Andrej: O umetnih gnojilih, -ip-: Kako se oskrbuje hlevski gnoj?	Ročni sejalni stroj (s sliko); Vrtnarstvo:	Zgodnje kumare, Presajanje vrtnih rastlin, ***: Nekoliko o semenu; Razno: Gorkič France: Posredovalnina; Gospodarski koledar: Februar; Vprašanja in odgovori: 7. Kako doženem pristnost mleka? 8. Kakšnega pomena je klajno apno pri živini? 9. Kako postane koza bolj mlečna? 10. Kje dobim «vinome-ter»? 11. Kako naj ravnam, da ne postane svinjina Žarka? 12. Kdaj naj trosim apneni dušik? 13. Katero mešanico trav naj rabim za izboljšanje travnikov? 14. Kdaj naj sejem jari ječmen? Tržne cene; Gospodarski drobiž; Listnica uredništva in uprave. Opozarjamo v tej številki med drugi-
mi tudi na Članek izpod pernsa KlftVv Žarja Miltona o novem zakonu gleda spuščevalnic za bike. Sicer pft dobi vsak naš kmet, kakor v vsaki Števil kj, tako tudi v tej mnogo dobrega, korist* nega in poučnega. Kdor se še ni naro-» čil na letošnje leto, naj to Čiru prej; stori, ne bo se kosal. Naročnina ^naš^l samo 10 L letno, posamezne številko pa so po 1 L. Uredništvo in uprava, kamor naj se pošiljajo naročila, se jata v Goi Ici, Via S. Giovanni 0. 1.
Bonna poročila.
DEVIZE:
Trst, 8 fehr Amitsrđun od D O.- do 100'* — Belgija od 113 60 do 113.25; Pat ix A0 do 93 *5 London od 120.70 do 130.Č5 ; New Vork od 2 do 24.35; Španija ol 343.— d o 35.'.— ; Švica o i 47S,— do -4S<J.— ; Atene od 36.5) do 3*5.—; Berlin od 59 do .V+2.-- ; Bukurešt o l 1A-V» do 11.— Praga od T3.-J0 do 73.75: Ogrska od O.OM'i do 0.0:550; Danaj od — .34-; dj -.3 >2; Zagreb ud 43 6"» do 43.d5.
Benečijske obveznice 6U 55.
VALUTU:
1 rst; 8. februarja. Avstrijske kron«s ol 0 0345 do 0.0350; dinarji od 41.2» do 43.75; dolarji od J4.7o do 24.9»>; novci po 30 frankov od 93.— J j — funt šterlin^' od 1 "20.50 do l'J0.80.
DAROVI
Rodoljub daroval i. t. m. L 100 za Šolsko društvo. Srčna 1iy«1h.
Dar L 25, ki je bil nabran v Markovi jati, se je nabral ob priliki občnega /bora pevskega in bralnega društva «Pri morsko v MaČkovljah. Toliko v pojasnilo vsled pomanjkljive objave v nedeljski «Kdinosti .
Za «l>ijaško kuhinjo daruje Mirelin L 25 o priliki dveh porok v Kanalu. — Idrijski dijaki nabrali v isti namen L 'tO.
^ Zdravnik za zobe in usta ^
Dr. Lofz Kraigher
sprejema vse dni v tednu a v Gorici na Travniku št, 20 §
ob sobotah in nedeljah pa tudi
v A j Jcvžčini £t. 146
nasproti ljudskemu vrtu (19 0) 2
Haikeradne obleke
posajuje	159
L. VALCINI
Via'Ireneo delia Croce 10 (b.tiu gl:iaišča Roissfti) Ob priliki plesni prireditev odprlo celo tioC.
a
Predno prodaste

827
kun. lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ccr.c
m&mm st,%es
KOBARID
Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala na drobno in debelo.
Blago prvovrstno.	Cene zmerno.
plačuje	62
ALOJZIJ POUH, Piazza -snrlbnldl Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazite na naslov
{sna:
§
Zobozdravnik

M. o. dr. 0. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcljoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via l Giovanni)
Od JI-12 in od 3-7
Ja®:
-rJl
nimfe
NajvlSje cene plačujem za
O Ž
kun, zlatic, lisic,
dihurjev! vider, Jazbece v, mačk, veveric, Krtov, davjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trat, via Cesar« Bati isti it. 10 IL nadstr.t vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po poŠti
Prodno kaj nakupite, obiščite	4,
Veliko skladišče pohištva
tvrd k o
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via itttorl St. 1 — Via Maicanton S«. M3
Spalno sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohldtva
v veliki Izberi.