Izdaja »Zasavski tsdnlk« v Trbovljah. — Urejuj« uradniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Na*k)v uredništva ln uprave: »Zasavski tednik*, Trbovlje I, Trg revolucije 38. — Telefon it. »L — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 60S-70-1-1«. — Ust Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna to din. Cena izvoda v kolportaž: lt din, — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec* v Ljubljani. -Rokopisi, Id morajo bi« v uredništvu najkasneje vsak torek, ae na vračajo < ^foiotepotiet šoJLct •* 9Qi **■«- T ’ - i i m St. 34 TRBOVLJE, 22. avgusta 1958 Leto XI • — '•***“' £ ■ i - JR — I . * M < * m*,.____i__________ Izredno zasedanje Generalne skupščine OZN v Nevo Torku se nadaljuje. Z govorniške tribune se slišijo mnogi konstruktivni pa. tudi nekonstruktivni predlogi za rešitev krize na Bližnjem, vzhodu• Večina delegacij je za umik britanskih in ameriških čet iz Libanona in Jordanije Norveška m kanadska delegata pa sta predložila novo resolucijo, po kateri bilo vtoč urediti vsa sporna vprašanja in iziti iz sedanje krize brez večjih pretresov za Zahod in Vzhod. V prvem delu resolucije je rečeno, (ja načela ustanovne listine OZN določajo, na j bodo države včlanjene v tej veliki organizaciji strpne in naj žive skupno v miru kot dobre sosede, brugi del resolucije zahteva °d generalnega sekretarja OZN, naj v skladu z Ustanovno listino OZN stori praktične ukrepe, o katerih bi po Posvetovanju z zainteresiranimi državami menil, da bi lahko koristili za ureditev Problema Jordanije in Libanona . Pri tem naj mu bo vodilo prvi del resolucije. Krogi blizu Generalni skupščini trdijo, da bo ta resolucija našla ugoden sprejem, kaže pa, da j« ne bodo podprle arabske dežele. NOV veter v odnosih med Indijo tn Pakistanom Ze dokaj časa je bilo slišati Olasove, da se bosta sešla indijski premier Nehru in pakistanski ministrski predsednik Nun. Zdaj bo, kot je videti, do sestanka resnično Prišlo, pobudo zanj pa je dal Nehru. O čem se bosta pogovarjala oba državnika? Prvenstveno o obmejnih incidentih, ki se vztrajno nadaljujejo že lep čas, morda pa tudi o kašmirskem vprašanju. Odnosi med Indijo in Pakistanom so bili zadnja leta dokaj trhli in če je zdaj tudi paki-stanska vlada sklenila napravi ti konec večnim homatijam, bo to samo koristilo miru v tem delu zemeljske krogle. Francoski referendum 28 septembra Vse kaže. da se pripravljanj e dokončnega osnutka nove francoske ustave bliža koncu. Na seji vlade, ki je bila pred kratkim, so pripravili dokončni načrt tega važnega akta• Francozi pa bodo o novi ustali odločili z referendumom, hi bo 28. septembra. Francoska vlada je med drugim plenila odobriti avtonomijo Kamerunu v Ekvatorialni Afriki. Kamerun je bil pod francosko upravo od konca Pnve svetovne vojne kot teritorij pod skrbništvom Društva narodov, zatem pa ZN. "ledtem pa se spopadi v Al-čfrlji nadaljujejo in število Mrtvih se iz dneva v dan veča Alžirski osvobodilni odredi •J1 komandosi so v preteklih napadli mesta Tenes, "lostaganem Tizu-Uzu in Tl-nret. Istočasno so alžirski Osvobodilni odredi napadli frdem francoskih garnizij v imenovanem prejjpveda-Ivriem področju. Francosko Poveljstvo je povedalo, da so ‘Uporniki« napadali, s težkim “utomatskim orožjem in mf-Pometalci, niso pa objavili nobenepa podrobnejšega spo-r°čila o spopadu. Poveljstvo je v tem sporočilu obtoži- Tunis za sodelovanje na strani upornikov, ker so men-®°’ uporniške sile prišle iz tunizijskega ozemlja. Pred jesensko setvijo Prednosti in gospodarski pomen širjenja italijanskih sort pšenice POPOLDNE NA KOPALIŠČU Sence in vročina. V četrtek popoldne na trboveljskem kopališča. 350 ljudi, ki se hladi v prijetni vodi sodobnega kopališča. Id reporterjeva kamera. Podrobnosti na tretji strani. V teku so priprave za razširitev setev italijanskih sort pšenice na večjih površinah, kot smo to napravili lansko leto. Treba bo, da se v te'priprave razen zadružnih in drugih čisto poljedelskih organizacij vključijo tudi vse politične in druge organizacije v naši državi, ker gre za nalogo zelo velikega gospodarskega pomena za celo državo, a posebno za poljedelstvo. Italijanske sorte pšenice so poznane po tem, da dajejo visoke pridelke, mnogo večje, kot so jih dale do sedaj gojene pšenične vrste v naši državi. Letos so se pridelki italijanskih sort pšenice kretali povprečno okrog 40 metrskih stotov na hektar, medtem ko se na posameznih posestvih in zadrugah zaznamujejo tudi pridelki od 70—80 metrskih stotov. Temu nasproti so domače sorte pšenice dale v najugodnejših primerih 25—30 metrskih stotov, a pri večini pridelovalcev so se pridelki domače pšenice vrteli okrog 15 metrskih stotov. Do sedaj je bila setev italijanske sorte pšenice omejena na sorazmerno majhne površine. To zaradi tega, ker nismo imeli niti dovolj semena in tudi ne potrebnih izknšenj o možnostih uspevanja te vrste pšenice v našem podnebju in na naših teritorijih. Pretekli dve leti smo izkoristili za razmnožitev nekoliko večjih količin semena in za opazovanje, kako se posamezne sorte Italijanske obnesejo v določenih klimatičnih in drugih pogojih. Sedaj, ko smo pridelali zadostne količine semen in pridobili dovolj izkušenj, bomo začeli sejati italijansko pšenico na daleč večjih površinah. Po razpoložljivih množinah semena in ostalih možnostih je naslednje leto potrebno, da zasejemo italijansko pšenico na površini 360.000 hektarov. To je približno ena tretjina od vseh površin, ki smo jih do sedaj povprečno zasejali s pšenico. Kakor smo že poudarili, je širjenje italijanskih vrst pšenice za našo državo zelo velikega gospodarskega pomena. Predvsem je treba poudariti, da so pri nas v povojni dobi znatno narastle potrebe po pšenici in še drugih poljskih pridelkih, ker naše prebivalstvo na eni strani znatno več troši pšeničnega kruha, na drugi strani pa se število prebivalcev v naši državi hitro veča, tako da nas je letos okoli tri milijone več, kot nas je bilo neposredno pred izbruhom zadnje vojne. V naslednjih letih pričakujemo nadaljnji porast števila prebivalcev ln porast osebne potrošnje, pa s tem tudi povečanje potrošnje pšenice, in drugih poljskih pridelkov. Ako ne bi ničesar storili, da hitro povečamo pridelek pšenice, bi nas to v pogledu prehrane neizbežno privedlo še v večjo odvisnost od drugih držav, kot je bil to primer v nekaterih zadnjih letih. Porasta pridobivanja večjih množin poljskih pridelkov v naši državi ni mogoče doseči z razširjenjem poljskih površin, ker razen površin, ki jih danes obdelujemo, jih ni več dosti oziroma jih je zelo malo, da bi jih izkoristili za obdelovanje. Izhod iz tega moramo iskati edinole v povečanju pridelkov na sedanjih površinah, a to moremo doseči ali z izpopolnjevanjem agrotehnike oziroma uvajanjem ali izbiro kultur, ki prinašajo večje dohodke, oziroma v idealnem primeru z uvedbo vseh teh principov. V današnjem trenntkn je glede na nujnost in stvarno možnost najsprejemljivejša prva in tretja teh alternativ, dasiravno, kakor znano, delamo tudi na ostvarjanju pogojev iz tretjo alternative, kjer p redstavlja Izgradnja hidro-sistema na Donavi—Tisa— Donava v tem praven prvi pomembnejši poskus. Kar se tiče porasta pridelka pšenice konkretno, predstavlja prehod na sejanje italijanske pšenice enostavno in hitro rešitev Istočasno. Toda razen tega, da nam ho to omogočilo pridelati več pšenice kot doslej, bo povečanje sejanja italijanskih sort pšenice rešilo še neko drugo važno vprašanje. Gre za pridobitev potrebnih novih površin za sejanje industrijskih knltur in živinske krme. Pričakujemo, da bomo s prehodom na italijansko pšenico zmogli v 2—3 letih osvoboditi okrog 200—300.000 hektarov novih površin za setev industrijskih kultur (sladkorne repe, sončnic itd.) ln za živinsko krmo. V bodočnosti, ko bomo dosegli maksimalno pripravo naše orne zemlje in imeli dovolj pobllžjih izkustev v vrstah naših poljedelcev, ho morebiti moči računati tudi na nadaljnje odvajanje ornih površin za te potrebe. S tem bomo ostvarlll daleč ugodnejšo situacijo na področju oskrbe obstoječe in bodoče predelovalne industrije. Končno je treba poudariti, da pomeni sprejetje oziroma razširitev setve italijanskih vrst pšenice ne samo rešitev problema preskrbe celotne družbene skupnosti s potrebnimi poljskimi pridelki in osvoboditev deviznih fondov za nakup teh pridelkov v tujini, temveč tudi reševanje problema samih kmetijskih proizvajalcev. Največje število naših kmečkih gospodarstev ne razpolaga danes z več kot 3—5 hektari zemlje. S sejanjem Italijanskih vrst pšenice bodo vsa ta gospodarstva, ki so do sedaj krila komaj lastne potrebe po pšenici, mogla podvojiti pridelek na površinah, kl it jih do sedaj posejala. In da na ta način pridelajo tndi viške za prodajo, oziroma da del površin, kjer so do danes sejali pšenico, nporabijo za pridobivanje živinske krme in tako povečajo pogoje za gojitev živine. Da bo vse to povečalo dohodke vsakega kmečkega gospodarstva, se razume samo po sebi. DUŠAN LOPANDIC SUSA NA TRGU Na Trgu svobode v Trbovljah je lopa in v njej nekaj stojnic. Ta je trboveljski trg. Dvakrat na teden zaživi — ob sredah in sobotah, včasih pa tudi takrat zataji. Tokrat trboveljske gospodinje z izbiro na njem niso bile zadovoljne. Upravičeno si želo bolj »bogate« tržnioe, pa tudi želja po vsakodnevnih tržnih dneh , ni brez osnove. t l Praznovanje občinskega praznika v Vidmu-Krškem USPELE PRIREDITVE Prejšnji torek je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, razvitje zastave DPD »Svobode«, otvoritev novih objektov v Kovinarski zadrugi in odkritje spominske plošče dr. Janezu Mencingerju. Vseh teh slavnosti so se udeležili zvezni poslanec tovariš Martin Gosak in Niko Belopavlovič, republiška poslanca tov. Stanko Rebernik in Ivan Videnlč, nadalje sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto tov. Martin Žugelj, član predsedstva Zveze »Svobod« tov. Niko Lukač, predsednik občinskega ljudskega odbora Brežice tov. Ivan Kolenc, zastopnik garnizije Cerklje in drugL DELAVNI FOTO-AMATERJI v Vidmu-Krškem so pripravili v počastitev občinskega praznika uspelo razstavo, ki si Jo je ogledal tudi zvezni ljudski poslanec tov. Tine Gosak V nedeljo, dne 10. avgusta so začeli v Vidmu-Krškem praznovati tretji občinski praznik. Na ta dan je bila odprta filatelistična razstava, na (kateri so sodelovali predvsem domači filatelisti. Fotoklub Videm-Kr-ško Je presenetil z razstavo, na kateri je sodelovalo 12 avtorjev s 60 deli. 2e prvi dan je obiskalo prvo kot drugo razstavo nad 300 ljudi in s tem dalo vse priznanje filatelistlč- 14. septembra v Sevnici? nemu oziroma foto društvu. Popoldne so na Smedniku pri Raki slavnostno priključili električno omrežje. V tem kraju so pričeli z elektrifikacij-sklmi deli že leta 1948, največ dela pa so imeli vsekakor v zadnjih dveh letih. Končno so le uspeli in s skupnimi močmi dosegli svoj namen. Po tej slovesnosti so imeli domačini ljudsko zabavo In na njej za- _ dovoljni praznovali za njihov kraj tako pomembni dogodek. Na sam občinski praznik, to Je 12. avgusta, je bilo že v zgodnjih jutranjih urah vse praznično razpoloženo. Ob devetih dopoldne *e je pred domom »Svobode« razen gostov zbralo še okrog 1000 ljudi, ki eo prisostvovali razvitju nove zastave DPD »Svobode«. Ob tej priložnosti je govoril član predsedstva Zveze »Svobod« tov. Niko Lukač in čestital k uspehom tega društva. Zastavo je podarila društvu Kovinarska zadruga iz Vidma-Krškega. Zastava je bila okrašena s preko 140 spominskimi žebljički in 15 trakovi. Od tod je sprevod krenil z godbama na čelu v Kotinsko zadrugo, kjer so izročili svojemu namenu novozgrajene objekte, hkrati pa pripravili lepo razstavo svojih izdelkov. Dopoldne so odkrili še spominsko ploščo ar. Janezu Mencingerju, kjer je govoril prof. Blaž Tomaževifi. V NEDELJO SO TRBOVELJSKI LOVCI SLOVESNO IZROČILI NAMENU PRIKUPNO LOVSKO KOČO NA PODME JI PRAZNIČNI DNEVI V VIDMU-KRSKEM V okviru 'prireditev v čast občinskemu prazniku mesta ob Savi, je imela Svoboda iz Vidma-Krškega lepo slovesnost z razvitjem nove društvene zastave. Slavnostni govor je imel predsednik društva tov. Matko Matjan. Slavnostne seje občinskega ljudskega odbora so se udeležili tudi mnogi gostje, med njimi zvezni ljudski poslanec, republiški poslanci in zastopniki OO SZDL Novo mesto Iz oči v oči Najprej pri tleh VREME ** čas od 22. do 31. avgusta 1958 . V tekočem tednu bodo pre-Slovenijo obilne padavine, pbenem se bo močno »hladilo k 0,50 po *orah ,ne3>- v pr*“ "••dnjem tednn bo zopet v glav-lepo vreme in postopoma releje, le dvakrat pričakujejo J^jevne ali kratkotrajne padale okoli 27. in 31. avgusta. V. M. Tega dne pred 14 leti so partizani napadli Kopitarno, onesposobili več strojev in odnesli glavni gonilni Jermen. Nekaj dni kasneje, leta 1943, pa je 15 divizija napadla Boštanj. V spomin na ta dva pomembna dogodka iz NOV so v Sevnici izbrali 14. september za svoj občinski praznik in ga bodo letos prvič prpslavljall. Ob tej priložnosti bo krajevna organizacija ZB Sevnica odkrila vsem padlim sevntšklm partizanom in žrtvam fašističnega terorja lep spomenik pri železniški postaji. Z zbiranjem sredstev zanj so začeli že pred nekaj leti in so pričakovali otvoritev že pravzaprav prej, vendar so vmes prišle razne neodpravljive težave. Spomenik Je zadnje delo mojstra Plečnika, realiziral pa ga Je arhitekt Pengov. V soboto, 13, septembra, bodo dopoldne v kinematografu predvajali partizanski film, zvečer pa bo gostovalo Celjsko ljudsko gledališče s »Slepim tirom«. V nedeljo ob 6. bo po vsem kraju budnica, ob 8. slavnostna seja ObLO, na glavnem trgu pa promenadni koncert godbe na pihala. Za odkritjem spomenika in komemoracijo ki bo ob 9. url in bodo' na njej sodelovali s kulturnim programom pevci moškega pevskega zbora »Svobode«, pevski zbor osemletke, ga stiska godba iz Kapel in recita torjl, bodo v gasilskem domu odprli še gospodarsko razstavo. Patrulje bodo obiskale vse pomembne kraje iz partizanskih borb in položile vence k spominskim ploščam. Pripravili bodo tndi sprejem staršev padlih partizanov in sprejem zaslužnih borcev pri predsedniku občinskega ljudskega odbora. Zvečer bo še prosta zabava s srečolovom. Sevnica vabi tokrat na obisk vse preživele borce s tega področja. Speedway dirke v Vidmu-Krškem V nedeljo popoldne so bile v Vidmu-Krškem III. moto dirke Po sistemu *peedway z mednarodno udeležbo. Nastopilo je 20 vozačev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Avstrije in Nemčije. Od skupno 20 dirk je bila najbolj razburljiva 14. dirka, kjer je zmagal Medved pred Slovencem Lampetom, medtem ko sta se borila za 3. in 4. mesto Avstrijca Harti in Hans Sidlo. Zelo zanimiva je bila tudi 18. dirka, ko je zmagovalca spomladanskih dirk, Schen-ka, premagal Avstrijee Sidlo, in s tem postal zmagovalec dneva. Najboljše Je vozil Avstrijec Johann Harti, ki je bil v 5. dirki dlskveliftciAn in je tako izpadel s prvega na četrto mesto. Končni rezultati so bili naslednji: 1. Hans Sidlo 14 točk; 2.-3. Franz Schenk in Otto Holaubek po 13 točk, 4. Johann Harti 12 točk (vsi Avstrijci); 5. Josip Klemenčič (Hrvatska) lt točk. —• Turizem da lahko toliko kol velika in dobra tovarna. To je res. Te resnice se menda vsi zavedamo in je že nekaj časa tudi kar lepo obešamo na dnevne rede sej, velikih ln malih. Skratka: zasavski turizem so izgubljeni milijoni. Seveda imajo prav tisti, ki trde, da se brez denarja ne da mnogo storiti. Niso pa si na čistem, ko takoj za tem zaženejo vik, da bo turizem pač bolj ali manj pastorek, dokler ne bomo imeli v vsakem kraju toliko in toliko sodobnih hotelov in gostišč, bazenov z olimpijskimi dimenzijami, pa morda asfaltiranih cest in barov. Ce ni denarja, je res težko, nekaj pi se da vendarle storiti. Pri tem pa ni potrebna le zainteresiranost posameznega sveta za turizem, pa morda še turističnega društva, če že ravno obstaja, ampak vseh občanov. Gre sicer za preproste stvari, ki danes hote ali nehote gospodujejo po naših krajih, ob katerih pa si vendarle ne moremo zamišljati vsaj tistega povprečnega turističnega užitka, ki ga mora vsak gost občutiti, če hočemo, da ga bomo le kdaj videu. Morda nam je dal najizčrp-nejši pregled prav tujec, ki smo ga zadnjič srečali na videmsko-krškem bazenu. Začel je s tistim »čudovito, toda škoda .., « . ... da vaša mesta niso bolj urejena, da nekatere vasi sredi mikavne narave a svojo vnanjo zanemarjenostjo ubijajo popoln užitek, da leži po vaših podeželskih cestah nepotrebno kamenje, ki onemogoča vsaj počasno vožnjo z avtomobilom, da manjka na teh poteh znamenj ...» Gostoljubnosti najbrž ne manjka, toda ljudje bi morali poznati vsaj še najpomembnejše zgodovinske in druge znamenitosti svojih krajev in bližnje okolice. Tudi ni prijetno nikomur, ki pride v neko vas, ko se sredi belega dne zakadi vanj vaško Sčene. Ce je že potrebno, naj bo vsaj podnevi pripeto. Gostilne, zlasti naše podeželske krčme, so mnogokrat velik problem, pa hkrati največkrat brez potrebe. Nekaj belih prtov na ostarele in črvive mize povsod čistočo in dobro voljo, pa bi po večini šlo. Tudi jedilniki bi bili lahko bolj pisani. Ali res mislite, da gre gostu le za tisto edino »svinjsko ali telečjo pečenko«, ki si jo lahko doma privošči vsak dan? Koliko raje bi morda segel po tipičnih jedeh tistega kraja! Tudi v mestih v tem pogledu dostikrat grešijo. Zakaj bi gradili nove gostinske obrate po vedno istih vzorcih, velikih in malih krajev s pol sveta? Zakaj bi si ne. umislili nekaj svojega? Tipičen primer so tu Brežice. Tu sicer doslej nimajo niti enega »uvoženega« sodobnega gostinskega obrata, imajo pa zato starih na pretek. Zakaj hi se v enem izmei teh ne odločili na izrazito posavski slog in izrazito posavski okus kuhinje. Zakaj ne bi točili samo bizeljče-na? Tujski promet skozi mesto je velik in turisti hi se brez skrbi radi ustavljali v takšni restavraciji. 2e za to, da hi iz ptve roke dobili vino, ki ga sicer s posebno slastjo ob posebnih priložnostih pijejo doma, 1 na Nemškem, v Belgiji ali Holandiji in drugod. Taksen turizem je sicer skromnejši, ima pa zato Iz leta v leto več pogojev, da se razvija v zvenečega, tistega »pravega« * hoteli in bazeni. —Jak Splošno znano je. da imamo v Zasavju zelo zastarele tagovske obrate in niti v Zagorju v tem pogledu ni nilič bed j še. V zadnjih letih so vodstva zagorskih trgovskih podjetij v okviru razpoložljivih možnosti za sddo zakrpala svoje poslovalnice, vprašanje pa nastaja, ali se sploh splafia kaj prida vlagati v lokale, fci so večidel lastnina zasebnikov. To vprašanje, ki ga bodo morali rešiti pristojni trgovski organi, «aj to ni le zagorski, marveč slovenski problem. Ne bi govortl v današnjem sestavku o tem, kako pomanjkljiva in nesodobna je spričo teh in drugih problemov zagorska trgovina, pač Pa 'bi načeli vprašanje specializacije zagorske trgovske mreže, ker urbanistični načrt zagorske občine že predvideva, da se bodo pri vseh večjih novogradnjah uredili tudi prostori za trgovine. Zato je več kot nujno, da se Problemi zagorske trgovine Ka j pa Specializacija? v okviru perspektivnega načrta zagonske občine naredi tudi načrt specializacije trgovske mreže in to v s tanil in novih lokalih. Specializacija naj bi izvedla v dveh smereh, In sicer: specializirane trgovine, ki bi prodajale le eno vrsto oziroma nekaj vrst sorodnih vrst blaga, in prodaja blaga v večjih trgovskih hišah, kjer bi imeli kupci blago na razpolago na velikem prostoru z več improviziranimi prostori oziroma oddelki različnega, vendar v bistvu »orodnega blaga v takšni izbiri, da bi zadovoljevali vse potrebe gospodinjstva, opremo stanovanj, tehničnih predmetov in podobno. Seveda tega ne bo moč u-rediti v kratkem času. Važno pa je to, da se dokončno le začne pospešeno reševati vprašaje trgovske mreže, kajti po perspektivnem načrt-tu razvoja zagorske občine »e predvideva porast prometa v trgovinah na drobno za približno deset odstotkov. Številka sioer ni tako visoka, povsem jasno pa je, da bi opustitev načrtovanja v zagorski trgovini kmalu škodila. Preskrba revirjev s kmetijskimi pridelki Zamujena doChto&t 1400 POTROŠNIKOV NA ENO ZELENJADNO, TRGOVINO . •. Objektivni pogoji na trgu s kmetijskimi pridelki še dolgo ne bodo zadovoljivi. Treba je pač upoštevati, da nd mogoče vseh napak preteklosti odpravit čez noč, ker so naše materialne možnosti zaito se vedno premajhne. Upravičeni pa smo zahtevati, da s« v okviru razpoložljivih sredstev da prednost tistim problemom, ki najbolj tarejo delovne ljudi. V Trbovljah je že storjen korak v smeri boljše preskrbe mesta s kmečkimi pridelki. Veliko skladišče, ko bo »končano, bo prav gotovo marsikaj spremenilo, saj primernih skladišč za kmetijske pridelke sedaj pravzaprav sploh nimamo. Treba pa je vedeti, da samo skladišče ne bo rešilo problema. Vzporedno s tem je treiba misliti tudi na ureditev zelenjadnih trgovin, ki so sedaj neprimerne. Razumljivo je, da ne bo mogoče že koj jutri zamenjati vseh »lukenj«, kjer se danes prodaja zelenjava, sadje in drugo, s sodobnimi prodajalnami, v katerih se ne bo za isto mizo prodajal krompir, čebula, mleko, maslo, bonboni in ne vem, kaj še vse. Marsikaj pa se da spremeniti tudi brez večjih sredstev, samo dobro voljo je treba imeti in več vztrajnosti. Ali je v Trbovljah dovolj zelenjadnih trgovin? Po mojem mnenju jih je premalo. Mreža prodajaln zelenjave, sadja in drugih živil je premalo razprostranjena po celem naselju, in je v tem v veliki meri iskati vzrok, da se v revirjih porabi razmeroma malo zelenjave in sadja. Na 140 prebivalcev pride komaj ena zelenjadna trgovina, mlekarna pa šele na vsakih 2000 ljudi. Z gostilnami pa na drugi strani nismo tako na tesnem, rekel bi raje, da jih je preveč. Na eno gostišče odpade namreč komaj 300 prebivalcev. V Hrastniku so v tem pogledu še na slabšem, saj pravzaprav sploh nimajo prodajalne, kjer bi prodajali samo zelenjavo, povrtnino in sadje. Potrošniki so odvisni od tiste nekaj zelenjave, ki jo prinesejo kmetje na tržnico. Le-ta pa je vedno na pol prazna in je zato razumljivo, da nikjer v Sloveniji cene kmetijskih pridelkov niso tako visoke kakor ravno v Hrastniku. Tako stanje pa bo pri njih še dolgo, če ne bodo temu problemu posvetili več pozornosti. NASE TE2AVE MNOGI SPEKULATIVNI LJUDJE IZKORIŠČAJO Ali ste že kdaj pomislili, da nekateri ljudje kujejo dobiček na račun naših težav? Na primer na tržnici v Trbovljah vidimo vedno iste prodajalke jajc. To so tako imenovane jajčarice, ki kupujejo jajoa pri kmetih in jih potem dra-že prodajajo v industrijskih središčih. Toda to še ni najhuje. V Hrastniku so mi povedali, da nekatere prekupče-valke hodijo po zelenjavo na trg v Ljubljano in jo potem s pribitkom nemajhnega zaslužka prodajajo v Hrastniku. Lahko si mislimo, koliko dražji so kmečki pridelki v hrast-niški dolini, če se prekupče-valkam, ni treba truditi okrog ■ kmetov, ampak lahko kupijo večje količine kar na ljubljanski tržnici in se jim ta posel še vedno izplača. VEC NAČRTNOSTI V PRESKRBI REVIRJEV Doslej smo vprašanje preskrbe s kmečkimi pridelki prepuščali samo trgovskim podjetjem, medtem ko se občinski družbeni organi niso dosti menili za to, kakor da glede tega nimajo nobene odgovornosti. Največja težava pa je v tem, da ni nobene načrtnosti v preskrbi revirjev s kmečkimi pridelki Trgovinska podjetja v začetku sezone nimajo nobenega zagotovila, da bodo lahko kupila toliko zelenjave, sadja in drugega blaga, kolikor je potrebno za potrebe potrošnikov. Kupujejo pač tam, kjer slutijo, da bodo dobila želene pridelke. Nemalokrat se zgodi, da prezrejo področja, kjer je dovolj blaga po nižjih cenah, in gredo po pridelke v druga področja, kjer je ponudba manjša, cene Pa višje. Mnogokrat pa tudi trgovinska podjetja kupujejo zelenjavo in sadje kar pri grosistih v Ljubljani, in je zaradi tega povsem jasno, da mora biti življenje v revirjih dražje kot pa v slovenski metropoli, čeprav človek tega ne bi pričakoval. Kmetijsko zaledje revirjev niti ni tako siromašno, če prištevamo zraven tudi Spodnje Posavje in litijsko območje. Pri načrtovanju preskrbe revirjev s kmečkimi pridelki bi morali bolj računati na to zaledje, kjer je zlasti dovolj sadja, zelja in krompirja. Kolikor to področje danes še ni orientirano na pridelovanje razne zelenjave oziroma povrtnine, bi z večjo usmerjenostjo pridelovalcev lahko dosegli večjo proizvodnjo tudi teh kmečkih pridelkov. Za to pa bi se morali zanimati tudi občinski ljudski odbori oz-njihovi sveti za blagovni promet in ne samo trgovinska podjetja. Sveti bi morali po- gosteje razpravljati o stanju na trgu s kmečkimi pridelki, razčleniti probleme in dajati ljudskemu odboru predloge za njihovo reševanje. Skupaj s trgovinskimi podjetji bi morali že dolgo pred začetkom odkupne sezone izdelati konkreten načrt, kaj vse bo treba storiti za zadovoljitev potreb potrošnikov, koliko tržnih viškov bo mogoče zajeti v neposredni okolici in koliko pridelkov bo treba odkupiti na drugih področjih. Ko bi imedi tak načrt, bd se morali povezati s kmetijskimi zadrugami in posestvi ter z njimi skleniti pogodbe za določene količine pridelkov, s čimer bi si zagotovili redno preskrbo in ne bi bili več odvisni od tisoč okolnosti. S tem bi tudi izpod budno vplivali na kmetijsko proizvodnjo, ker bi pridelovalci imeli zagotovilo, da bodo vse pridelane količine lahko tudi prodali. 5. Vajenska šola v Trbovljah bo dobila nove prostore Vprašanje nastanitve Vajenske šole raznih strok v Trbovljah in zagotovitev njenega rednega poslovanja je predstavljala šolskim oblastem vsa povojna leta trd oreh. Neprestano premetavanje oddelkov iz ene v drugo osnovno šolo je le zasilno reševano to vprašanje, ker vajenska šola vsa ta leta ni imela sreče, da bi prišla do svojih prostorov, zlasti še, ker sta se vodstvi obeh osnovnih SPET DELAJO — Nestlovci so se po vrnitvi iz brigade spet prostovoljno lotili krampov in lopat, tokrat doma v Zagorju šol v kraju sleherno leto branili prevzeli vajensko šolo bodisi zaradi pomanjkanja prostorov za lastne oddelke, pa tudi iz raznih drugih vzrokov. To leto smo prišli celo do tega, da se je morala yajenska šola razdeliti, in so tako kovinarski oddelki »gostovali« na šoli v'Vodah, ostale stroke pa na osnovni loli v Zg. Trbovljah, vsaka » svojimi predavatelji in svojim vodstvom. Tlako stanje je vsekakor nevzdržno, še bolj nzvzdržno pa bi postalo letošnjo jesen, ko prevzemajo osnovne šole v novem šolskem letu nove naloge — postaviti temelje novim osemletnim šolam, ob opustitvi nižje gimnazije. Kam potemtakem z vajensko šolo, ko,ni zanjo več prostora na eni ne na drugi osnovni šoli? Pred dnevi sta se sešll investicijska in projektivna komisija, da b| rešili to nujno vprašanje, in to še pred pričetkom rednega pouka na vajenski šoli za bodoče šolsko leto. Ob razformacljl trboveljskega okraja se je vprašanje prostorov precej spremenilo, in tako je naneslo, da je ob razpustitvi oziroma preselitvi TNZ Trbovlje ostala stavba, v kateri Je bila pred vojno uprava trboveljskega rudnika, prazna, občinski ljudski odbor Trbovlje pa jo je uvidevno dodelil strokovnemu šolstvu v kraju, da bi se tako vsaj začasno uredilo redno delovanje vajenske šole v občini. Ta ukrep pa ne bi bil zadosten, če se ne bi takoj lotili potrebne adaptacije dosedanjih prostorov v tej hiši, ki so bili razumljivo urejeni za dosedanje potrebe, odslej pa naj bi služili novim namenom. Zaradi tega sta se sešli omenjeni komisiji, da bi proučili možnosti adaptacije te stavbe. Ogledali sta si poslopje in prišli po ogledu posameznih prostorov v pritličju In obeh nad-, stropij do ugotovitve, da bi bilo mogoče i manjšimi preureditvami v pritličju hiše zagotoviti pet učilnic, večje delo pa predstavljata polaganje novih, močnejših stropov in izmenjava dosedanjih stopnic, kar naj bi se zgodilo postopno kasneje. Tako bi prišla vajenska šola v Trbovljah resda le do petih razredov, prav toliko učilnic pa bi bilo razbremenjenih na obeh osnovnih šolah. Dokončna rešitev s temi ukrepi seveda še ne bi bila dosežena, ob pospešeni adaptaciji omenjene hiše pa bi vajenska šola pridobivala učilnico za učilnico tako, da bi bjla v doglednem času vsa šola z vsemi potrebnimi prostori pod svojo streho. Projektivna komisija je že pripravila predhodne skice glede najnujnejše predelave, ki bo izvršena do pričetka novega šolskega leta, ostala dela pa si bodo potem nadaljevala vse do zaključnih del v tem poslopju. Po končanih adaptacijskih delih se bo trboveljska vajer ska šola razlikovala od drugih a-Jenskih šol v toliko, da bo imela svoje risalnice, delavnice sobe za učila itd. — skratka vse prostore, ki so potrebni za dvig kvalitetnega pouka na vajenski šoli. Ker ima vajenska šola v glavnem le popoldanski pouk (poglavitna ovira za celodnevni pouk je pomanjkanje predavateljev, ki poučujejo na vajenski šoli le honorarno, v dopoldanskih urah pa opravljajo svoje redno delo), bodo ti prostori v dopoldanskih urah nezasedeni, ta čas pa bi se lahko uporabljali za višje razrede osnovne šole na Vodah in se tako izognili škodljivemu pouku v tretjinah. Poseben problem predstavlja trenutno tudi oprava za novo šolo. Ker pa so zagotovljena začetna dela, bodo pristojni činitelji v tem času poskrbeli tudi za to, s tem pa bodo naj-večje začetne težave premagane. V občini Trbovlje so bile doline izvesti analitično oceno delovnih mest gospodarske organizacije: Rudnik, SIT, Elektrarna, Cementarna in podjetje Elektro—Trbovlje. Komisija za gospodarstvo in tarifno politiko pri občinskem sindikalnem svetu je na zadnji seji obravnavala potek del na tem področju in ugotovila, da so na trboveljskem rudniku skon-čali to delo ter dostavili celoten elaborat ustrezni zbornici in centralnemu odboru sindikatov metalurgov In rudarjev, kot to določajo zadnja navodila. Ravno tako je cementarna s temi deli v zaključni fazi, medtem ko so se v STT in Elektrarni s temi posli nekoliko zamudili zaradi letnih dopustov, predvsem v prvem polletju, v drugem pa zaradi tega, ker je vodja komisije obratovodja, ki pa je moral marsikak dan zapustiti to delo ter se posvetiti ostalim opravkom v obratu. V podjetju Elektro—Trbovlje pa so morali čakati glede navodil, ki so jih prejeli od ELES Ljubljana, na zadnjo konferen- ' Začetek praznovanja v Vidmu-Krškem Analitična ocena delovnih mest v Trbovljah Točkovanje in razvrstitev delovnih mest * na področju industrije v občini Trbovlje v zaključni fazi co, ki naj bi to vprašanje vskladila v zveznem merilu. Komisija Ob SS Trbovlje Je bila mnenja, da je treba članom komisij omogočiti nemoteno delo na tem področju, ker je rok za zaključitev teh del že potekel. t. k. k. NOVA GARA2A AVTO-MOTO V SEVNICI Pričakujejo, da bodo za občinski praznik slovesno izročili namenu novo garažo avto-moto društva, ki so jo postavili nedaleč od Kopitarne. V njej bo prostora za tr; avtomobile, imela bo društveno sobo, pozneje pa nameravajo na podstrešju urediti še klubske prostore. Društvo, ki je bilo ustanovljeno 1950. leta, zadnje čase spet uspešno dela. Trenutno šteje 112 aktivnih članov. Pred kratkim je 34 njegovih tečajnikov uspešno opravilo amaterske šofersk« izpite. Njegova sedanja velika želja je, da bi morda že drugo leto pripravilo v Sevnici meddruštvene motorne dirke. O TEM IN ONEM Z RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Skrb za trboveljske | rudarje Konec »bank« — V kratkem dobe vsi rudarji zaščitne obleke — Za večjo vlogo organa delavskega samoupravljanja — Mladi upravljavci se uveljavljajo — »Plavi« še vedno rakava rana podjetja — število nesreč še dokaj visoko - Polena pod noge mladinskemu vodstvu — Študij kongresnega materiala Naš razgovor na rudniškem komiteju ZK je tekel o tem ln onem, o večjih in manjših problemih in težavah podjetja in 1 sploh življenju te največje gospodarske organizacije v Zasavju. } Upravno in tehnično vodstvo se je lotilo nekaterih 'problemov J »na pravem koncu«, kot pravimo. Tako so na rudniku že dalj B časa govorili o možnosti uvedbe toplih obrokov hrane za rudarj® | v jami. Zdaj se je pokazalo to praktično nedzvedljivo, zato pa S so sklenili uvesti tople obroke kave. Znano je, da malone vsi it zasavski, kakor tudi drugi rudarji izredno trpijo zaradi različnih a poklicnih, predvsem črevesnih in želodčnih obolenj. Uživanje ? mrzle vode iz tako imenovanih »bank«, to je škafom podobnih j lesenih posod, je zelo škodljivo, prvič zavoljo vode same, dru-I gič pa tudi zaradi tega, ker teh posod praktično nikoli ni mogoče | tako očistiti, da bi bile higiensko neoporečne. Zdaj so napovedali, če že ne takojšen, pa vsaj postopen umik »bank« iz rudar* 5 skega življenja in namesto tega pripravljajo uvedbo tople kave. I Varnostna služba na rudniku si zamišlja uvedbo tople kave tako, 1 kot so to napravili v velenjskem rudniku. Vsak rudar bo dobil J hkrati z jamsko svetilko pred odhodom v jamo ‘e čutarico s 1 toplo kavo. Cutarice bo izdelalo tisto podjetje, ki bo nudilo naj-jt boljše izdelke. Vsekakor bo uvedba te koristne novosti zelo dobrodošla, saj je pričakovati, da se bo število zgoraj omenjenih obolenj vsaj delno zmanjšalo. Rudnik bi 'nujno potreboval tudi svoje obratne ambulante. Ko so prenovili kopališke prostore na obratu Trbovlje, so pripravili tudi dva prostora za ambulanto. Doslej še niso uspeli dobiti zdravnike, zadeva pa bo dobila stvarno obliko, ko bosta oba štipendista-študenta medicinske fakultete diplomirala in opravila potreben staž. V kratkem bodo tudi vsi rudarji tega rudnika dobili zaščitna obleke, ki jih izdeluje neko podjetje v Slovenjem Gradcu. Razvoj delavskega samoupravljanja v tem največjem podjetju Trbovelj gre, kot je videti, svojo lastno pot. Pred leti organ še ni bil takšen, kot je bilo pričakovati, zdaj pa počasi dejansko postaja resničen upravljavec podjetja. Zdaj dobe vsi člani DS potrebno gradivo za zasedanje nekaj dni prej,' kar jim omogoča, da se vsaj nekoliko pripravijo za razpravo in odločanje o važnih problemih rudnika. Seveda so zato razprave zdaj mnogo bolj živahne, konstruktivne, čeprav je še vedno nekaj članov, ki ne kažejo kdo ve kakšnega zanimanja za sodelovanje. Odlikujejo se mladi člani delavskega sveta, ki se zelo zanimajo za probleme podjetja in skušajo s svojim sodelovanjem odstranjevati različne težave ln probleme. Zanimivo je tudi to, da je letos odšlo na mladinski seminar za mlade upravljavce v Bohinj kar šest mladih članov delavskega sveta rudnika, medtem ko prejšnja leta za to »ni bilo denarja«. Vsekakor so mladi člani DS na seminarju precej pridobili, kar jim bo omogočilo še intenzivnejše delo v organu samoupravljanja kot v podjetju. Za lažje reševanje tekočih zadev ima delavski svet rudnika še osem komisij. Nekatere od teh so delavne, medtem ko se druge sploh še niso sešle. Komisije samostojno delajo in v vsaki komisiji je njen predsednik član delavskega sveta, ostali člani pa so iz delovnega kolektiva. Poseben problem rudnika so neupravičeni izostanki od dela. V seznamu »plavmaherjev«, kot jim pravijo na rudniku, so najbolj pogosto ena in ista imena. Nekateri imajo v mesecu tudi po štiri in več izostankov, seveda pa so izostanki najbolj pogostni ob plačilnih dneh in ponedeljkih. Med izostankarji so razen samcev tudi družinski očetje, zaradi česar kajpak trpijo otroci. Z novimi pravili podjetja, ki ga bodo te dni začeli obravnavati, so določene stroge kazni za izostankarje, če pa bi nekdo neupravičeno izostal od dela sedemkrat v treh mesecih, bo odpuščen. Pereč problem rudnika je nadalje število nesreč, ki «> prejšnji in ta mesec spet v porastu, ki občutno škodujejo proizvodnji. Higienskotehnična služba bo morala še energičneje ukrepati in morda z večjim poučevanjem zaposlenih ljudi preprečevati v bodoče nezgode? pri delu. Delo mladinske organizacije na rudniku še vedno ni zadovoljivo. Vendar bi bilo napak za to dolžiti samo mladince. Znan je primer podcenjevanja rudniškega mladinskega vodstva. Le-to j® namreč sklenilo obiskati trboveljske mladince na avtomobilski cesti in tudi določilo mladince za ta obisk. Neki član mestnega oziroma občinskega komiteja ZK pa je samovoljno črtal nekatere udeležence iz seznama obiskovalcev In vpisal druga imena. Mladinsko vodstvo je upravičeno kritiziralo ta postopek, zlasti zavoljo tega, ker so bili med novovpisanimi ljudje, ki so šil obtekat mlade graditelje samo zato, da so pol izkoristili za svoje zasebne namene. Vsekakor pa ima rudnik med mladinci nekaj tovarišev, ki bodo znali poživiti delo med mladimi rudarji. Študij gradiva VII. kongresa ZKJ v rudniških osnovnih organizacijah ZK ne poteka najbolje. Težave so v tem, ker delajo na rudniku v tritretjinskih izmenah, sestanki v dopoldanskem času pa se niso pokazali kot najbolj uspešni. Po končanih letnih dopustih bodo sistematično začeM proučevati kongresno gradivo in hkrati s študijem obravnavali tudi svoje lastne probleme v podjetju in komuni. Le tak način obravnavanja gradiva kongresa ZK namreč lahko koristi tako članom kolektiva kot podjetju. M. V. NAS KOMENTAR SAUDOVA ARABIJA Obisk podpredsednika Združene arabske republike Amerja v Saudski Arabiji ln sestanek Naserja ter predsednika saudske vlade princa Fejsala v Kairu pričata, da se je po revoluciji v Iraku tudi v Saudovi Arabiji nekaj premaknilo. Vse kaže, da vlada te ogromne puščavske dežele Išče nova pota v svoji zunanji politiki in v odnosih z drugimi arabskimi državami, pota, ki bi bolj ustrezala Interesom arabskega sveta. Saudska Arabija Je največja arabska država. Meri nad poldrugi milijon kvadratnih kilometrov ln ima kakih 7 milijonov prebivalcev. Pokrivajo jo ogromne puščave. Le na severu, kjer včasih dežuje, obdelujejo zemljo. Ob obali goje Južno sadje. Živinoreja je precej razvita |n predstavlja osnovo nomadskega plemenskega življenja. V stoletjih, ko je bil Arabski pol-atok del turškega cesarstva, je tod vladalo več arabskih poglavarjev, k) so se neprestano prepirali. V Hedža-su je vladala hašemltska dinastija na čelu s kraljem Huseinom, pod čigar versko oblastjo, povezano s svetišči v Meki in Medini je bil skoraj ves Arabski polotok. V Nedžu pa je vladala puritanska muslimanska sekta vahabitov. Ko so vahabiti v začetku dvajsetega stoletja ponovno zavzeli svojo nekdanjo prestolnico Rijad, je njihov poglavar Ibn Sand začel utrjevati svojo oblast In postavljati temelje nove države. Nasprotja med vahabiti ln hašemltl (verska, politična ln gospodarska) so se močno zaostrila ln leta 1924 je Ibn Saud premagal Huseina, leto dni kasneje Je zavzel Meko, leta 1926 pa se je proglasil za kralja Hedžasa ln sultana Nedža. Precej časa je bila Saudova Arabija država na papirju. Nomadski beduini so romali iz kraja v kraj, ne oziraje se na državne meje, In spoštovali so le svoje plemenske zakone, po katerih so bili šejki vrhovni gospodarji v plemenu. Kralj Ibn Saud je moral premagali številne težave preden je vsaj malo utrdil temelje svoje države. Predvsem *e je trudil, da bi nomade naselil v oazah, kjer bi jim lahko laže vladal. Pa je le delno uspel, saj še sedaj številna beduinska plemena romajo Iz kraja v kraj. In potem so pod peskom našli Petrolej. Ze leta 1933 so prišli prvi ame-rii^i strokovnjaki, leta 1936 pa je Iz prve vrtine (v Damanu) brizgnila nafta. Od tedaj so Američani stalno utrjevali 'svoje gospodarske In politične pozicije v tej deželi. Strokovnjaki so ugotovili, da je pod peskom še ogromno nafte in v Arabijo so prihajale nove In nove ameriške naftne družbe, ki so se leta 1946 združile v družbo’ ARAMCO. Proizvodnja nafte Je bila vsako leto večja. Leta 1950 — 27 milijonov ton, leta 1956 49 milijonov ton. Dohodki od nafte so rešili osnovne ekonomske probleme kralja Ibn Sauda pa tudi konzervirali stare fevdalne družbene odnose in vzbudili v kralju ln njegovi okolici željo po »vodilni vlogi« v arabskem svetu. Ibn Saud Je večino denarja pridržal zase ln za svoje sorodnike, manjši del pa je razdelil šejkom. Vladajoči sloj živi v nepopisnem razkošju (kralj Ima samo v Rijadu, svoji pustlnjski prestolnici, 26 velikih ln najmoderneje urejenih dvorcev), ljudstvo pa se bori z neznansko revščino. Vendar se tudi v Saudovi Arabiji razvoj ni ustavil. Pojava kapitalističnih družbenih odnosov, okrepitev neodvisnosti Egipta ln Sirije, socialne in gospodarske reforme v teh dveh deželah — vse to je močno pretreslo temelje starih plemenskoffevdalnlh odnosov v saudski kraljevini. V zunanji politiki Ibn Sauda pa so doslej prevladovali naslednji motivi: želja po vodilni vlogi v arabskem svetu, stoletno sovraštvo do Hašeml-tov, ki so Jim Angleži podarili prestola v Bagdadu in Amanu, boj proti vsemu, kar je naprednega in kar bi škodovalo preživelim družbeno-eko-nomsklm odnosom ter s tem vladajoči kasti. Leta 1954 se Je Ibn Saud precej približal Siriji ln Egiptu, začel je napadati Bagdadski pakt ln blokovske koncepcije Zahoda ter podpisal mano deklaracijo Sirije, Egipta In Saudove Arabije. Uvidel je namreč, da so težnje po popolni neodvisnosti ter združitvi arabskega sveta globoko prodrle v množice In da svojega cilja (verskega ln političnega vodstva) ne bo dosegel, če se bo upiral tem težnjam. Takšna politika pa je tudi ustrezala njegovi mržnji do Hašemltov, prijateljev Zahoda. Kmalu pa *e je premislil. Vedno večja notranja nasprotja. ogromna popularnost Egipta in Sirije ter njunih reform, prve stavke na petrolejskih vrelcih — vse to ga je prestrašilo in obrnil je kolo svoje politike. Odkrito je podprl akcije Jordanskega kralja Huseina proti progresivnim elementom, pomiril se je * Hašemltl In začel približevati Zahodu. Po aferi proti združenju Egipta In Sirije (pripravljanje atentata na Naserja), v katero je bil zapleten tudi kralj Saud, je princ Fejsal, ki velja za manj nazadnjaškega človeka, prevzel komandne pozicije v vladi. Po njegovi zaslugi je Saudova Arabija priznala novo Iraško vlado, kritizirala anglo-amerlško Intervencijo in odklonila podporo kralju Huseinu. Brez dvoma so zadnji dogodki na Srednjem vzhodu močno odjeknili tudi v Saudovi Arabiji, saj se kot del arabskega aveta ne more Izolirati od vsesplošnega arabskega političnega razvoja. Od tod okrepitev teinje P° tesnejšem sodelovanju z Združeno arabsko republiko. r SMRT BELOGARDISTA PO TRINAJSTIH LETIH SKRIVANJA Vsakodnevno mirno življenje kmečkih ljudi na Dolah pri Litiji in po okoliških vaseh je pred dnevi silpo presenetil precej nenavaden dogodek, katerega ozadje jasno pokaže žalostno preteklost nekaterih naših ljudi, na drugi strani pa versko zakrknjenost s posledicami mračnjaštva in zaostalosti. Stvar se je dogodila na Prevaljah, pol ure hoda Dol pri Litiji. Sinova posestnika Janeza Kordana sta leta 1942 na klic dolenjske duhovščine pristopila k belogardističnim enotam, ki so tiste čase po dolenjskih vaseh z mnogimi hudodelstvi prikazovale ljubezen do lastnega naroda. Po osvoboditvi se je starejši sin Polde vrnil domov, nato pa so ga oblastni organi Umrl je 9. maja 1958 zaradi tuberkuloze in odprte rane na desni roki. Ko sta sestri izdelali krsto, sta ga dan pozneje v ponočnih urah pokopali. VERSKA NESTRPNOST IN ZAOSTALOST GLAVNI VZROK Trinajst let je bil mladi človek odrezan od sveta, čeprav so krivdo za vse, kar se je pri nas zgodilo, brez dvoma nosili drugi bolj kot on sam. Zelo verjetno je, kar potrjujejo tudi dokazi, da si je želel pokazati se pred svetom in prevzeti tudi kazen za sodelovanje z belogardisti. Sestri, obe versko nestrpni in pravi tercijaiki, pa sta v njem ubili to voljo. Govorili sta mu, da ga v primeru, če se izda, čaka smrt. Navdajali sta ga celo z upanjem, da se bodo časi spremenili, da bo naš družbeni sistem propadel in prijeli in likvidirali zaradi dokazov soudeležbe pri mnogih nasiljih. Mlajši sin Alojz, ki je s sedemnajstimi leti prav gotovo ne po svojem prepričanju pristopil k beli gardi, se je ob koncu vojne prav tako vrnil domov. Nato pa je vsaka sled za njim izginila. Obstajal je sum, da se skriva nekje v bližini doma, vendar ga varnostnim organom ni uspelo odkriti kljub vestnim poizvedbam. Njegovi starejši sestri sta venomer trdili, da je odšel od doma neznano kam. ODKRITA UGANKA Konec meseca maja letošnjega leta pa so organi Ljudske milice iz Radeč izvedeli, da je Alojz umrl doma. Po ponovnem zaslišanju sta sestri popolnoma utajili skrivanje in smrt svojega brata. Šele ko so varnostni organi odkrili nedaleč od vasi na robu nekega gozda preplitko skopani grob z doma izdelano krsto, nasuto z ilovnato zemljo, sta priznali, da sta doma polnih trinajst let skrivali svojega brata. Trinajst let je brat prebil na podstrešju hiše in v neki kotlini v bližnjem gozdu. da bodo spet »božji namestniki« na zemlji prevzeli oblast v svoje roke. Odrezan od sveta je umrli brat verjetno nasedel govoricam svojih dveh, naši družbi nenaklonjenih sestra, ki se lahko ponašata z nerazgledanostjo in veliko zaostalostjo, na drugi strani pa z izrednim pobožnjaštvom, ki lahko samo škoduje. Seveda je bila v takih razmerah onemogočena vsaka zdravniška pomoč umrlemu, ki je trinajst let hiral za tuberkulozo in za odprto rano. , KAJ MENIJO LJUDJE Ljudje na Dolah in po okoliških vaseh mnogo razpravljajo o tem. Nekateri obsojajo sestri in menijo, da nosita precej krivde za vso zadevo. Tu in tam pa se celo sliši mnenje, da sta sestri trinajstletno skrivanje brata po vsej verjetnosti, če ne drugje, pa vsaj pri spovedih zaupali spovednikom. Naj bo kakor koli že, vsa stvar nam precej jasno pokaže neverjetno zaostalo miselnost nekaterih ljudi, ki pušča za seboj žalostne posledice, kakor nam priča prav ta neverjetni dogodek. Janez Zahrastnik PISMB-13.M-KAKBIHKAJ? Glasilo ZKJ »Komunist« je v svoji številki 13 z dne 1. marca objavilo pismo Izvršnega komiteja Centralnega komiteja o nekaterih škodljivih pojavih v našem družbenem življenju. V posameznih poglavjih jih podrobno nakazuje in daje napotila za njihovo likvidacijo Delovni ljudje so sprejeli to pismo z velikim zadovoljstvom in na široko obravnavajo njegov pomen. Kaj lahko ugotovimo po štirih mesecih? . Večina osnovnih organizacij ZKJ se je resno lotila proučevanja pisma m hkrati konkretno ugotavljala mnoge škodljive neredncsti na svojem področju. Nekatere pa so šle pometat pred tuji prag, pozabljajoč na lastne napake, ali pa so pismo sprejele povsem ior-malno. * / 9 V nekem velikem podjetju so bili medsebojni odnosi, kakor pravimo — na psu. Zlasti huda trenja so se pojavljala med tehničnim vodstvom podjetja in delovnim kolektivom. Komunisti so sicer poskušali odpraviti to nevzdržno stanje, ker pa je bila teh le peščica, so morali kloniti. Po objavi pisma CK so na skupnem sestanku odkrito povedali vse, kar je kvarilo dobre odnose med kolektivom in tehničnim vodstvom, komunisti so sklenili budno varovati boljše odnose, ki se zdaj uspešno razvijajo, hkrati s tem pa se boljšajo tudi proizvodni uspehi. 9 V večji zasavski občini je bilo zelo v modi postavljanje spomenikov za tako imenovane »osebne« zasluge pri reševanju ' večjih in manjših komunalnih problemov. Občani so upravičeno godrnjali nad takšno samovoljnostjo, ker so menili, da vsi doiprinsšajo za izboljšanje življenjskih razmer v komuni. Novo občinsko politično vodstvo je že takoj skraja odločno zatrlo te pojave in sklenilo skup- Trboveliska plaža 350 rak migota, udarja in se , voljno opazuje življenje pred Umirja na toploti prisojne sabo- Morda bi se tudi ouj ta ploščadi. Besede se mešajo v hip rad po-gnal v »zeleni vzklike Nemirna, velvka lu- hlad«, toda služba je služba, ia, ujeta med štiri betonske zato lahko ustreže le naši radovednosti o sencah ljudi na trboveljski plaži. »Nekateri so premalo disciplinirani. Skačejo po travi in tako po nepotrebnem mažejo vodo. Drugi premalo pazijo n.a razne objekte. — Skakalnica! Otroci se včasih premočno razžive- Sicer pa so to drugače dobri fantje in dekleta!« Mala Marjanca zadovoljna čofota po najmanjši vodi. Očetu nekaj dni ni dala miru. dokler se končno pri svoiib zidci; e. Terasaste kamnite Ploščadi Rumenkasta ograja in pisana paleta plavalnih oblek. Podoba morske plaže v malem. Trboveljsko kopališče doživlja letos rekord. Obisk se je izrazito povzpel. V najbolj Vročih dneh zadnjih mesecev Oa je obiskalo 1500 ljudi. Prva srečanja in mnenja e vodi in soncu. Voda je premrzla ali pretopla, prepolna kooalcev ali •. Sonce je prs- no s komunisti in občani reševati vsa vprašanja brez pripisovanja zaslug posameznikom. $ Na sestanku neke osnovne organizacije ZK so komunisti močno grajali nemoralno življenje vidnega funkcionarja. Ko je ta zvedel za to razpravo, je odrekel osnovni organizaciji pravico vmešavanja v njegove osebne zadeve. Del komunistov ni soglašal s tako salomonsko ugotovitvijo tega komunista in predlagal občinskemu komiteju, da na svoji seji razčisti ta primer. Občinski komite se je strinjal z osnovno organizacijo. IN DRUGA STRAN? Vendar pa ob vsem tem velikem, pozitivnem ostajajo ponekod še delci negativnega, starega. Kot da nekateri pisma CK niso prebrali ali pa da so vzeli kot za kos papirja. % Naša stanovanjska izgradnja je postala večkrat predraga, s tem pa premalo učinkovita pri reševanju zapletenega, težavnega stanovanjskega problema. Vzporedno z zidanjem najmodernejših stanovanjskih blokov je nekatere kraje popadla še mrzlica za gradnje luksuznih vil in vilic. V enem izmed naših krajev sta bili še pred izidom pisma CK v gradnji dve takšni poslopji. Razumljivo. jih tako ne bo nihče podrl. Ko pa so se stanovalci vanju že vselili, so si v eni teh hiš omislili še nekakšno prizidavanje. To pa se ljudem zdi že kot očitno igranje z družbenim denarjem. £ V neki zgomjesavski občini so pred krakim priredili gostinci skupen izlet, ki je trajal tri dni. Po vrnitvi z izleta so nekateri člani tega kolektiva hvalili organizacijo pot! in povsem prostodušno priznali, da so zapravili lepo vsoto družbenih sredstev. £ Sindikalna organizacija uslužbencev je priredila izlet na istrsko obalo. V nekem večjem kraju sta vodji izleta naročili kosilo, na katerega pa so najbrž spričo istrskih lepot povsem pozabili. Gostincem to seveda ni bilo nič mar, saj so navzlic femu dobili pošteno plačilo za pripravljeno, a ne-použito kosilo. Najbrž Zasavcem ni manjkalo denarja... • Ob likvidaciji zasavskega okraja so se razšle tudi nekatere naše zbornice oziroma se preosnovale. Tako je neka ob svojem razhodu priredila članom v znanem zasavskem letovišču veliko poslovilno pojedino, na kateri je bilo pohan-eev in najboljšega vina na pretek. Za to opulentno pojedino je bilo menda pripravljenih več kot sto tisoč dinarjev ... V večji osnovni organizaciji ZK nekega zasavskega podjetja so pismo CK samo prebrali, v razprav! pa si ni upal nihče odkrito povedati napak, ki so bile znane vsem komunistom in tudi ostalim delavcem. Ko je neki mlajši, pred kratkim sprejeti komunist skušal opozoriti na nekatere slabosti v podjetju, so ga zavrnili, da je pač premlad in da naj raje posluša starejše... • Ali: sekretar osnovne organizacije ZK je dobil v roke pismo CK, ki bi ga moral skupno z ostalimi komunisti prebrati in obravnavati nje* govo vsebino. Tega ni storil, pač pa je zadolžil za branje pisnva nekega drugega, sam pa ni niti prišei na ta važni sestanek. Zdaj komunisti morda kar upravičeno trdijo, da njihov sekretar ni niti seznanjen z vsebino pisma... ^ Včasih se zelo po nepotrebnem trošijo družbena sredstva pri najrazličnejših prevozih z osebnimi in drugimi avtomobili. Ni še dolgo tega, ko so se v Ljubljani pokazali na ulici trije avtomobili iz istega zasavskega kraja. Tri limuzine — v vsaki pa je sedel poleg šoferja le po en človek. Zadostoval bi samo kratek telefonski poklic iz podjetja v podjetje in na pot bi lahk* šlo samo eno vozilo. Skupnosti bi s tem lepo koristili. • MALA ANKETA MED Člani zk kaže, da so nekatere OSNOVNE ORGANIZACIJE PREKAMPANJ-SKO VZELE MATERIAL TEGA PISMA, KI JE DEJANSKO BOGAT KAŽIPOT ZA CELOTNO DELO. KOMUNISTI MORAJO IMETI VEDNO PRED OČMI PISMO IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE, TO PA OB VSAKEM SESTANKU TEMELJITO ANALIZIRATI, CE JE POZITIVNO ALI NEGATIVNO. M. V. - Jak JEZERO V MACKOVCIH Nekaj minut od železniške postaje v Brestanici valovi novo posavsko jezero. Glas o njem se je že raznesel daleč naokoli in ob nedeljah ne manjka izletnikov. Le ob delavnikih lahko vidimo na njegovi gladini samo tale osamljeni čoln z ribiškim čuvajem. legice so začele uničevati iz- kleti. Zdaj se je ves kriven-' datne porcije jogurta. Juška čast predal soncu ali sanjam. Razmišljanja ob prihajajoči kultumoprosvetni sezoni Le poglobljeno in prizadevno delo je zadovoljna s svojimi naj-novej širni plavalnimi rezultati, vse pa z življenjem na ko- Tu je strojnik Učakar. Nekaj besed, in že Se spuščamo v podzemlje našega bazena. pališču, z načrtnim treningom Se prej srečanje s smrtjo in _______-__- TTolilriv« in vremenom. In natakarica? velikim opozorilom o smrtni nevarnosti na vratih. Naše oči in naša leča zro v pravljično nas bo odvrnilo od polovičarstva, ki se Še zmeraj bo- pa nismo nudili, razen nekaj na hitro roko sklicanih predavanj, prav ničesar. Kolikor so se posamezni izobraževalni odbori sploh lotili tega dela in vsaj poskušali napraviti karkoli, se je izjalovilo, predvsem zavoljo tega, ker so bili pre- hoti v naših delavsko-prosvetnih društvih in zayira krepkejšo rast delavske kulture in prosvetljevanja v zasavskih industrijskih središčih Prodala je 2 tisoč steklenic podobo trboveljskega bazena. Čeprav nimam celotnega ni- trboveljskih amaterskih sku- . . . . . ... piva, 105 litrov kisle vode in V domišljiji se zdi ta ozek, ti docela točnega pregleda nad pin so dokaj nazorno pokaza- ™ai° uporni, vztrajni, kerji letih in po težkem šihtu v jami ni odločil, da jo le popelje gori pod Žrebljev hrib. Zdaj se ata v bifeju hladi s pivom in oba sta na moč zadovoljna. JVška in njene športne ko- 1.700 cockt. Garderoberka je navzlic zasluženi malici v senčnatem kotičku nared z nekaj številkami s svojega področja. »V garderobah je 520 obešalnikov za obleke. V hudi vročini pa so bile tudi po dve ali celo tri na enem«. Neznan možak z zagorelimi pleči se je vrnil z »napornega« podvodnega dava za de- temen hodnik kot del neme letošnjim kulturno - presvet- li, koliko je moč doseči, če je ?e P*1n neuspeh kratko malo podmornice. Potem se začno nim delovanjem amaterskih- med ljudmi zvrhan koš dobre p. • K°h.fco na boljšem so ti- pred nas spuščati kopalci. skupin »Svobod« v Zasavju, volje in ne nazadnje tudi lju- sU P°samezntkt, ki niso ca- Zadnji žarkii sonca! moram oziroma lahko mirne bežni do kultumoprosvetnega kali na naša društva in se sa- mi lotiti študija bodisi kot izredni slušatelji raznih večer- toedio ali prevroče, manjka Sa ali prehitro zahaja. Po-fnenki o športu in politiki, o tkkinih im vrečah. Med stotimi in mladimi. Vmes padejo karte, zajtumii prha. Kriki iz vode in razpoloženi živžav iz otroške mlake. Mož v belem — Franc Kramar — sedi na rdečem stolu ob eni izmed kabin in zado lvan Mahkovič Pred dnevi je v Z&go.ju Podlegel dolgotrajni bolezni *nani rudar'IVAN MAHKO-VlC. Pokojnik se je žc pred vojno udejstvoval v naprednem delavskem gibanju in sodeloval s Komunistično parajo. V svojem stanovanju je Prirejal ilegalne sestanke in Voda se prazni. Toda samo vesti ugotovim, da smo v le- udejstvovanja, za hip. Ze je tu trener Ru- tošnji sezoni vsaj v zadnjih zd fco j(J malone iansko. nih ali dopisnih žol. KoHkor darja Vidan s kopicomesecih na tem področni do- letna sezom pn kraju> fco tr. m{ jg znano je ce!o ljubljan. Začenja se draga zgodba. O g i Vfkaj l Pb« p ho ka na dwri september iahko ska centralna univerza našla zagrizenih metrih treninga, Trbouljab Hr^tmku Radečah in ce.Q moTamo kriilčno oce_ ^savskimi ljudmi tova- za čimbolj še športne rezulta- L'a%L% niti to razdobje in vsaj posku- riše, ki so se lotili študija po te' Jajk-lk amaterskem področju. Uspehi šaH izluSčiti te dobe nega. njf^cm programu_ tivne strani kulturnoprosvet- .. . . . __ nega dela. Se vedno je videti smo T \Th' kampanjski način dela v kvarin v!? w * t »Svobodah«. Uprava vodstva ,na naš°. mladež’ naJe so se zadovoljila s trenutnimi *S„t’obod** pa "f° ,2a odprav.° uspehi, doseženimi ali doma [akepa slan}a storde pra?-*1' ali drugod. Skoro nikjer niso čes,arh Programska politika «n„tk L So „„ naših kinematografov je še v rokah posameznikov o kakšnem družbenem Plavada, ki je po&taCa gtda %a$vada Pomagal organizirati druge ilc- sindikalni funkcionarji. Delavnik. Dopoldne. V neki zago-rski oštariji sedi za mizo skupina ljudi. V delovnih oblekah. Zunaj je peklenska vročina in možje se hlade z mrzlim pivom. Prvi 'je spil starejši delavec in predlagal ostalim, naj bi plačali in šli nazaj na delo. Druga dva sta soglašala, ostali trije pa so jih potisnili nazaj na stole in naročili Pijačo. V tem so prišli v gostilno še drugi delavci. Tudi ti so posedli •raven ln začel se je pomenek o vsem mogočem. Tisti, ki je že prej hotel vstati in se vrniti na delo, Je spet /stal, tež, da čakajo nanj. Plačal in odšel. Ostali so ga pomilovali. Tak revež, ki se boji med delovnim časom nekoliko posedeti in spiti nekaj vrčkov piva. Obsedeli so. Debelo uro. šiht je tekel... * * * V zapisniku neke sindikalne organizacije berem tole: ko so odborniki obravnavali delovno disciplino, so ugotovili nemogoče stvari. Najbolj pogosto zamujajo delo mlajši tovariši. Pet, deset, petnajst, nekateri celo trideset minut. Doslej se še nihče ni 'zagovarjal zaradi teh nerednosti. Starejši delavci sploh ne vidijo teh pojavov, niti ne opozarjajo nanje. Zamujajo tudi Kalne sestanke. Rudar Mahkovič Je bil zelo Drlijui,ijen med rudarji In ko So je umaknil v zasluženi pokoj, se Je še vedno udejstvoval v množičnih organizacijah. Bolezen ga je kmalu priklpnila la posteljo, ki je menda ni •hogel zapustiti do smrti. Od Pokojnika se je poslovilo mno-Ko zagorsk'h nr'V-‘»v In nb- ®*4n najti v tem J drugih ozirih pustiti delo in oditi na trg. Ce bi midve takole zapustili delo, bi nama štajger pri priči odtegnil del šihta. vse delo društva pa še vedno nepripravljene? Ali imamo teče plača . Tisti tovarišici cb sta se še vedno sprehajali pa trgu Pa saj Postavljajo le aktivni tava- možnosti, da vse te negativne Tisti tovarišici pa sta se še vedno sprehajali pa trgu. Pa aaj ^ aii pT{ paskih zborih, pojave odstranimo iz delav- gledaliških skupinah, godbah sko-prosvetnih društev? Vselit morda še orkestrih. Mi pa kakor lahko. Občni zbori so V gostilno, v središču Brežic, so prišli štirje uslužbenci ne- govorimo, da štejejo naša dru- pred nami. Nič nam. ne sme kega brežiškega podjetja. Ko so pomalcali, so si naročili liter štva po dve sto, tri sto, celo biti žal časa, presedenega na vina. Ob vinu jim je stekla beseda o tem, onem in drugem. ' ~ ‘ ” - -■ '*--»*—’ Tisti čas je zašel v gostilno tudi neki delavec iz istega pod- jetja. Ko so ga uslužbenci videli, je eden izmed četvorice vpraša! tovariša, kako si upa med delovnim časom priti v gostilno. Tovariš se je izgovoril, da se je odtrgal od dela samo za trenutek in da se že vrača nazaj. Kar velja za ene, ni veljalo zanje... Uslužbenci tega pod- pet sto članov. Resda: vsi čl a- sejah ob študiranju in pri-ni ne morejo biti aktivni in pravljenju programa za' bliž- tega. kot je videti, še ne bomo tako kmalu dosegli. Do- nje delo. Prav vse je odvisno od teh programov. Ce bodo segli na bi lahko trdnejše ve- skrbno in tehtno pripravljeni, zi s članstvom, če bi vsaj dva- Če jih bomo sestavili z jasnt-krat, trikrat na leto prihajali mi in realnimi pogledi, koli- jetja pa so imeli v oštariji, tudi med delovnim časom, važen na razgovore, oziroma če bi kor zmoremo, nam lahko sezo- poslovnj razgovor. Neki mlad delavec iz srednjevelikega trboveljskega podjetja mi je ondan pripovedoval, da mora kak dan tudi po štirikrat po pijačo. Za starejše tovariše. Skraja se je močno branil, ker je moral nositi steklenice s pijačo za delovnim telovnikom. Pa našli v naših domovih tisto na prinese mnogo uspehov, prijetno vzdušje, ki bi jih pri- Seveda pa je članstvo tista tegovalo. tribuna, kA naj dokončno pre- Se manj smo lahko zada- sodi ln odloči celokupen pro-jya gram za novo sezono. Treba bo torej tenkočutno prisluh- voljni z izobraževanjem. _____— — . , — t6TM Idodvočju pfl STtlO JCTQ*tJC0 ni nič pomagalo. Najhuje se mu zdi to, da ga silijo piti, in če maiQ krepko obsedeti in niče- niti ^udem- njihovim željam noče, se mu smejijo... - - *-*•■ -• kdo ve kaj vstali- S tistimi borimi gospodinjskimi, pletilj-skimi, šiviljskimi in drugimi tečaji se res ne moremo hva Resda so to le posamezni primeri, vendar se pri nas bohotijo., Ponekod jih uspešno zatirajo z vztrajnim prigovarjanjem, da je pač delovni čas vsem enako odmerjen in da morajo delovni ljudje prebiti ta čas pri delu. Zal ponekod organi samoupravljanja še vedno ne najdejo toliko časa, da bi govorili o teh grdili razvadah, ki škodujejo njim samim in skupnosti. sar ne daje slutiti, da bomo '^‘2™ \ajti” le tedaj sme upati na plodno delo naših društev. Predvsem pa ne smemo imeti pred očmi le tre- HiTkajti 'dovolili ‘smo' *d o"n a s nutne koristi in uspehe naših Mi, kaj ti dovolili smo, da na, dru!ftven(h Rkupin ker b, nam to zameglilo redno pot za raz- je vas malone posekala, ker je vsaj delno poskrbela za Vsakršno popuščanje v tem pogledu utegne postati škodljivo zimsko izobraževanje. Našim Cvet >>Svo^od,t. ne samo za podjetje, marveč sploh za našo skupnost. delavcem, v delavskih centrih Milan Vidic llmiMilll Aii ši zagorska m-aduia st zaveda sprejete obveze o gradnji mladinskega naselja v Zagorju? — M. S.. Zagorje Besede so eno, dejanja drugo. Kdiaj ty> že konec zamud, ki nastanejo zlasti ob nedeljah, tudi po krivdi trboveljske postaje, ko si potniki do prihoda vlakov ne morejo kujpiti vozovnic. — J L., Trbovlje Dokler bo odprta sam« ena blagajna. Ko bi bil jaz urednik bo bila naklada Zasavca 2» do 30.000 izjvodov. Na prvi strani tu objavljal gori v kotu slike filmskih igralk, porodila o porokah in smrtih, izpred sodišča, zanimivo kriminalno zgodbo, politiko pa bi prihranil za zadnjo stran. Ker mnoge zanima horoskop, bi uvedel tudi tega in ga dal staviti na vidno mesto prvih treh strani. V vsaki številki bi uvedel veliko denarno nagrado, posebno filmsko stran in . .. Ne vem, da se tako tiščite na tistih bogih šestih straneh, p0 mojem bi lahko Zasavc izhajal že zdaj na najmanj 12 straneh. Kaj menite o mojih genialnih predlogih? Priporočam se za honorar. - I. S., Vrhnje X. Ko bi molčal, bi postal filozof. 2 Sporočite nam številko vašega bančnega računa. Govori se, da imajo Brežice že kombanj, toda na žitnih poljih v Posavju ga letos ni bilo dosti videti? — Z. J., kmetovalec s Krškega polja. Prispel je deset dmi prepozno. Zadnjič ste pisali o oblakih prahu, ki oblegajo naš trg, danes pa vas prosimo za nasvet, kako bi se ga kar najhitreje in poceni rešili? — J. K., Brestanica začnite uporabljati sod za škropljenje, ki leži neizkoriščen v vaši elektrarni. Ali miška, ki so Jo spustili v vesolje v ameriškem umetnem satelitu še živi? — R. S., Videm-Krško, Zakaj vprašujete, ali nameravate v imenu društva za zaščito malih živali, protestirati proti sadističnemu mučenju? Vihar nad Zidanim mostom in še kaj $ / * nhjuncntemgt* Ko sem p*re C'*rtlns. TRBOVELJSKI PEVCI — POZOR! Mešani pevski zbor »Slavček« v Trbovljah pričenja z rednimi vajami v ponedeljek, 1. septembra 1958. Vabljeni vsi aktivni, nekdanji in novi pevci, ki jih veseli udejstvovanje v pevskem zboru. ODBOR »ZARJANI!« — Prva pevska vaja po počitnicah bo v torek, 2. septembra. — Vabljeni tudi novi pevci! ODBOR NAZNANILO Odbor industrijsko . obrtne razstave v Zagorju naznanja, da so bili v ponedeljek. 11. t. m. izžrebane sledeče številke: 738 a, 1888, 3732, 1308. 3404. 3394, 1092, 3038. 278, 406. 3198, 1281 a, 308, 3706, 2747. 486 a. 2792, 2291. Dobitki se dobe do 1. septembra 1958 pri tov. Jožetu Turku, kovaškemu mojstru, Zagorje. Lastniki izžrebanih vstopnic naj se zglasijo do gori navedenga roka pri navedenem mojstru. Odbor KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 22. do 25. avgusta nemški barvni film KAPETAN IZ KEPENIKA«; od 26. do 28. avgusta pa ameriški kriminalni film »TRINAJSTA URA«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: od 22. do 25. avgusta 1958 angleški barvni film »MOZ, KI JE LJUBIL RDEČELASKE«. KINO »PARTIZAN« SEVNICA: od 23.—24. avgusta angleški film »SEMENJ ZELJA«: 3«. in 31. pa italijanski film »UMBERTO D«. PREKLICA Ivan Jager, rudar iz Knezdola, preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih raznašal o Mariji Matko iz Ceč, in sem ji hvaležen, da jie odstopila od tožbe. Preklicujem besede. izrečene proti Ani Škof ca, Trbovlje. Pod ostrim vrhom 35. — Kati ZakSek. Pod ostrim vrhom 3. Izgubila sem zdravstveno izkaznico št. 559.779 na ime Iviča Knez, Strojna tovarna Trbovlje in jo preklicujem za neveljavno. MALI OGLASI POZOR! Ugodno za rudarja prodam malo posestvo-; hiša Je nova, 3 ha gozda, 5 min. oddaljeno od novega rudnika Hrastnik. — Miha Audič, Dol. Hrastnik. Prodam štedilnik za vzidati s ploščami. — Stefan Peter. Golovec 21. Trbovl i-e. Prodam dobro etiranjen, tapeciran moderen globok otroški voziček. — Naslov v upravi lista. PRODAM VZIDAN ŠTEDILNIK. — Ogled vsak dan od 11. do 14. ure. — Pavla Bartol, Čečeva 3 — Trbovlje 3. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža, očeta in starega očeta ANTONA MREZARJA se zahvaljujemo dr. Novakovi za skrb in nego, nadalje godbi, pevcem, darovalcem vencev in cvetja, sosedom za pomoč In vsem. ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči žena. sinovi z družinami. družina Jeršetova in sorodstvo. Vsem gospodarskim organizacijam na območju ObLO Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče Z razpustitvijo okraja Trbovlje se Je s 1. julijem 1958 reorganizirala tudi služba Inšpekcije dela. Delo ln naloge prejšnje okrajne Inšpekcije dela je prevzela novo organizirana bazenska inšpekcija dela za vso dejavnost na območju občinskih ljudskih odborov Hrastnik, Zagorje, Kadeče tn Trbovlje s sedežem na občinskem ljudskem odboru Trbovlje. V zadevi opominjamo na sledeče: 1. V smislu 8. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 26-38) mora gospodarska organizacija uvedbo in odreditev nadurnega dela takoj pismeno sporočiti pristojnemu Inšpektoratu dela pri občinskemu ljudskemu odboru Trbovlje Neobveščanje Inšpektorata dela o uvedbi nadurnega dela takoj, ko Je Izdan nalog, ali če se ne vodi evidenca o nadurnem delu, ae po členu 394 točka $ zakona o delovnih razmerjih kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 din. 2. Po členu 53 zakona o delovnih razmerjih organizacija ne sme dati v pogon oz. v obratovanje naprav ali strojev, preden ne dobi za to dovoljenja Inšpektorata dela pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje. Gb neupoštevanju tega člena se gospodarska organizacija kaznuje po členu 396 točka 5 zakona o delovnih razmerjih z denarno kaznijo od 56.909 do 1,999.000 din. 3. Po členu 25 zakona o Inšpekciji dela (Ur. list FLRJ št. 108-48) morajo odgovorni vodje gospodarskih organizacij redno obveščati pristojni inšpektorat dela pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje; a) o vsaki težki oz. smrtni nezgodi takoj, ln sicer telefo-nlčno ali pa po kurirju; b) o vsakem primeru rušenja raznega materiala, vdoru vode, ognju Itd. Razen tega o pričetku dela podjetja, obrata, delavnice, gradbišča, kakor tudi ob vseh važnejših preureditvah delovnih prostorov Itd. Pripominjamo, da upoštevate gornje navodilo In se v vseh zadevah s pobočja inšpekcije dela obračate na pristojni Inšpektorat dela pri občinskemu ljudskemu odboru Trbovlje, kamor tudi redno pošiljajte vsg poročila In vloge, ki ste jih v smislu ustreznih predpisov dolžni dostavljati. INŠPEKCIJA DELA ObLO TRBOVLJE niniiini IIIIIIIIIII!l!ll!i!!lllllll1IIIIIIIIIIIli!IIJIIIIIIIIillil!lll!!ll!ll!lllllllimilll!!l!IIIIIIIIIIIllllllllIllllllll]illlli!!ll!l!lll!IIIIII!llilll!l!ll!i41IIIIIilll!l!IIIIII!IIIIIIilllli!llllllill!lillJIIII!i!l TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „Djuro Saiai" VIDEM-KRSK0 9 proizvaja vse vrste sulfidne beljene tn nebeljene celuloze, ovojni in časopisni papir. UPRAVNI ODBOR IN DS TOPLO ČESTITATA OBČANOM V1DMA-KRSKF.GA ZA OBČINSKI PRAZNIK. iimiiii * m estni kino Brežice je pripravil svojim obiskovalcem za IVI mesec september najprej italijanski film »Senso« reži-serja Luchina Viscontija. Tudi naslednja dva filma sta Italijanska. Realistično delo »Ulica sanj« ih vedro delo v kinoskopu s Sofijo Loren in De Sico »Lepa mlinarica«. Srečanje z Doris Day bo »Caj za dva«, potem bo prišel na vrsto madžarski film »Mojih šest kaznjencev«, tega pa bo zamenjala »Sakramenska frklja« Brigitte Bardot v barvah in kinoskopu. Domači film bosta zastopala »Kala« in »Dobro morje«, sovjetskega »Mati« in kitajskega »Novoletna žrtev«. »Izgubljeni kontinent« je italijansko delo v kinoskopu. Biografija o Chopinu pa ameriški barvni film »Nepozabna pesem«. — Med prvimi v Sloveniji bo v Brežicah na sporedu letos v Cannesu nagrajeni ruski film »Preletavajo žerjavi«, za konec meseca pa boste lahko videli sloviti francoski film »Na smrt obsojeni je pobegnil«, ki je dobil canneško nagrado 1957. leta. PROGRAM za oktober obeta ameriški barvni film »Gora«, slovensko-franoosko koprodukcijo »Velika sinja cesta« in »Ko pride ljubezen«, francoska filma »Čarovnice iz Salerna« in »Bele noči«, jugoslovansko delo »Rafal v nebo« ter ameriške ivesteme — »Divja leta«, »Visoki jezdec« in »Naloga majorja Leksa«. T T brežiški občini je bilo letos šest požarov. V primeri V z lanskim letom je rdeči petelin mnogo prizaneslji-" vejši, saj je doslej napravil v večini primerov le manjšo škodo. Prvič je gorelo 20. januarja pri kočarju Francu Unetiču v Dol. Pirošci. Zaradi provizoričnega dimnika se je vnela slamnata streha. 25. januarja ponoči je prišlo do manjšega požara pri Alfonzu Frvega. Požar je zanetil bencin. Prvi požar z večjo škodo je bil pri Stefanu Omerzi, Križe štev. 20, blizu Pečic. Zaradi pomanjkljivega dimnika je delno zgorela lesena hiša in več raznega blaga. Tako 35 kg prekajenega mesa, 150 kg pšenice itd. Skoda je bila ocenjena na 221.750 dinarjev. 9. maja so se gasilske sirene spet oglasile. Pri Maksu Astlu v Stari vasi 28 je po krivdi 5-letmega otroka začelo goreti gospodarsko poslopje. Iz njega ni bilo rešenega skoraj ničesar in je znašala tako škoda 1,200.000 din. Gašenje je otežikočilo veliko pomanjkanje vode. Natanko mesec dni pozneje je gorelo v središču mesta pri Tereziji Brložnik v tamkajšnjem vrtnarstvu. Sončni žarki so skozi vrtnarska stekla vneli slamo in druge osušene predmete. Zgorela je lopa. Škode je bilo za 150.000 din. 30. julija pa se je vnelo podstrešje pri Jožetu Skvarči v Jereslavcu 41. Požar so pravočasno opazili in lokalizirali. Lastnik je skupaj s sosedi do prihoda gasilcev že skoraj pogasil ogenj. Nesrečo je povzročil domači kmečki delavec, ki je brezbrižno odvrgel cigaretni ogorek v seno na podstrešju. 56. Vodna pot je držala preko jezera Labarge. Tu ni bilo toka, temveč le štirideset milj dolga vodna gmota, ki jo je bilo treba preveslati, ako po naključju ni vlekel veter. Pa to še ni bilo vse. Naletaval je sneg, ki ga je neslo po burji, vesla pa so se v mrazu pokrila s poledico, ki jo je bilo treba večkrat krušiti s sekirico. 57. »2e davno bi bili na oni strani, če bi onadva Imela vsaj toliko duše kakor morski pajk,« je dejal Dimafi Čoku na večer tretjega dne, ko sta sedela ob ognju in sušila mokre mokasine. »Saj bi danes lahko prišli čoa, pa sta ukazala nazaj. Samo ena ura še, in zahodna obala bi bila naša. Taka sta kot dva otroka v pragozdu.« SAMO 3 TOČKE V soboto, 17. avgusta. Je bil v Celju dvoboj pšonirsatih plavalnih ekip 2PK Neptun iz Celja ln PK Rudarja iz Trbovelj. Zmagaj je Neptun s 83:80 točkami. Dvoboj je Imel dive popolnoma nasprotujoči si fazi: medtem ko so pri pionirjih prva mesta pobirali Celjani, so pri pionirkah v vseh disciplinah zmagale Rudarjeve tekmovailke. To je bilo tudi pričakovati, saj naši pionirji plavajo žele prvo leto, pionirke pa so tako rekoč že rutinirane tekmovalke. Rezultati: PIONIRJI: 209 m prosto: Kavs 2:50.6. — 50 m prsno: Vrhovišek 44,3. — 50 m metuljček: Vrbovšek 40,2. — 5» m hrbtno: Toplak 44,0. — 4 x 50 m mešamo: Neptun 2:53,2. — 4 x 50 m prosto: Neptun 3:31,0, PIONIRKE: 50 m prosto: Podlesnik (Rudar) 36,2. — 50 m metuljček: Kavšek 46,0. — 4 x 50 m prosto: Rudar 2:53,9. — 50 m hrbtno: Podlesnik 42.6. — 50 m prsno: Kočar (Rudar) 45,0. - 4 x 50 rti mešano: Rudar 3:12,9 Razočaranje v Sisku MctaJac (Sisak) : Rudar (Trbovlje) 3-3 (3:1) Zadnja tekma v kvalifikacijskem tekmovanju Rudarju ni prinesla zaželenega uspeha. Toi pot so nam nogometaši pripravili presenečenje, ki pomeni razočaranje. Prav gotovo ni nihče pričakoval, da se ho za Rudarja to napeto In zanimivo tekmovanje, polno zapletov in pretresov, dobrih in slabib Iger, ki je zajelo celoten in ob- Poročila poslušajte vsak dan ob 5.95. 7.00. 13.00, 15.00. 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih tn sobotah ob 14.30. ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. — »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.30. — »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA. 24. avgusta 7.35 Za ljubitelje pihalnih godb; 8.00 Mladinska radijska igra -Frane Milčinski: Zvezdica zaspanka: 8.55 Kar radi poslušate; 10.30 Počitniške razglednice — Silvo Matelič: Bohinj; 11.30 V zabavnem ritmu z majhnimi in velikimi ansambli; 13.45 Za našo vas; 15.15 Simfonični plesi; 16.15 Poskočna harmonika; 17.15 Radijska Igra — A. Cehov: Poštarjeva žena (ponovitev); 20.00 Variete na valu 327,1 m; 21.30 Spo«na nedelja PONEDELJEK. 25. avgusta 8.05 Pisana paleta: 9.20 Umetne in narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet: 11.00 Poje Ivo Robič: 11.30—Dddaja za otroke; 12.00 Opodne s tTiom Slavka Avsenika; 12.25 Pesmi iz Slov. Benečije poje kvintet »Niko Štritof« oh spremljavi Štirih fantov; 14.00 Popevke se vrste; 17.10 Popevka tega tedna; 18.00 Družinski pogovori — Vladimir Cvetko: Nisem razpoložen; 20.00 Iz arhiva zabavne glasbe. TOREK. 26. avgusta 8.05 Odlomki Iz slovenskih oper; 8.40 potopisi ln spomini — Boro Pavlovič:. Sprehod po Holandiji; 10.10 Venček narodnih; 11.00 Za do-m ln žene; 12.00 petnast minut s pevci zabavne glasbe; 12.25 V narodnem ton«; 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Ura popevk in ritmov; 17.10 Za ljubitelje in poznavalce- 18.01 Kulturni pre- gled; 20.00 Mali koncert slovenske zborovske glasbe; SREDA. 27. avgusta 8.05 Poje Ljubljanski vokalni ciktet; 8,25 Po motivih narodnih melodij; 8.45 Četrt ure popevk z Lolo Novakovič in Dušanom Jak-šičem; 10.10 Mali zabavni ansambli v ritmu; 11.45 Zumberšike narodne v priredbi Danila Bučarja; 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 14.20 Vaški kvintet s svojimi solisti; 14.45 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.45 Razgovor n mednarodnih vprašanjih; ČETRTEK. 28. avgusta 9.20 Pesem, melodija in ritem; 11.00 Poskočne domače; 11.30 Oddaja za cicibane: 12.25 Lahka glasba; 13.30 Popevke ln ritmi; 15.40 Filmska kronika; 17.10 IžbTali smo za vas; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 29. avgusta 8.05 Švedska ljudska pesem ta ples; 10.10 Pet pevcev — pet popevk: 11.00 Za dom ln žene; 11.16 Za prijetno razvedrilo; 12.00 Igra trio Eda Goršiča; 12.45 Partizanske pesmi PO narodnih motivih; 14.30 Turistična oddaja; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.45 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 20.00 Bolgarske narodne pesmi. SOBOTA. 30. avgusta 8.05 Predstavljamo mladinski pevski zbor iz Trbovelj p. v. Albina vveigerfa in mladinski pevski zbor iz Cerknice p. v. Viktorja Žnidaršiča. 8.40 Humoreska tega tedna — Karimthy Frtdes. Kdo bo koga prvi tikal; 10.35 Zabavne melodije: 11.30 Pionirski tednik; — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.45 Lahka glasba; 16.00 Ura ritmov in popevk; 18.15 Pesmi jugoslovanskih narodov; 18.45 Okno v svet: Aljaska; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Glasba za ples ln razvedrilo. štren krog ljubiteljev »okroglega usnja« končalo s tako presenetljivim koncem. Ves trud je bil zaman, vse je biilo zapravljeno v pičlih dvajsetih minutah ta tako je Odred na zelo lahek način prijadral v zvezne vode. Kako so potekali dogodki na Igrišču v Sisku? Na Metalčevem igrišču se je zbralo okrog 1000 gledalcev, med njimi skoro polovica Trboveljčanov, ki so z napetostjo pričakovali sodnikov žvižg. Ta tekma je morala biti za Rudarja samo zmagovita. Zato je bil začetek precej nervozen in nerodet, v tem času srno bili priča n e s n lielnim kombinacijam, neodločnim napadom in netočnim podajanjem Rudarjev-cev in so tako domači igralci že v četrti minuti dosegli gol po Gajšku. Upali smo. da bo to osvežilo Trboveljčane, toda vsej tej zmedenosti se je pridružila še smola, saj, so se vse njihove akcije končale s streli preko ali mimo gola, trikrat pa se je žoga odbila od vratnice nazaj v polje. Nekaj nevarnih strelov pa je vratar odlično uibranil. Domači so z nenadnim prodorom spet uspeli prevarati Rudarjevo obrambo in sodnik Lemešič že piska gol. Drugi gol. Neodločnost Rudarjeve obrambe je bila vzrok da so domači kmalu poten: zvišali rezultat na 3:0. Gostje sicer ntsO' IgTali podrejene vloge. Vse do kazenskega prostora je še nekako šlo. toda napadalci so imeli izredno smolo v streljanju na gol. šele v 27. minuti je Opresniku uspelo preigrati dva obrambna igralca in s točnim strelom poslati žogo v mrežo. Drugi del igre je bilo nekoliko drugače. Napad za napadom ta dramatična borba so povečali napetost do skrajnosti, še dvakrat se je žoga odbila od Metalčeve prečke, šele potem je zadel v črno. Končno je v 68. minuti Knavs izenačil. Zdaj se je začela borba za zmagio. Rudarjevci so napeli vse' sile. toda žoga v gol ni ln ni hotela. Tako tudi polnih 20 miant igre v Metalčevem kazenskem prostoru Rudarju ni prineslo uspeha. Morda je temu porazu kriva Rudarjeva obramba: Morda nezanesljivost in ležerna Igra prvih dvajset minut? Del krivde pa nosi prav gotovo tudi napad, ki iz neštetih ugodnih priložnosti, zaradi netočnosti in slabih strelov ni znal doseči gola. Pri vsem tem pa noai precejšnji delež tudi smola. Rezultat minule nedelje v Sislkn Je: samo ena točka ta zapravljeno tekmovanje med elito v drugi zvezni ligi... Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Rliei J. Spitale? REŠITEV NAGRADNE VIZITKE IZ 32. ŠTEVILKE Rešitev nagradne posetnice, ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega lista, se glasi: POLJEDELEC. Nagrado za rešitev uganke je žreb prisodil Lenčki SOTOSEK, učenki 2 .razreda, pošta Senovo 27. nadalje Mirku SUHODOLČANU, učencu 4. b osnovne šole, pošta Ljubljana, Cigaletova 4. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. . Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb zal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Pionirka Radiča Drnovšek iz Zagorja ob Savi, Prešernova 12, nam je poslala pričujoči magični kvadrat; rešite ga! Besede (vodoravno in navpično; 1. imajo ga živali, 2. žensko ime, 3. dvojica. Črke: AA, EE, M. PP, RR Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 31. avgusta, opoldne. Za pravilno rešitei imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba. Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali preteklo šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem prisrčne pozdrave! UREDNIŠTVO Kličemo Brežice 55. Zjutraj so po stari navadi odrinili med zadnjimi. Breck, ki ni bil vešč brodarstva In čigar moštvo je obstajalo iz žene in nečaka, je navsezgodaj razdrl svoj šotor, ga naložil na čoln in odpotoval. Stine in Sprague pa nista poznala hitrosti in menda celo nista mogla razumeti, da vsak trenutek lahko pritisne mraz in ju zakuje v led. Sodobna povest Imeli smo hišno pomočnico. Preprosto dekle z vasi. Mestni zrak ji je prijal. Iz dneva v dan je postajala bolj živa. Prvo soboto je prišla k moji ženi: •Danes bi šla rada na ples.* »Pojdite, Fani.* »Nimam pa kaj obleči.« »Saj imate svojo nedeljsko obleko.* »Ta je premalo izrezana,« je rekla Fani. »Ko bi mi hoteli posoditi vašo večerno obleko.* Fani je dobila večerno obleko. Zena jo ji je podarila. Bolje je biti brez večerne obleke kot brez hišne pomočnice. A to je bil samo začetek. Drugo soboto je spet prišla Fani: »Potrebujem plašč.* »Pa saj ga imate, Fani.* »Da, imam ga, toda ta je za vsak dan, kadar grem po nakupih,* — je rekla Fani. »Tega ne morem obleči zvečer, posebno ne k lepi večerni obleki. Bi mi mogli vaš plašč.. ;< Fant je dobila plašč. Dobila je še marsikaj. Vsako soboto je imela kakšno novo željo. Dobila je torbico moje žene, šal moje žene, klobuk moje tene, kratke in dolge rokavice moje žene, bluzo za nedelj o, sviter za vsak dan, a čevlje je Fani nosila skupno z mojo ženo. Ko sem svoji ženi to očital, mi je pokazala sedem strani malih oglasov v nedeljski številki časnika. Na sedmih straneh sem bral: »Iščemo hišno pomočnico«. Nisem več ugovarjal ženi. Sledečo soboto je prišla Fani zopet. Moja žena ni imela ničesar več v omari. Imela pa je še vedno nekaj humorja in je rekla: »No, Fani, kaj bi pa danes radi?* »Nič, gospa.* »Kaj? Ne obleke? Ne klobuka? Ne plašča?« »Nič,* — je dejala Fani. »Hotela bi nekaj čisto drugega.* »A kaj bi torej rada?« »Rada bi samo odpovedala službo.« Moja žena je ostrmela: »Vi hočete odpovedati? Zakaj vendar?« Fani pa je odgovorila: »Veste, gospa, kadar je nekdo tako lepo oblečen, kot sem sedaj jaz, potem si ne more več mazati prstov s hišnimi deli .. .* Zgode in it^gode [1 Sreča za angleške časopise, da imajo Margaret, princeso, ki ima raizen tega, da hodi v tuje dežele predstavlja svojo sestro kralj iico, še to hvaležno vlogo, da skrbi za prijptno branje povprečnim Anležem. Ko se namreč tak Anglež zbudi in vzame v roke jutranji časopis, bo lahko gotovo našel »kaj novega« o princesi Margaret. Vse se pa večinoma vrti okrog njene ljubezni, zaradi katere je nesrečna, ker se pač ne sme poročiti, kakor bi hotela. Za nekatere Angleže je seveda ta zadeva smešna lin enako za večino ostalega sveta. če je na primer princesa res kdaj ljubila Tovvnsenda, zakaj se z njim ne omoži? Kajpak bi se morala tedaj odreči pravici nasledstva britanskega prestola in še marsičem. Toda kje je še ona s svojim potomstvom na vrsti za nasledstvo! Vojvoda W.indsorski se je v tem pogledu bolje izkazal- In končno: mar bi ji kljub takemu zakonu, ki starokopitnemu dvoru ni všeč, !e ne dala toliko ' »dote«, da bi lahko brez skrbi živela? Talko vidimo, da je tej princesi ljubezen spričo njenega samoljubja, častihlepja in drugih podobnih lepih čednosti bolj postranska zadeva. Narodno pa #e ta. da na angleškem dvoru ni mogoča niti taka ljubezen, če bi že princesa čutila (spričo dejstva, da ni nuna), po njej potrebo, ne da bi listi vsako njeno srečanje s katero koli moško osebo — če že ne gre za kakega že ukrivljenega lakaja — razbob-nali po celem svetu. Ni dolgo tega, kar so se listi spet na dolgo in široko razpisali o nekih sestankih med princeso in Townsendom, ki se je vrnil z dveletnega potovanja okrog sveta. Potem je vse skupaj znova padlo v vodo. Pred dnevi pa so odkrili, da je bil princesi na njenem potovanju po Kanadi prav močno všeč neki mladi odvetnik Turner. Tako ji je ugajalo z njim plesati, da še domov ni hotela, ko je bi.lo že pozno. Toda zopet je posegel v zadevo tudi dvor ter mlademu Turnerju odsvetoval, da bi se še prikazal v princesini bližini. Princesa zopet niti z mezincem ne pokaže, da ne bi marala, da ji drugi odrejajo, s kom sme plesati in s kom ne. Rojak z Vač nad Litijo začetnik novinarstva v Ameriki V zadnjem času se je naša pozornost — po zaslugi Slovenske izseljenske matice v Ljubljani in naše ljudske oblasti — precej naklonila tudi našim izseljencem. Naši Izseljenci v tujini žive tudi svoje kulturno življenje in imajo v mnogih deželah tudi svoje časopise. V naši javnosti pa je vse premalo znano dejstvo, da je bil začetnik novinarstva med naši- Hrana ali Ipirtt? Alkohol po svetu - Navzlic omejitvam v posameznih deželah na splošno narašča potrošnja žganih pijač Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije j« v minulih letih zlasti v nekaterih deželah močno narasla potrošnja alkoholnih pijač. Ker je postal alkoholizem resen družbeni problem, so vlade v sodelovanju z abstinentskimi in drugimi protialkoholnimi organizacijami: sprožile vrsto akcij, da bi zmanjšale potrošnjo alkoholnih pijač in njihove posledice. V anglosaških deželah Je proizvodnja in potrošnja žganih pd jač močno razvita. V ZDA »o si' cer po prvi svetovni vojni pretočili lepo količino pi jač, vendar popoi.i.*ga U3peha r bik), ker se je močno razvile ti hotapstvo. Nekateri napačno za trj-ujejo, da je tako imenovana prohibicija zgrešila cilj, dejstvo pa je, da je precej koristila, saj Je vsaj nekoliko omejila potroš. njo alkohola. Izdelovati *o za čeli sadne in druge brezalkoholne sokove, katerih potrošnja je naglo narasla. V ZDA so zadnja leta predelali v razne sokove nad štiri petine sadja in grozdja Čeprav je v Ameriki precej alkoholikov, se sadni sokovi utpešno uveljavljajo V romanskih deželah Je postal alkoholizem zapleten druižbehi in ponekod celo nacionalni problem. Zaradi kopice zasebnih proizvajalcev ter prodajalcev vina in drugih alkoholnih pijač boj proti alkoholizmu le slabo napreduje, čeprav so dežele Izdale tud^ ustrezne zakone, in sicer najprej Belgijci, nato tudi Francozi in Italijani. Najuspešneje se uveljavljajo borci proti alkoholu v skandinavskih deželah. Na Islandu sme le država na veliko uvažati in prodajati alkoholne pijače, ki so sorazmerno zelo drage Vlada daje posameznim lokalom dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač, predvsem žganih pijač Ta gostišča pa morajo bit' *aoo,*prn r^ botah popoldne ter v drteh narodnih, verskih in drugih praznikov. V tej deželi je prepovedana reklama za alkoholne pi- lf»t . ' r« •> ' -11 i‘st»»...* * . ■ .». . i,jO N i.VV ) O K K Lansko leto je nervyorška policija prijela 56.000 mladih ljudi izpod 20 let starosti, ki so se zbirali okrog 100 gangstrskih družin. •Predrzno me je pogledal In me meril od pete do glave... Jaz sem streljal!« To je Izjavil osemnajstletni Rammon Serra, ki je ubil svojega sedemnajstletnega tekmeca Michaela Ramnsa, katerega je prerešetal s strojno puško. Kmalu nato sta se potolkla dva petnajstletna fanta. »Ti »1 cmerav kot ženska!« se Je rogal Timothy Wall joku svojega nasprotnika Brucea Zatora, ki sl je zlomil prst. Ko je ozdravil, Je Zator srečal Timothyja na hodniku njihove šole. »Tommy, sedaj si na vrsti tl!« mu je zaklical In ga ubil na mestu. Se bolj strašen prizor se Je odigral v četrti Bronx, kjer sta se dve tolpi sporekli. Po pijančevanju so se »Egiptovski zmaji« odločili, da napadejo svoje nasprotnike. Po naključju je mimo prišel študent Michael Farmer, ki je bil zares popolnoma nedolžen. Sedemnajst »zmajev« ga je navalilo, a eden Izmed njih ga je smrtno sunil z nožem... Na sliki: banda »J-3« pa je navzlic vsemu tudi zelo oprezna. O tem govore jekleni oklepi proti izstrelkom. &a, Kd razgraja ali kako drugače ogroža javni red in mir, pa ohladijo z globo ali z zaporno kaznijo, visoke kazau v ne tudi za ljudi, ki dajejo alkoholne pijače mladini qli že opitim ljudem. Vlada ima petčlanski svet, ki mu pomagajo mestne komisije. Podobne predpise so izdalli tudi v drugih nordijskih deželah, kjer skušajo s taksami in z državnim monopolom omejiti potrošnjo žganih pijač. V vzhodnoevropskih deželah narašča proizvodnja in potrošnja alkoholnih pijač. Ze nekaj let se poljski in češkoslovaški državni organi ob pomoči sindikatov, Rdečega križa in drugih organizacij prizadevno borijo proti alkoholizmu V okrajnih središčih imajo posebne postaje za zdravljenje alkoholikov. Pred dvema letoma so Poljaki izdali zelo strog zakon proti al-* koholizmu. Nanaša se na omejitev in prepoved uvoza alkoholnih pijač, določa obvezno zdravljenje prizadetih ter zaščito njihovih družin in sploh državljanov. Zakon prepoveduje točenje alkoholnih pijač v kulturnih ustanovah, domovih in bolnišnicah. v delavskih menzah itd. V teh deželah, zlasti še v Sovjetski zvezi, zadnja leta močno propagirajo proizvodnjo sadnih sokov, ki so okusni iin poceni ter jih je mogoče dobiti vsepovsod, medtem ko so alkoholne pijače zelo drage. Izhod dz položaja, v katerega so prišle posamezne dežele spričo naraščanja potrošnje alkoholnih pijač, ni >e v boju anti-alkoholikov, marveč v večji proizvodnji brezalkoholnih pijač In v široki zdravstveni akciji, ki naj bi državljane seznanil« s škodljivi posledicami alkohola, je rečeno v brošuri Svetovne zdravstvene organizacije. Ker se je torej epizoda s Turnerjem prehitro končala, se je treba povrnite na Town-senda. In Ust »The People« je že sporočil javnosti, da je Margaret pretrgala vsako zvezo, tudi prijateljsko, s Town-sendom. Toda sedaj je »Daily Express«,- ki to zanika »Daily Express« hoče biti bolj poučen in trdi, da sta Margaret in Tovvnsend še vedno prijatelja, da sta se v zadnjem času večkrat videla in da se bosta verjetno še srečala. »The People« pa je pisal, da se je Margaret ujezila, ko je zvedela, da je sam Tonw-6end sodeloval pri pripravi knjige »Zgodba Petra Town-senda«, ki jo bo v kratkem izdala založba »Peter Davies, Ltd.«- Knjigo je napisal novinar lii« John Barrymaine, ki je polkovnikov prijatelj in mu je tudi prebiral odtise tu in tam popravil kako netočnost. Knjiga bo gotovo šla v Angliji in tudi drugod dobro v denar. V njej bodo objavljeni tudi nekateri razgovori med Margaret in Tovvnsendom. Očitno je, da je Barrymainu dal take podatke samo Tovvnsend. Založba .ie priznala, da sta Peter in Barrvmaine že stara prijatelja in da je Peter prijatelja ves čas obveščal o razvoju svojega razmerja z Margaret Zanimivosti od vsepovsod i. je osel Se ZDRESIRAN ... . V nekem kraju blizu Foggie je ul 31 zd resi ra ni cirkuški osel. Na svojem sprehodu je naletel na neko oslico, na kateri je jahala 65-letna ženska, kar pa oslu ni balo nič kaj všeč. Uporabil je vso svojo priučeno veščino, d« je žensko napadel, obgrizel in zbrcal. Močno poškodovano .so jo »pravili v bolnišnico. Nastal pa je problem, ko so hoteli osla spravita zopet v cirkus. Priti je moral krotilec le-vov s tremi specializiranimi pomočniki in pomagati so morali še mestni stražniki ter nekateri vozniki mi izseljenci v Ameriki rojak z Vač — Ivan Grilec. Podatki o Grilcu so doslej še zelo pomanjkljivi. Grilec je bil urednik jn soustanovitelj prvega slovenskega lista v Ameriki, »Amerikanskega Slovenca«, ki je začel delovati v ZDA leta 1891. Njegov lastnik je bil novinar — bivši avstroogrski oficir Murnik. Ker pa je bilo za njegov list premalo zanimanja, saj so trie slovenske izseljence dnevne skrbi in v borbi za vsakdanji kruh niso imeli sredstev ne smisla za slovenski list. Zato je lastnik Anton Murnik prodal list misijonarju Jožefu Frančišku Buhu, ki je bil duhovnik in nekaj časa pred izselitvijo v Ameriko tudi kaplan v Radečah v našem Zasavju. Grilec z Vač pa ni pustil svojega novinarskega poklica in je nato začel sodelovati pri novem izseljenskem listu »Glas naroda«, ki ga je ustanovil nekdanji ljubljanski črkostavec Sakseir iz Chicaga. Sakser se je v Ameriki precej lepo uveljavil in je postal voditelj naprednih Slovencev, novinar Grilec pa je bil njegov zvesti sodelavec. Naš zasavski rojak Grilec je bil med najbolj progresivnimi Slovenci, ker je bil bolj šolan kakor ostali našli rojaki izseljenci. Grilec je bil med ustanovitelji Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, ki je ustanovila list »Proletarec«. — Tudi tega je urejal naš rojak Grilec. Kakor rečeno, so podatki o že umrlem, novinarju Grilcu zelo pomanjkljivi, saj ga ne omenja niti Slovenski biografski leksikon, pač iz razloga, ker je bila ta izdaja pisana v ozkem klerikalnem duhu. Ivan Griiec pa je živel v tujini in deloval v naprednem programu. Se največ podatkov o umrlem Grilcu mi je sporočil slovensko - ameriški pisatelj in urednik Ivan Molek, po rodu iz Bele krajine, ki je svoje čase Grilca osebno poznal in z njim tudi sodeloval. Ivan Molek živi danes v Ameriki v festiti starosti 76 let, V Chicagu živi še drug rojak z Vač, Donald Lotrič, ki objavlja tedensko svoje angleško pisane članke v naprednem dnevniku »Prosveta«, ki je glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Ameriki. Jože Zupančič Mladi Jugoslovan Milivoj Sam urovjC Glasbene akademije pri učni uri Epsteinovo gojenec beograjske * gospodično Lorimy Bairrvmaine je baje včasih celo svetoval Petru (očitno pa ni bil najboljša svetovalec). Ni mogoče ugotoviti, če ie Margaret zapustila Tovvnsenda zaradi te knjige, ki bo gotovo povzročila v kraljevski hiša precej zadrege. Margaret seveda Izdaje te knjige ni moglo odobravati, toda Tovvnsend, četudi ni soudeležen pri pripravi te knjige zaradi dobička, je ne more preprečiti. Baje sta se princesa in polkovnik pogovarjala o knjigi med zadnjimi sestanki ki so bili tajni, ker je tako hotela kraljica Elizabeta, potem ko so Margaretina vabila na čaj povzročila preveč hrupa v Angliji in drugod. (Torej vendar: če se hoče, se lahko organizirajo tudi tajni sestanki.) Tovvnsend je upal. da bo Margaret privolila v izdajo knjige tudi zaradi tega. ker v knjigi končno ni povedano prav vse o njunem prijateljstvu, toda Margaret je pri tem ostala nepopustljiva. Tonvvsend sedaj ne more napravit nič. Prijatelju je ie izblebetal podrobnosti svoje ljubezenske zgodbe s sestro angleške kraljice. Reči je seveda treba, da tudi od njega ni to lepo, (Mogoče je hotel, ko je uvidel, da s cincarsko princeso ne bo nič, vsaj prijatelju pomagati do lepega zaslužka ...) Ne bi balo nič čudnega, če je res, kar je napisal »The People«, da je namreč Margaret sporočila Tovvn-sendu, da ga ne mara nikoli več videti: to bi bilo celo zelo logično. Toda »Daily Express« sedaj prav to zanika in zadeva Margaret—Tovvnsend se bo lahko še vlekla naprej — v zadovoljstvo povprečnih Angležev- TRIDESET GENERALNIH POIZKUSOV Ali zato, da ublaže slab vtis v javnosti zaradi pogostnih neuspehov z Izstrelitvijo zemeljskih satelitov, ali zato, da res povedo resnico — ki z znanstvene strani morda ni neverjetna — so Američani izjavili, da so sovjetski učenjaki tridesetkrat poskusili izstreliti svoj Sputnik, preden jim je to uspelo To so besede ameriškega učenjaka češkega porekla, dr. Samuela Be-neša. On je pripomnil, da je s pomočjo specialnih radarjev mogoče spremljati izstrelitev raket v Sovjetski zvezi Nekoč bo svet zvedel, če Je res tako .. JAPONSKA DAJE, A NE PREJEMA Pred dnevi je bila Japonska v dveh primerih prizadeta v vprašanju repatriacije. Prvi primer grozi, da se pretrgajo odnosi med Japonsko In Južno Korejo: Japonska namreč namerava proti nepojasnjeni želji Sing Man Rija izpustiti 50 Severnih Korejcev, ki so po korejski vojni prišli na Japonsko. Drugi primer je prav tako na liniji mednarodnih odnosov: Kitajska je brez pojasnila sklenila, da ustavi nadaljnjo repatriacijo japonskih ujetnikov. Japonska dobiva tako udarce od obeh blokov: vzhodnega in zahodnega ... ZAROTA Predsednika Turčije so hoteli prijeti In skriti v nekem protiavionskem zaklonišču na Bosporu, dokler zarotniki ne b! prevzeli radio postaje. Takrat bi moral Bayar pod pritiskom za* rotnlkov poklicati šefa opozicije Innttnlja na oblast. Tako se glasi obtožnica proti develorlci oficirjev — zarotnikov, katerim pripisujejo ta načrt. Sodna obravnava proti njim je v teku v Istambulu. Znamenja kažejo, da je v to afero zapletena tudi kaka tuja država, kajti med obtoženci Je tudi bivši vojni ataše v Siriji. Drugače čemu javna obravnava? AGATHA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Umor Je uspel. Štirikrat Je morilec poskusil in vedno Je imel smolo. Petič mu je uspelo ... No in potem bomo videli, kaj se bo zopet pripetilo. Ah, Hastings, to bo lsredno napetol« 18. Imel sem smolo, da sem se zbudil z hudo mrzlico, napadom, ki me je trdovratno spremljal, odkar sem v Južni Ameriki postal žrtev malarije, in to sem običajno dobil ravno v nepravem času in tako so se mi dogodki naslednjega dne, kot se ie spominjam, kakor megleno strašilo vtisnili v spomin, neke vrste mora pri kateri je Poirot kot fantastični klovn odhajal In prihajal. S pravico sl upam trditi, da Je bila ta igra imeniten užitek za njega. Njegova maska brezmočnega obupanca je bila občudovanja vredna. Kako mu Je uspelo izpeljati načrt, ki si ga je skoval z jutranjo zoro, ne morem povedati. Dovolj, izpeljal ga je. Ni bilo lahko in treba je bilo uporabiti množico zvijač, lokavosti in prigovarjanja. Angleškemu značaju se upirajo laži in prav to je zahteval Poirot. Najprej je moral pridobiti dr. Grahama. Z zdravnikom kot zaveznikom sta morala nato zlomiti odpor predstojnice in sester, kar je veljalo precej truda in gre morda zahvala le vplivu dr. Grahama. Naslednja nasprotnika sta bila polkovnik We»ton in policija, kjer pa Je zadel Poirot na birokracijo. Posrečilo se mu je doseči njegovo privoljenje. Vendar je ta izrecno poudaril, da vso odgovornost za širjenje lažnih vesti zvrača na malega Poirota Poirot se temu ni upiral. On bo delal načrtno, dokler bo le mogel in bo k vsemu rekel ja in amen. Sam sem prebil dan v ležalnem atolu pokrit čez koleno s potovalno odejo Vsake dve ali tri ure Je planil v mojo sobo Poirot in me obveščal o napredovanju. »Kako gre, mon amt? Ubogi revež, ko bi vedeli, kako se mi smilitel« Morda pa vas je zagrabila vročina ravno ob pravem času, kajti igranje v tej Igri vam je veliko težje kot meni. Veste, kaj sem pred dvema minutama naročil? Žalni venec — ogromen, čudovit žalni venec! Bele lilije, prijatelj moj, snežnobele lilije. Ali naj bi kaj drugega za tako ljubko dekle? Zraven š' napis: ,Z globokim sožaljem Hercula Poirota.’ Kako prekrasna komedija!« Vnovič je izginil. »Prihajam od zelo pomembnega razgovora z mrs. Rice,« Je pričel svoje naslednje poročilo. »V črnino zavita, od bolesti strta blondina. Oh, vaša uboga prijateljica ... kakšna žalost... Kaj mi preostane drugega, Hastings, kot sočutno stokati? Nick — je nadaljevala — je bila tako vesela, polna življenja. Ne morem si zamisliti, da je sedaj mrtva. Tokrat ml je bilo toliko laže, ker je bila gospodična že izven nevarnosti. ,Ali ni to ironija, da smrt takšna življenja polna bitja zgrabi in pusti stara, onemogla?’ je šepetala madame, nakar sem zopet zastokal.« »Kako zabavno je vse to za vas!« sem mrmral slab ln tresoč se od mrzlice: ' « »To ne, mon chere. To spada k mojemu načrtu— voliš! Da pa lahko vlogo uspešno odigram, se moram povsem vživeti v njo. Le poslušajte. Potem, ko smo izmenjali sožalne besede, se Je upala madame nekoliko bliže k vroči kaši. Vso noč je ležala budna In razmišljala o usodnem konfektu, bilo je nemogoče, popolnoma nemogoče. Gospa, nič ni nemogoče, Ce želite vam dam na vpogled mnenje kemika, ki je konfekt preiskal,’ sem ji odgovoril. Tedaj je vzdihnila, po glasu sodeč pa sem opazil, da nima dovolj moči; ,Je bil kokain?’ Potrdil sem. Nato je zastokala madame: ,Joj, joj, ne razumem tega.’« »Morda je to res, Poirot.« »Toliko vsekakor razume, da se nahaja v nevarnosti, ker kot se boste še spomnili, sem ji vedno zagotavljal, da je pametna žena. Da, ona ve za nesmrtnost, ki plava nad njeno glavo.« »Kljub vsemu pa imam prvič občutek, da se ne čuti krive.« Poirot je namršU čelo in razburjenje, ki mu ga je povzročila ta igra Je pričelo plahneti. »Kar ste sedaj rekli, je res, Hastings. Nekako se mi dozdeva, da se dejstva več ne ujemajo. Katero j« bilo bistveno znamenje dosedanjega zločina? Njegova zvijačnost in uglajenost. Pri tem oboje manjka. Tukaj stopa v ospredje surovost.« Vsedel se je za mizo. »Hastings, skupaj hočeva enkrat premleti dejstva. Tri možnosti so. Ce Je bil konfekt, ki ga je kupila madame In mr. Lazarus dostavil, zastrupljen, potem sta eden izmed obeh, ali oba kriva. In telefonski klic ni bil nič drugega kot lepa laž. Tako se glasi, dragi Hastings, najenostavnejša rešitev. Sedaj pa rešitev številka dve, druga škatla s Calller čokolado, ki je prišla s pošto. Poljubna oseba z našega seznama A ali K, je lahko poslala škatlo. Toda če je bila to uspdna škatla, kaj je pomenil telefonski klic? Zakaj stvar s tem še bolj zamotati?« Trudno sem premikal glavo. Z vročino štiridesetih stopinj se mi Je dozdevalo vsako zamotavanje nepotrebno. »Rešitev številka tri: zastrupljeni konfekt se je zamenjal s konfektom, ki ga je kupila madame. V tem slučaju bi bil telefonski poziv verjeten 1® razumljiv. Madame si naj opeče prste in stopi za druge po kostanj v ogenj' Mimogrede bi imel rešitev številka tri za najdoslednejšo: istočasno pa je tudi najtežavnejša. Kakšni nevarnosti se je Izpostavil atentator s tem, da se n)u je posrečilo zamenjati škatli? AH je vratar ni mogel — ena izmed stotih možnosti — takoj odnesti navzgor, ne da bi jo poprej položil na mizo?« Ne, ne, nesmisel bi bil preveč vpadljiv.« »Ce ni bil Lazarus,« sem dejal. % Poirot me Je radovedno gledal. »Imate hudo vročino, mon aml, kajne7 In še stopnjuje?« Prikimal je. »Neverjetno, kako nekaj stopinj vročine poostri razum! Dragi moj, d° teh zaključkov ste prišli na podlagi brezdanje preprostosti. Tako preprosto, da je ne upoštevam. Mr. Jim Lazarus dandanašnji prijatelj gospe, ki s® nadvse trudi, da bi jo spravil navešala? Kakšne posebne možnosti se nam th odpirajo? Toda te so zmešane!« Zaprl sem oči. Čeprav sem se kljub vročini razveselil, da bi mogel pri*1 na tako sijajen domislek in nisem niti najmanj želel kaj takšnega kar bi m® spomnilo na zmešnjavo. Hotel sem spati, sipati... Poirot je še govoričil, vendar ga nisem poslušal. Njegov glas je zvene* tako uspavajoče, prijetno. Bilo Je že pozno popoldne, ko sem ga zopet videl. »Moj mali načrt je pospešil prodajo v cvetličarnah,« je poročal. »Vsakdo naroča žalne vence. Mr. Croft, mr. Vyse, kapitan Challenger...« Pri omembi zadnjega Imena se je v meni pričelo oglašati sočutje. »Poslušajte Poirot,« sem ga prekinil, »vi morate ubogemu človeku, katerega srce J® od žalost.) gotovo oknmenelo, vso stvar zaupati. To zahteva spodobnost.« (Dalje prihodnjič.)