Ifev. 7	Leto 12
Izhaja enkrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Z
a $vo
ruzevanja
Govor s. Bogdana Krekića na mednarodni konferenci dela v Ženevi
Jel
eiavcev
V razpravi o iporočilru ravnatelja Mednarodnega urada dela na mednarodni konferenci dela v Ženevi, ki traja že od 3. j uni j a t. 1. dalje, je govoril tudi s. Bogdan Krekić, delegat svobodnih delavskih strokovnih organizacij in centralni tajnik URSSJ ter podpredsednik Mednarodne konference dela. V svojem govoru je izvajal sledeče:
»Poročilo ravnatelja prinaša urejen pregled velikih dogodkov. V njem obravnava najvažnejše gospodarske probleme: avtarkijo, (samopreskrbo držav brez potrebe uvoza), javna dela, investicije in denarstvo; prav tako* tudi najvažnejša socialna vprašanja: delovni čas, odmor, dopust in brezposelnost. Pravilno ocenjuje poročilo tudi socialne in gospodarske posledice oboroževanja in se zelo laskavo izraža o velikem, lahko rečem revolucionarnem delu francoske vlade na socialnem polju.
Le enega nisem mogel zaslediti v tem poročilu.
Mednarodni urad dela je bil ustanovljen v svrho uresničenja scialne pravičnosti.
Kot podlaga socialne pravičnosti j v ustavi mednarodnega urada dela je ; osvojeno načelo: da je najboljša pravičnost tista, ki jo ustvarjajo udele- | ženci sami. Zato počiva organizacija | mednarodnega urada dela na osnovi sorazmernega zastopstva delodajal- j cev in delavcev, ki so predstavniki svobodnih organizacij. Načelo sorazmernega zastopstva v mednarodnem | uradu dela ima kot predpogoj:
svobodo združevanja	j
v vsaki posamezni državi, kar je v moderni človeški družbi samo ob sebi umljivo.
Kot tretji v ustanovi mednarodnega urada dela je državna oblast, čije naloga je posredovalnega značaja med predstavniki delavcev in delodajalcev.
deve, njegova naloga pa je, da vse take pojave zasleduje in jih zabeleži.
Sovjetska Rusija in Italija ter Nemčija
Ob ustanovitvi so pristopile k Mednarodnemu uradu dela vse pomembnejše države, razen Sovjetske Rusije. V početku je bila odsotnost te države razumljiva, kajti mednarodni urad dela je bila ustanova, zgrajena na predpostavki, da v državah obstoje socialni razredi, ki pa so bili v Rusiji odpravljeni v prid državnemu kapitalizmu. Poznejši pristop Sovjetske Rusije je dokazal, da je kljub temu mogoče sodelovanje, ako le po-stoja dobra volja, služiti socialnemu miru.
Italija in Nemčija sta takoj v početku pristopili k Mednarodnemu uradu dela. Mied tem ko je fašistična Italija ostala v sklopu mednarodne organizacije dela, je Nemčija izstopila.
In ne samo to: v Nemčiji, v tej industrijsko visoko' razviti deželi, ne obstoji nobena delavska strokovna organizacija, delavstvu je s silo onemogočeno sodelovati pri odločitvah ki se tičejo njegove usode. To* ni brez pomena za mednarodno organizacijo dela, niti za razvoj socialne pravičnosti v državah, ki so sosede Nemčije.
V Sovjetski Rusiji je glasom' uradne označbe razredna družba odpravljena. Zato ni bilo mogoče ugovarjati, ako je v prvem in drugem letu bil navzoč na mednarodni konferenci dela samo predstavnik oblasti, kot - kot se je uradno reklo - zastopnik vse družbe. V Nemčiji pa, glasom uradnih izjav, obstoja privatna lastnina, torej obstojajo tudi družbeni razredi; odpravljeno pa je svobodno razredno zastopstvo. Tudi v Italiji obstoja zasebna lastnina, toda tam
O vprašanju svobode združevanja poročilo molči.
Organizacija Mednarodnega urada dela se je rodila iz spoznanja, da
socialna nepravičnost ne ogroža samo miru v posameznih deželah, ampak tudi mednarodni mir.
Kako pa naj se rešujejo zamotana vprašaja v naročju moderne družbe, kako naj bo zagotovljen napredek, ako pa niso priznane in dovoljene organizacije interesentov, ki nastajajo v boju za rešitev raznih sodobnih vprašanjih? Kako je mogoč napredek
ako pa je presekan živec vsega napredka: svoboda organiziranja in mnenja državljanov?
Mednarodni urad dela ni nobena organizacija nad državami, ki bi mogla odločilno vplivati na tok dogodkov. Toda ona predstavlja simbol socialne pravičnosti in človečnosti, zato pa bi ne smela molčati, kadar se ti principi kršijo, Ali ne obstoje dandanes države, v katerih svobodna volja delavstva ne sme priti do izraza, v katerih je svobodno delavsko organizacijo zamenjala uradna ali pa še ta ne, v katerih obstoja pravica združevanja za delavstvo samo na papirju?
Res je, da mednarodni urad dela ne more aktivno posegati v te za-
Narodna skupština
V zadnji številki »Železničarja« smoi v uvodniku objavili izjave odločujočih gospodov, ki so jih podali na raznih agitacijskih potovanjih. Vsi so se strinjali s tem!, da je zadnji čas, da se državnim uslužbencem in upokojencem primerno zvišajo njih prejemki, da bo to zvišanje vsaj nekoliko odgovarjalo porastu draginje. Deputacija upokojencev je dobila celo izjavo finančnega ministra, da se bo potrudil, da bo že v letošnjem budžetu, ki je stopil s 1. aprilom v veljavo, našel kritje za povišanje vseh aktivnih in upokojenskih prejemkov za 5%, kolikor so bili pri zadnji redukciji po mnenju g. ministra zmanjšani prejemki. Ugotovili smo v zadnjem »Železničarju«, da je doslej ostalo vse le pri obljubah kljub vedno bolj naraščajoči draginji.
Deputacije državnih nameščencev in upokojencev so posamezno po strokah, kakor tudi skupno obiskale razne gg. ministre, skupščino in senat, kjer so pač dobile enako obljube, da se nahaja to' vprašanje v »proučavanju« in da bo rešeno, ako1 se najdejo potrebna sredstva.
Pri sedanjem zasedanju parlamenta so dne 10. julija poslanci s
obstojajo korporacije kot predstavnice družbenih razredov — ki pa jih vodijo od zgoraj!
Izrecna prepoved združevanja delavcev postoja v: Avstriji, Bolgariji, Grški, Litvi, Letonski in Estonski, Razen teh primerov javno' obstoječe prepovedi svobodnih strokovnih organizacij pa imamo še celo vrsto dežel, v katerih svobodna strokovna organizacija sicer ni izrecno prepovedana, pač pa s strani oblasti ovirana. To so
države, ki hlinijo demokracijo nazven, na znotraj pa se poslužujejo najfarezobzirnejših metod nasilja
proti delovanju svobodnih strokovnih organizacij.
Delavstvo bi moralo napeti vse sile, da bi doseglo povsod to, kar je doseglo delavstvo v Franciji, da bi mogli francoski delavci potem zopet korak dalje. Toda tam, kjer ni svobode organizacije in svobode inicijative, tudi ne more biti pravih uspehov na polju socialne politike. Otrplost na eni strani ima za posledico otrplost na drugi strani.
Zelo bi me veselilo, ako bi bil ravnatelj Mednarodnega urada dela o-značil v svojem poročilu pota in sredstva,
kako priti do socialne pravičnosti in služiti mednarodnemu miru.
Tridelna sestava mednarodne organizacije dela in svoboda avtonomnih skupin, bi morala obveljati kot načelo tudi v vseh državah.
Tisti, ki žele svobode, se dan na dan za njo bore in doprinašajo žrtve, so svobode vredni in zaslužijo, da jih podpirajo tisti, ki svobodo uživajo, posebno pa mednarodna organizacija dela, ki na te osnovne svoboščine opira svojo ustavo.
o zvišanfu plaž
podpisi 77 opozicijskih poslancev iz raznih klubov predložili načrt zakona o povišanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev ter so zahtevali od finančnega ministra, da prizna temu zakonskemu načrtu nujnost, da se tako vprašanje zvišanja Prejemkov čim hitreje reši
Po tem zakonskem načrtu naj bi se predvsem ukinila uredba o znižanju prejemkov z dne 15. septembra 1935, ponovno pa uveljavila uredba o draginjskih dokladah z dne 12. marca 1932.
Predlagatelj je imenom' podpisnikov tega zakonskega načrta dokazal v kako težkih razmerah žive državni in samoupravni uslužbenci, zlasti vse nižje kategorije z ozirom na dejstvo, da je zadnjemu znižanju plač sledilo povečanje draginje. Bili so časi, ko so gospodarski krogi zahtevali zmanjšanje plač državnim uradnikom. Ti časi pa so minuli in plače nameščencev so tato mizerne, da ne trpe pomanjkanja samo nameščenci z družinami vred, marveč težko občutijo to stanje tudi pridobitni sloji, zlasti pa obrtniki, ki so izgubili v sedaj obubožanem uradništvu prejšnjega najboljšega konzumenta. Po zad-
nji redukciji so plače komaj zadoščale za pokritje naj skromnejših živ-Ijenskih zahtev. Uradnik, zlasti pa nižji nameščenec se je moral v slučaju bolezni, smrti v družini ali šolanja otrok zadolževati. Najboljši dokaz, da je stanje državnih in javnih nameščencev nevzdržno' je dejstvo, da je samo slovensko učiteljstvo zadolženo za 15 milijonov dinarjev, to se pravi, da se je povprečno vsak učitelj v zadnjem času zadolžil za 3600 dinarjev, dasi je znano, da se državni nameščenci lahkomiselno ne zadolžujejo.
S statističnimi podatki je interpe-lant na to dokazal, za koliko so se podražile posamezne življenske potrebščine in je navedel primerjavo draginjskih razmer v posameznih krajih naše države s plačami nameščencev ter tako dokazal, da so plače državnih nameščencev daleko izpod najskromnejšega eksistenčnega minimuma. V tem težkem položaju je dolžnost odločujočih, kakor tudi Narodne skupščine, da prizna zakonskemu načrtu o povečanju prejemkov nujnost in ta zakonski načrt čim-preje izglasuje in uveljavi.
Odgovarjal je finančni minister g. dr. Letica, ki je naglasil, da so posamezni člani kr. vlade že opetovano dali izjave, da vlada proučuje vprašanje uslužbenskih prejemkov ter da bo to vprašanje rešila čim bodo to dovolile finančne razmere. On da je mnenja, da to ne bo dolgo' trajalo. Pri takem1 stanju smatra, da je bil predlog itak kasno vložen ter da vsled tega ne more sprejeti predlagane nujnosti.
Predsednik skupščine je dal na to predlog na glasovanje ter je vladna večina odklonila nujnost tega predloga. Značilno za razpoloženje, ki vlada v poslanskih vrstah je dejstvo, da je bilo pri razpravi o tem za vse državne in javne nameščence ter upokojence tako važnemu vprašanju prisotno le malo število poslancev ter so nekateri poslanci osporavali veljavnost glasovanja češ, da ni bilo v skupščini toliko poslancev, da bi zamogli po poslovniku pravomoćno glasovati, vendar je predsednik odločil, da je glasovanje pravomoćno in da je predlog odklonjen.
Organizacije državnih in javnih nameščencev ter upokojencev bodo morale sedaj, ko so se prepričale, da so vse njih intervencije imele za končen uspeh same obljube, zavzeti odločnejše stališče, ako hočejo' računati na uspeh svojih intervencij in na zvišanje prejemkov.
Železnlisrjl, ki želite dati sinove v železniško obrtno šolo, pozori
Pod naslovom »Sprejem novih učencev v železniške obrtne šole« objavljamo razpis Generalne direkcije, iz katerega je razvidno, da bo letos 220 učencev v starosti od 14 do 16 let sprejetih v železniško obrtno šolo. Ker je rok za vlaganje prošenj le do konca julija 1937, opozarjamo na ta razpis vse železničarje, ki žele dati svoje sinove v železniško obrtno šolo, da prošnje pravočasno vlože in prilože vse predpisane dokumente.
Ali si že član „Cankarjeve
Člani dobe koledar in 3 knjige letno. Piši takoj: „Cankarjeva družba11, Ljubljana, poštni predal 290
Presežek državnih dohodkov nad izdatki v preteklem budžetnem letu le ogromen
Finančno ministrstvo je objavilo pregled dohodkov in izdatkov za preteklo budžetno leto, ki sicer še ni popoten, vendar izkazuje že sedaj nad 800 milijonov več dohodkov kakor pa izdatkov. Finančni minister pričakuje, da bodoi s presežki dohodkov preteklega budžetnega leta ne samo popolnoma kriti deficiti iz let krize, marveč da bo ostal še suficit kakih 300 do 400 milijonov dinarjev.
V preteklem letu so se povečali državni dohodki napram budžetnemu letu 1935-36 v glavnem v sledečih skupinah:
splošni neposr. davki za 72,000.000 poseb. neposr. davki za 104,000.000 trošarine	za	30,000.000
takse	za	62,400.000
carine	za	80,000.000
monopolski predmeti za 3,700.000 drž. hipotek, banka za 5,500.000
poštna hranilnica drž. sladkorna tov. pomorska uprava uprava drž, želez, rečna plovidba pošta, telegraf, telef. državni rudniki
za 11,300.000 za 2,100.000 za 1,200.000 za 72,600.000 za 3,400.000 za 18,400.000 za 32,700.000
Če podčrtamo, da izkazujejo državne železnice v letošnjem proračunu prebitek v znesku 146 milijonov dinarjev, dalje, da plačajo na raznih vozarinskih in drugih taksah državi letno okoli 300 milijonov, nadalje, da je proračun železniškega ministra opremljen z nad 200 milijoni izdatkov za gradnjo novih železnic, potem pač lahko upamo, da železniškemu ministru ne bo težko doseči potrebnih kreditov za zvišanje staleža osobja, kakor tudi za primerno zvišanje delavskih plač in stalno zaposlitev delavstva vse delovne dneve.
Apel na g. direktorja Dr. Fakturja
Na podlagi novega pravilnika o voznih ugodnostih so bile z novim letom odvzete legitimacije za režijsko vožnjo ženam1 in otrokom, če vodi žena kakršnokoli obrt ter pri tem ni merilo višina davka odnosna vrsta obrti, ali je obrt protokolirana ali ne.
Vam, gospod direktor, je gotovo znano, da vrše naši možje službo na železnici vestno in marljivo že po 15, 20 pa tudi več let. Enako Vam je gotovo znano1, da imajo posamezne prizadete žene svojo »obrt« (branjenje in slično) tudi že po 20 in več let, vendar soi ves čas doslej uživale z otroci vred vozno ugodnost. Enkrat se je sicer nameravalo nam odvzeti vozno ugodnost, ko pa se je dognalo, da legitimacij nikdar ne uporabljamo v kakšne obrtne svrhe, so se nam režijske vožnje pustile še naprej. Z novim pravilnikom odnosno najnovejšim tolmačenjem, ki se rigorozno izvaja le v posameznih krajih ljubljanske direkcije, pa so se nam vozne ugodnosti odvzele in ne samo nam, marveč tudi otrokom, da jih ne moremo poslati ne na obisk k sorodnikom, ne na oddih v druge kraje ob počitnicah in moramo celo v nujnih družinskih zadevah plačevati celo vozno karto.
Težko se čutimo prizadete me
žene-železničarke, ki imamo kako malo obrt, ko vidimo, da se žene državnih uradnikov, poštarjev in drugih, ki imajo isto obrt, lahko vozijo 24krat na leto po znižani ceni. Kako je pri srcu železničarju, ki vrši službo in to vsak dan v službi vidi in se sprašuje, zakaj je njegova služba toliko manj vredna, čeprav joi vrši na železnici, da ima njegova žena letno le tri vožnje?!
Uverjene smo, da tega zapostavljanja nas železničarskih žena odločujočim gospodom; v Beogradu še ni nikdo pojasnil ter se vsled tega z zaupanjem obračamo do g. direktorja ljubljanske železniške direkcije, da bi odločno zastopal pri Generalni direkciji našo zahtevo po zopetni vrnitvi voznih ugodnosti.
Gospod direktor! Zastopajte stališče, da naj se vozne ugodnosti dajo enako vsem1 železničarskim ženam in njihovim otrokom. Uvede naj se nad onimi, ki imajo kako obrt, strožja kontrola in če se ugotovi, da bi ena ali druga lastnica obrti izrabljala legimacijo v trgovske svrhe, naj se vzame legitimacija dotični osebi, ne pa, da moramo vsled par izjem trpeti vse ostale, ki se nismo nikdar pregrešile.
Prizadete žene železničarjev.
Delavstvo zboruje, a ne pri nas!
Delavski strokovni in politični listi prinašajo zadnje mesece daljša poročila o velikanskih zborovanjih delavstva v vseh večjih delavskih centrih. V Beogradu, Zagrebu in drugod so se zbrali tisoči in tisoči delavcev na zborovanja za zboljšanje so-cifalnega položaja, zvišanje plač odgovarjajoče draginji, znižanje delovnega časa in za zboljšanje socijalne zakonodaje zlasti za starostno in nezgodno zavarovanje.
Delavstvo na železnici molči. U-verjen sem, da ne molči po lastni krivdi, odnosno, ker je s položajem zadovoljno, marveč molči po krivdi raznih stanovskih organizacij, ki ne smatrajo za potrebno, sklicati javnih zborovanj, da bi delavci in nižji nameščenci zamogli dati duška svojim zahtevam, in svojemu razpoloženju. Zagrebški železničarji so se prvi o-glasili. Niso sklicala zborovanja obstoječa društva, marveč prizadeti železničarji sami. Okoli 3000 železničarjev se je spontano odzvalo vabilu in odločno postavilo zahteve po zbolj-
šanju gmotnega položaja in po izvajanju obstoječih zakonov in pravilnikov tudi v onih določbah, kjer govore
0	pravicah osobja.
Tudi mi delavci in železničarji ljubljanske direkcije sploh bi radi spregovorili. Tudi nas tare isto gorje,
1	ih • a • . -U Plače pri nas so enako mizerne in nezadostne, pravilniki se ne izvajajo, delavci ne morejo dobiti stalnosti, vsled tega ne morejo biti sprejeti v pokojninski fond.
Stanovske organizacije se ne smejo čuditi, če jim delavstvo1 obrača hrbet, ko so1 pustili nas delavce nezaščitene tedaj, ko smo v največjih potrebah. Delavec danes izpregleduje in se zaveda, da je njegovo mesto ob privatnem delavcu in da mora skupno z njim nastopiti v borbi za zboljšanje položaja. Odločujoči, ukrenite potrebne ukrepe za zboljšanje gmotnega položaja, dokler je čas, ker ko bo beda prekoračila vrhunec, bodo morda vaši »dobronamerni« ukrepi že prepozni.
Progovni delavec.
Odloki splošne seje Državnega sveta
Ali izgubi upokojenec pravico na pokojnino, ako je od kazenskega sodišča obsojen na izgubo častnih pravic?
Vsled različnega tolmačenja odredbe obstoječega uradniškega in železničarskega zakona, ki predvideva, da izgubi upokojenec pravico na osebno pokojnino s sodnijsko raz-
sodbo, se je s tem vprašanjem bavila splošna seja Državnega sveta, ki je pod štev. 15.573/37 oid 22-VI-1937 razsodila, da izgubi upokojenec pravico na osebno pokojnino v smislu določbe § 137 tč. 2, ako je od kazenskega sodišča obsojen na izgubo častnih pravic.	-u
To svoje stališče je Državni svet
utemeljil s temi, da kazenski zakon med kaznimi ne predvideva tudi kazni »izgube pravice na pokojnino« ter vsled tega take kazni ne more izreči, vsled česar zadostuje za izgubo pokojnine obsodba na izgubo častnih pravic.
*
Kateri čas se računa za pridobitev pravice na pokojnino v slučaju odpusta iz službe po § 112 tč. 16?
§ 112 tč. 16 zakona predvideva, da prestane uslužbencu služba, ako tako odloči pristojna oblast. Na podlagi te odredbe zamere železniška uprava slehernega uslužbenca vsak čas odpustiti iz službe. Ker mora imeti uslužbenec najmanj 10 let nastavljene službe, da zadobi pravico na pokojnino, je bilo večkrat odločilno, ali se računa za pridobitev pra-
vice na pokojnino vsa služba do dneva razrešitve, ali pa le služba do dneva podpisa akta o prestanku službe. Državni svet je v splošni seji razsodil, da se sme računati samo čas do dneva podpisa akta, ne pa tudi čas eventuelne nadaljne službe do dneva razrešitve. To svoje stališče utemeljuje z dejstvom, da se odredba § 114 o prestanku službe nahaja v osmem poglavju, ki govori le o prestanku službe, ne pa tudi o penziji, vsled tega ta odredba ne pride v poštev pri rešavanju vprašanja, ali je dotični zadobil pravico na pokojnino ali ne, ker o tem pa govori deveto poglavje zakona. Uslužbenec ima vsled tega, ako je vršil službo še po dnevu podpisa akta, sicer pravico na prejemke do dneva razrešitve, zia pokojnino pa se mu šteje le čas do dneva podpisa akta.
Število železničarjev se mora
Dnevniki v Sloveniji, kakor tudi razni strokovni listi so pretekli mesec objavili statistične podatke o prometu in dohodkih ljubljanske železniške direkcije ter o številu osebja. Iz vseh podatkov je slediloi, da primanjkuje ljubljanski direkciji večje število uslužbencev ter da se vzdržuje promet le z največjimi žrtvami prizadetega osebja. Da so zahteve po povečanju staleža upravičene, dokazuje tudi dejstvo, da je ljubljanska direkcija razpustila turnuse tovornih vlakov, ukinila skoraj za' vse eksekutivno osebje dopust ter odpravila — ako izvzamemo pisarne — skoraj povsod osemurni delovnik in podaljšala delovni čas.
Dne 8. julija je bila v narodni skupščini vložena posebna interpelacija na železniškega ministra. Poslanec ga je opozoril na nezadostno število osebja v ljubljanski direkciji, izredno pojačen promet, vsled česar je osebje preobremenjeno z delom in je ogrožena celo varnost prometa. Zahteval je nujno ukrepe, da se temu odpomore. Železniški minister je v svojem1 odgovoru trdil, da so
v Ljubljanski direkciji povečati!
razmtere v ljubljanski direkciji v splošnem normalne in se nič ne razlikujejo od razmer v ostalih direkcijah, kar se službe tiče. Tudi sam minister pa je ugotovil, da se je v nekaterih predelih naše države potniški in tovorni promet povečal za preko 100% napram lanskemu letu ter so se službene razmere eksekutivne-ga osebja vsled tega res nekoliko poslabšale. Tako povečani promet se ne da za stalno obvladati z istim številom osebja ter je vsled tega že zahteval povečanje kredita. Če dobi izreden kredit, bo zamogel to vprašanje rešiti.
Železničarji pa se upravičeno sprašujejo, ‘f-kr. a.	r» |.y-
‘	’ r ! u ■ kaj bo. če
zahtevani kredit ne bo v kratkem odobren ali pa če sploh1 ne bo odobren? An Uc ta-iai. i;- pti-
All si že pridobil novega naročnika za „Ujedinjeni Železničar“?
Važna obvestila
Sprejem novih učencev v železniške obrtne šole
Vi obrtne šole pri glavnih železniških delavnicah bo sprejetih za šolsko leto 1937-38 skupno 220 novih učencev in sicer za ključavničarsko, strugarsko, kovaško-kotlarsko, mizarsko, električarsko, pleskarsko', modelno mizarstvo, tapetniško in livarsko stroko. Po 40 učencev bo sprejetih v delavnicah Niš, Zagreb, Maribor in Sarajevo, po 30 pa v delavnicah Petrovgrad in Smederevo.
Šolanje traja 4 leta in sestoji iz praktičnega in teoretičnega pouka v času od septembra do konca junija, v juliju in avgustu pa je samo praktičen pouk. Učni čas traja po 8 ur dnevno. Učenci dobe po uspešno položenem izpitu koncem četrtega leta spričevala o dovršeni obrtni šoli in o položenem pomočniškem izpitu. V smislu uredbe o rangu strokovnih šol se smatra železniška obrtna šola za enakovredno nepopolni srednji šoli (4 razredom' z malo maturo odnosno končnim izpitom).
Ves čas učenja dobivajo učenci v smislu odredb delavskega pravilnika državnih prometnih ustanov za vsak delovni dan dnevnico in sicer: v prvem: in drugem letu Din 12, v tretjem letu Din 14 in v četrtem letu Din 16. Za stanovanje, hrano in obleko mo1-rajo skrbeti starši odnosno varuhi. Šolnina se plača na podlagi davka, če učenec oboli ima v smislu predpisov bolniškega fonda pravico na zdravniško pomoč in zdravila in na hranarino v znesku 70% prejemkov, ki so mu vsled bolezni ustavljeni.
Obrt, katere se bo učenec učil, se odreja na podlagi opazovanj učencev tekom prvega učnega leta, po možnosti pa se upošteva tudi želje učencev.
Pogoji za sprejem so sledeči:
1.	kandidat mora biti jugoslo-venski državljan, telesno in duševno zdrav;
2.	ne sme biti mlajši od 14 in ne starejši od 16 let in 8 mesecev na dan 1. septembra 1937;
3.	imeti mora najmanj 2 razreda gimnazije ali kake druge srednje šole in mora biti dobrega obnašanja.
Prošnji, ki jo je kolkovati s kole-kom za Din 10, morajo kandidati priložiti: državljansko izkaznico, rojstni list, šolsko spričevalo in odobrenje ter obvezno izjavo staršev oziroma skrbnikov, ki mora biti potrjena od oblasti in ki se mora glasiti:
»Dovoljujem mojemu sinu..........
da stopi kot učenec v obrtno šolo pri
glavni železniški delavnici v.......
Istočasno pristanem na to, da bo ostal po uspešno dovršeni šoli, ako bo to zahtevala uprava, najmanj tri leta v železniški službi ter se obvežem, da bom:, ako bi on pred tem rokom zapustil službo, plačal vse izdatke, ki jih je imela uprava vsled njegovega šolanja.«
Če kandidat ne pride neposredno iz šole, mora prošnji priložiti tudi potrdilo pristojne oblasti o njegovem obnašanju.
Prošnjo s prilogami se lahko odda osebna pri upravi one delavnice, pri kateri želi biti kandidat sprejet, ali pa se jo mora poslati priporočeno po pošti najkasneje do 1. avgusta 1937. Na prošnji je treba točno naznačiti naslov kandidata in najbližjo postajo.
Kandidati, ki bodo izpolnili vse navedene pogoje, bodoi s posebnim pozivom: pozvani na sprejemni izpit in zdravniški pregled ter dobe isto-
Radničke nadnice i skupoća
Kroz period srozavanja
Kroz nekoliko uzastopnih godina padale su radničke nadnice. U visini novčanih jedinica srozane su na visinu, kakvu javnost naša ne pamti.
Ali su u isto vreme padale i cene poljoprivrednih proizvoda. Upravo survavale su se i ispod palih radničkih nadnica.
Za radnike je u tome bio izlaz. Pad cena agrarnih proizvoda omogućio im je, kako tako, da prebrode privrednu krizu. Radnici su imali jeftine životne namirnice. Ali krizu su teško osećali jer su se cene indu-striskih proizvoda trajno držale daleko iznad cena nadnica i agrarnih proizvoda.
Držanje cena industriskih proizvoda na visini nesrazmernoj iznad cena radničkih nadnica i poljoprivrednih proizvoda, imalo je teške posledice za radnike i za zemljoradnike.
Zbog palih nadnica radnici su, blagodareći palim cenama sretstava za ishranu, mogli uglavnomi još samo da se prehranjuju. Ali nisu mogli da se i obnavljaju u drugim stvarima osim životnih namirnica.
A pogotovo su seljaci — zemljoradnici izostali sa pijace industriskih proizvoda, jer su zbog prepolovljene vrednosti onoga što industrija proizvodi.
Radnici i seljaci su medjutim najšira potrošačka masa kod nas. Kada su oni onesposobljeni kao kupci industriskih proizvoda, u industriji je počela da se pojavljuje privredna kriza.
Posledica njena je porast nezaposlenosti radničke. I u vezi sa tim spuštanjem standarda radničkog život?; jer nezaposlenost je malo koga radnika mimoišla.
U periodu uzdizanja
Ne ulazeći u ispitivanje uzroka, može se utvrditi da se već od pre godinu dana nalazimo, u periodu privrednoga uzdizanja. Broj radnika u domalo svim privrednim granama je povećan. Povećava se uvoz i izvoz. Rastu cene agrarnih i industriskih proizvoda. Zaplašeni kapitali ponovno se vraćaju u promet. Prihodi jav-
casno s pozivom prosto vozovnico za vožnjo tja in nazaj. O definitivnem1 sprejemu v šolo bo odločilo voldstvo na podlagi šolskega spričevala, uspeha sprejemnega izpita, pri katerem se ho ugotovilo sposobno^ sti kandidatov za obrt in na podlagi zdravniškega spričevala. Pri enakih
Za Šolsko leto 1937/38, v katerem se začno predavanja dne 15. septembra 1937, bo sprejetih v prometno šolo v Beogradu 60 kandidatov, ki izpolnjujejo! sledeče pogoje:
da so jugoslovenski državljani, imajo najmanj 7 razredov gimnazije ali njej enake šole, so telesno in duševno zdravi ter niso mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. Ce je kdo odslužil kaderski rok pa ne sme biti starejši od 25 let. Imeti morajo odobrenje staršev, biti morajo dobrega obnašanja ter morajo položiti sprejemni izpit. Prednost pri sprejemu imajo oni z odlično oceno in oni, ki so že odslužili kaderski rok. Sprejemni izpit se polaga iz službenega jezika, računstva in geometrije ter zemljepisa.
Prošnje, kolkovane z Din 10 se
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša:
Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o višini uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v
j nih tela: komunalni, banovinski, dr-j žavni, rastu.
Kako se ovo odražava na pojedine društvene redove?
Vlasnik kapitala dobiva, jer mu je novac bolje ukamaćen. Industrijalac dobiva, jer proizvodi više i dobiva bolju cenu. Seljak dobiva, jer su proizvodi njegovoga rada bolje plaćeni. Javna tela dobivaju, jer svi imaju više novaca.
A radnik?
Radnička nadnica stoji zaledjena skoro na istoj onoj visini — ili bolje: nizini — na kojoj je stajala i u doba najteže privredne krize.
Ne samo to. Ona je sada još gore stala nego pre godinu i više dana. Tada je naporedo išlo padanje cena agrarnih proizvoda i nadnica. Teret krize je u podjednakoj meri padao na ledja zemljoradnika i radnika. A otkako ie počeo porast cena zemljoradničkih proizvoda, radnik za svoiu nadnicu ne može više da nabavi onolike količine hrane koliko je mogao ranije. Realno položaj radnika je dakle još i pogoršan ...
Traženje leka
Treba se dobro čuvati, da se u traženju leka ne podje pogrešnim putem. Rdjav lek nikad i nigde. nije iz-lečio nijednu boljku. Treba se čuvati zaključaka, koje nameće prosta logika.
Nije lek u traženju obaljivanja onih cena životnih namirnica, koje neposredno dobiva zemljoradnik. Cene, koje zemljoradnik dobiva za svoje proizvode, treba da budu dignute i treba da se održe na višoj skali — ako se želi, da zemljoradnik postane osposobljen kao kupac industriskih proizvoda! i da time utiče na smanjenje radničke nezaposlenosti.
Nije medjutim isto cena, koju zemljoradnik dobiva za svoje proizvode, i cena koju radnik na gradskoj pijaci plaća za te iste proizvode. Ne treba da bude pogoršan položaj ni radnika ni seljaka — zemljoradnika.
Izmedju radnika i zemljoradnika i stoje medjutim treća lica. Ta treća lica su oni faktori koji zagorčavaju život i radniku i zemljoradniku. Ži-
ocenah: imajo prednost sinovi železničarjev in vojnih invalidov.
Prošnje, ki bi bile prekasno vložene ali ne bi bile priložene vse priloge, bodo takoj zavrnjene. Če se kandidat ne bi odzval pozivu na sprejemni izpit, se bo smatralo, da je odstopil.
lezniške šole, Beograd, Vojvode Mišiča ul. br. 2« najkasneje döi 1. avgusta. V prošnji je navesti točen naslov in najbližjo železniško postajo ter priložiti državljansko izkaznico, rojstni list, šolsko spričevalo in oidc-brenje ter obvezo staršev, kakor tudi obvezo kandidata, da bo po dovršeni šoli najmanj šest let ostal v državni službi. (Tozadevne izjave so točno predpisane ter jih na željo pošljemo na dom1). Izjave morajo1 biti potrjene od pristojne policijske oblasti. Oni, ki ne prihaja direktno iz šo^ le mora priložiti prošnji tudi nravstveno spričevalo1 Sprejeti kandidati imajo v internatu šole brezplačno stanovanje in hrano ter dobe mesečno še Din 100 v gotovini.
šolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1937-38 že v juliju ali v začetku avgusta 1937,
Prošnjam, kolkovanim z Din 10, naj prilože za potrdilo kolek za Din 20, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za Din 10.
votne namirnice dok iz ruku zemljoradnika doldju do ruku radnika moraju da prodju kroz čitav niz: manjih ili većih posrednika-trgovaca. Gena na gradskoj pijaci za svoje rodjene proizvode kada vidi na gradskoj pijaci zemljoradnik više ne poznaje. A radnik se kameni kada uporedi cenu na gradskoj pijaci i cenu kod zemljoradnika artiklima koje kupuje.
Uz čitav niz trgovaca koji u poslu razmene dobara igraju ulogu pijavice, nižu se i druge teškoće. Trošarina na životne namirnice je nepo-dnosiva. Opštine prednjače. Glavna vrela njihovih prihoda su — trošarine. Otrošarinjenje je sve što radnik u gradu pojede. A kada je porast skupoće već bio u punom jeku, došla je nova banovinska trošarina koja je učinila svoje da život za radnika bude još skuplji. Neposredni porezi državni usavršavaju ovaj sistem opterećenja potrošnje — jer i oni čine jedno od najvažnijih vrela držav-! nih prihoda.
Uz to još i direktno oporezivanje radničkih nadnica do najmanjih njihovih iznosa; pa oporezivanje za račun banovina (kulučarina) itd.
I najzad tereti socijalni, koji padaju isključivo na radničke nadnice.
Sve se to sjatilo na radničku nadnicu. Pod tim teretom ona je realno već pala. Radnik danas može manje da kupi i pojede nego pre godinu ili pola godine. On se danas lošije odeva nego ranije. On danas teže plaća stan, itd. A kod gradjevinara beogradskih i još nekih grupa radnika, nadnice su čak i nominalno manje, nego što su bile pola godine ranije...
Pozitivan program
Blagodati privredne delatnosti treba da osete svi. Radnici i zemljoradnici ponajviše. A ne obrnuto.
Šta treba raditi da i ovi društveni redovi, kao najmnogobrojniji i kao hajglavniji, osete koristi od privrednog oživljeni a? 1
Volja za životom daje ljudstvu snage, kojima ono savladjuje teškoće i prepreke, koje mu se istavljaju. Te snage manifestuju se u raznim oblicima. Svijesne jedinice ljudstva nastupaju organizovano i disciplino-vano, a one bez socijalnog osjećanja elementarno in eruptivno. Ovisno je još od prepreka, koje se imaju savladati; ako su one teško savladive, borba za boljim životom može se manifestirati eruptivno i kod najsve-snijih društvenih redova. Stara narodna poslovica veli: glad nema očiju, sve što pritišćeš jače — na više skače.
Željezničari isto streme za boljim životom. Opetovane redukcije njihovih zarada s jedne i poskupljenje svagdanjih životnih potreba s druge strane uzdrmalo je materijalnu i moralnu njihovu egzistenciju u osnovu, oni ne mogu više zadovoljiti ni naj-osnovnije svoje životne potrebe. Traže poboljšanje. Kao svijesna jedinica društvenih redova željezničari kod isticanja svojeg zahtjeva za poboljšanjem nastupaju disciplino-vano. Njihova snaga inponira. Samo slepao može da ju previdi in da ju ne vidi.
Na dan 17. juna 1937. pružili su zagrebački željezničari divan dokaz svoje volje za boljim životom, a istovremeno i snage, kojom do boljeg života streme. Ta snaga je organizo-vana i disciplinovana, potpuno svijesna svojih prava. Oko 3000 crnih ga-ravaica okupila se na skupštini i spontano reklo; gladni smo — dajte nam kruha! Služba je teška — omogućite nam, da ju možemo sa voljom i savjesno vršiti! Ne tražimo ništa više nego toliko, da možemo udovoljiti najosnovnije naše životne potrebe !
Ovo spontano stremljenje našlo je konkretnog izraza u slijedećem jednoglasno usvojenom zaključku:
j pametnim a ne drakonskim1 merama biti učinjena suvišnom, mnogobrojnu posredničku trgovinu koja poskupljuje. DVa su načina za to. Prvi je staranje opština za stvaranje velikih magacina i nabavku hrane u vlastitoj režiji za prehranu stanovništva. A drugi je, ili paralelan, pogo-dovanje stvaranja potrošačkih zadruga koje bi bile direktna veza izmedju proizvodiača na selu i potrošača u gradu.
Treba postupno umanjivati i najzad ukinuti sve trošarine na životne namirnice u opštinama — pa bi životne namirnice bile jeftinije.
Treba izmeniti način oporezivanja radničkih nadnica obezbedjujući jedan istinski minimum za egzistenciju koji mora da bude sasvim oslo-bodjen od poreza.
Treba radikalno izmeniti politiku posrednog oporezivanja brišući ili menjajući sve one stavke koje otežavaju život najširoj narodnoj masi poskupljujući i smanjujući njihovu potrošnju.
Treba rasteretiti radnike direktnih nameta za banovine bilo kao radnika bilo kao potrošača.
Treba omogućiti radnicima da ii punoj slobodi sindikalne koalicije i prava upotrebe štrajka kao ekonomske borbe, utiču u neposrednom dodiru sa poslodavcima kao svojim partnerima na pravičniju podelu dobara koje stvaraju.
Radnici su zahvaćeni velikim i opasnim valom skupoće. Njihove realne nadnice već su oborene. Svi društveni redovi su privredni prosperitet koristili a radnicima se i on o glavi lupa. Treba preduzeti mere spašavanja. Njih smoi ukratko skicirali. A pre svega i iznad svega radnicima dati pravo slobodne inicijative. Ako ih je val skupoće već zahvatio, bar da im ruke ne budu vezane — da bi slobodno mogli da plivaju i spašavaju se kako znaju!
Bogdan Krekić.
»Gospodinu
Dr. MEHMEDU SPAHI Ministru saobraćaja I	BEOGRAD.
Željezničari zagrebačke direkcije na svome sastanku održanom dne 17. lipnja 1937 goid. u Zagrebu, pretresli su svoj težak materijalni položaj i pošto su utvrdili:
1.	da je materijalno stanje željezničara postalo očajno, obzirom na stalan porast cijena na tržištima i zbog smanjenja prinadležnosti;
2.	da poired obećanja od strane gg. članova vlade, da će se materijalnom položaju državnih službenika pokloniti potrebna pažnja, nije do sada nastupilo nikakovo poboljšanje;
3.	da je medju željezničarima nastupila opća potištenloist, jer vide da se ovom za njih najvažnijem pitanju ne poklanja nikakova pažnja, pogotovo sada, gdje se uslijed općeg gospodarskog poboljšanja vidi konstantno pojačanje željezničkog saobraćaja, a time i povećanje prihoda na željeznicama, što omogućuje i ri-ješenje materijalnog poboljšanja željezničara;
4.	da je prezaduženje željezničara prekoračilo granice realnih obaveza, kojima bi se moglo udovoljavati donijeli su jednoglasno slijedeću
rezoluciju:
Željezničari smatraju, da je prvi i glavni zadatak svih mjerodavnih faktora, kojima je povjerena briga oko unapredjenja državnog prosperiteta, povećanje prinadležnosti željezničara, čija teška i odgovorna služba to naročito zahtjeva, pa se predlaže,
da se svim željezničkim službenicima povrate one mjesečne prinadležnosti i prava, koje su uživali po zakonu donijetom 1. jula 1931. god t. j. da se ukinu sve uredbe, kojima *su naknadno snižavane prinadležnosti, a posebno da se egzekutiv-nom osoblju povrati 20 odst. za napo-
Sprejem novih uiencev v železniško
prometno šolo v Beogradu
morajo dostaviti v priporočenem pismu »Upravi državne prometne že-
Potrdila o višini neposrednega davka
zaradi odmere šolnine
Treba onemogućiti, time što će
Borimo se za bolji život
Velika željezničarska skupština n Zagrebu
ran rad u službi, koje su po ranijim zakonima uživali;
da se radnicima vrati onih 10 odst. prinadležnosti, koje su im u oktobru 1929 i januaru 1930 god. oduzete te da se provedu u život one odredbe pravilnika o radnicima iz 1932 god., koje do danas nisu u život primjenjivane. Po tome pravilniku radnicima pripada: a) uvećana nadnica do 50 odst. od osnovne nadnice (čl. 40 pravilnika o radnicima), čiji prosjek treba ustanoviti prema skupoći dotičnog mjesta, te da se unapredjenje u viši stepen provodi automatski; b) da se izvrše izbori radničkih povjerenika, koje predvi-dja čl. 114 pravilnika o radnicima, te da se u tom pogledu izda uput-stva nadležnim jedinicama, kako bi se izbori povjerenika mogli odmah provesti; c) da se svi željeznički radnici, koje je pravilnik od god. 1932 zatekao u službi, prime u radnički penzioni fond bez obzira na godine starosti, te da im se godine službe provedene u drugim državnim! službama priznaju sa naknadnom upla-
tom u penzioni fond; d) da se obzirom na tešku i odgovornu službu voznog osoblja turnusi voznog osoblja izrade na baži 8 satnog radnog vremena, jer ovu službu je vrlo teško obavljati po današnjim turnusima, bez opasnosti po sami saobraćaj.
Gospodine Ministre!
Željezničari, koji u državnom i privrednom životu vrše jednu od najodgovornijih zadaća mole Vas, da poduzmete sve,
kako bi se težak materijalni položaj u kome se državno saobraćajno osoblje nalazi, što prije poboljšao a time i omogućilo daljnje savjesno vršenje službe.
Zagrebački željezničari se opravdano nadaju, da ova njihova predstavka na g. dr. Spahu, ministra saobraćaja, neće ostati glas vapijućega u pustinji. Oni se nadaju, da će nji-bovom zahtjevu za boljim životom biti udovoljeno stvarno i hitno-. To je u interesu ne samo njihovom, nego i u interesu bolje službe i boljeg saobraćaja.
Fakultativno članstvo
radnika
U prošlom broju »Ujedinjenog Željezničara« bila je objavljena okružnica bolesničkog fonda, koja pred-vidja, da mora penzionisani službenik ili radnik, koji želi i posle penzioni-sanja produžiti fakultativno članstvo u bolesničkom fondu, predložiti službenim putem molbu u roku 6 tjedana. Zaključak glavnog odbora bolesničkog fonda glasi se:
»Da se u slučajevima, kada su službeniku obustavljene prinadležnosti, a nije doneto rešenje o penzio-nisanju, smatra, da je članstvo- prestalo sa onim danom, kojim je razrešen, ili se smatra razrešen od dužnosti i kojim danom su mu prinadležnosti obustavljene. Od ovog dana računajući u roku od 6 tjedana ima se prijaviti u neobavezno članstvo i redovno plačati članski ulog bez obzira, da li mu se plaćaju penzijske prinadležnosti ili ne.«
Dakle i radnik može posle prestanka službe, kada je penzionisan,
penziofftisanih u bolesničkom fondu
produžiti svoje članstvo u bolesničkom fondu. Svaki radnik dobije otkaz u kome stoji, da mu služba prestaje sa ovim i ovim danom. Dekret o odredjivanju pripadajuće penzije kao i penziju samu dobije tek kasnije te se odmah posle prestanka službe nema sa čim iskazati, da je penzioner. Ima više radnika, koji su čekali na. rešenja o odredjivanju penzije te su tek posle primitka rešenja zamolili za odobrenje fakultativnog članstva u bolesničkom fondu, koji njihovim molbam nije mogao udovoljiti, jer je rok od 6 nedelja od dana prestanka službe već prekoračen.
Opozarjamo sve radnike, koji žele posle prestanka službe produžiti svoje članstvo u bolesničkom fondu, da ne čekaju na rešenje o odredjivanju penzije, već da odmah posle primitka otkaza predadu takse slobodnu molbu šefu svoje službene jedinice, u kojoj zamole za odobrenje fakultativnog članstva u bolesničkom fondu te naznače tačnu svoju adresu.
Iz Maribora
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani nima sreče z volitvami
V našem listu se že p-ar let od časa do časa ponavljajo pritožbe glede manipulacij pri delegatskih, volitvah za občni zbor ljubljanskega podpornega društva. Dosti pritožb in še več dokazov o izvršenih nepravilnostih pri volitvah je bilo treba, da je oblast najprvo razveljavila volitve v Mariboru in odredila druge, pri katerih so se ponovile enake nepravilnosti. Pri kasneje razpisanih splošnih volitvah je morala zopet poseči vmes oblast ter preprečiti volilne nakane gotove klike, ki želi gospodariti povsod, kjer je kaj denarja. Pri pozeje razpisanih volitvah smo računali, da bodo' povsod v redu potekle, vendar smo se zopet varali. Nesrečni Maribor ga je zopet polomil. Pri volitvah v delavnici sta nastopili dve
skupini in sta imeli vsaka svoj paket pred pričami točno preštet.
Pa glej ga šmenta, ko je druga skupina svoj paket oddala predstavnikom doslej vla-dujoče skupine na tem volišču, je morala na svoje začudenje zvedeti, da ne zna dobro šteti in da manjka 84 glasovnic tako, da je sedanja vlada ostala še naprej na vladi. Po poročilih, ki jih beremo v raznih listih, smo zvedeli, da raziskujejo ta »volilni čudež železniški organi, da pa je pričakovati gotova obračunavanja tudi pred sodiščem1, morda pa bo poseglo vmes še državno tožilstvo.
*
Izlet v Rogaško Slatino priredi Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v nedeljo, dne 18. julija. Odhod z vlakom ob 5.05 z glavnega kolodvora. Prijatelji društva vabljeni. V Rogaški Slatini bo godba koncertirala na promenadi.
VSakospremno osobje
Vlakospremniki zahtevajo osem-
urnik. O razpustu turnusa in kvarnih posledicah tega ukrepa smo že pisali. Na odločujočih je, da narede red. V ■sa) O * * t'ien totvošć'l > »e •.»di^Jt. i 'ri .. Za vso industrijo, za navadne delavce velja osemurni delovni čas, še bolj mora ta delovni čas veljati za nas, ki vršimo odgovorno eksekutivno službo. Kaj nam pomagajo odredbe Direkcije, ki govore o obračanju skupin v izven domicilnih postajah »v splošnemi po določenem
turnusu«, u&i s r ul ..........v
ih c i.« f Osnovni zakoni v naši državi morajo veljati za* vse!
Uvedba osemumika z vračunanjem šolanja v turnus je naša osnovna zahteva. či	l"A
* * *
Nov rang je izšel v Službenem listu in sicer mu je podlaga »uvrstitev na podlagi položenih izpitov«. Derži-čeve novotarije polagoma izginjajo, kar dokazuje, kako prav smo imeli, ko smo žigosali razne Deržičeve ukrepe kot obojestransko škodljive. O novem rangu bomo spregovorili prihodnjič, za sedaj podčrtamo le to, da se prehod ne da izvršiti čez noč, marveč ga bo potreba izvesti polagoma. Vendar z vprašanjem ranga
še ni rešeno vse. Vlakospremno osobje zahteva, da odločujoči najdejo čas tudi za pravično rešitev vprašanja naše urnine, ker krivično in ne-
zadostno kilometražo je treba nadomestiti čimpreje s pravičnim sistemom urnine.
—m—
Mednarodni pregled
Zvišanje plač pri švedskih državnih železnicah. Švedska vlada je predlagala za nižje kategorije zvišanje plač za K 180, parlament pa je sprejel zvišanje plač za K 216, družinske doklade je zvišal za K 5 mesečno ter je ukinil dosedanjo omejitev glede števila otrok tako, da se dobi doklado za vse otroke.
Pogajanja za zvišanje plač v Ameriki. Železniške družbe ameriških združenih držav soi pristale na pogajanja glede zvišanja plač železničarjem. Organizacije zahtevajo splošno zvišanje plač za 20%.
*
Zvišanje plač železničarjem na Irskem je stopilo v veljavo naknadno s 1. januarjem 1937 in sicer so pridobili 21/2%.
❖
Tudi železničarjem v Avstraliji
so z 18. aprilom 1937 zvišali plače in sicer za enkrat delavniškemu in postajnemu osobju. i	*
Na Češkem potekajo ugodno pogajanja za ukinitev svoječasnih redukcij železničarskih plač. Ministrstvo je pristalo na ukinitev redukcij, ki so bile izvršene začetkom leta 1936 ter bo osobje pridobilo na plačah 12 milijonov Kč. Poleg tega dobi povrnjene odtegljaje za čas od 1. januarja 1937 dalje.
*
Seja generalnega sveta 1TF, ki se
je vršila koncem junija v Parizu je obravnavala poleg strokovnih vprašanj tudi položaj v Španiji in je sprejela tozadevno sledečo resolucijo:
Generalni svet ITF, ki zastopa skoraj tisoč organizacij železničarjev, mornarjev, pristaniških delavcev in ostalih transportnih delavcev iz 36 držav je na svoji seji dne 28. in 29. junija vzel na znanje poročila o položaju v Španiji ter o odločnem boju, ki ga vodi delavstvo v Španiji
za obrambo svobode in demokracije pred internacionalnimi fašizmom. Izreka delavstvu in ostalim antifašističnim borcem v Španiji svoje občudovanje in zahvalo ter obsoja fašistične države, ki nudijo podporo upornikom za boj; proti ustavni vladi, katero je postavil z ogromno večino na krmilo španski narod pri demokratičnih volitvah. ITF globoko obžaluje stališča drugih evropskih držav, ki potom svoje politike ne-vmešavanja direktno in indirektno podpirajo upornike in otežkočajo legitimni vladi vzpostaviti v Španiji red in mir ter dati španskemu narodu pravico samoodločanja.
ITF poziva delavstvo vseh držav, da vpliva na svoje vlade, da te omogočijo legitimni španski vladi preskrbo vseh potrebnih sredstev za obrambo pred notranjimi in zunanjimi napadi. Istočasno pozdravlja vse podporne akcije včlanjenih organizacij, s katerimi so te podprle španski narod v njegovem pravičnem boju ter obljublja, da bo vse akcije v korist španskega naroda z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirala.
Končno apelira na špansko delavstvo, da naj se, neoziraje na pripadnost različnim strokovnim grupacijam, združijo v skupnem: boju proti skupnemu sovražniku, ker je akcijska enotnost vsega strokovno organiziranega delavstva glavni predpogoj za končno zmago nad fašizmom v Španiji. Z enotnim nastopom v boju proti fašizmu ne bodo španski delavci rešili samo1 sebe in svoje države pred fašizmom', marveč bodo istočasno izkazali delavstvu širom sveta dragoceno podporo v boju proti reakciji in fašizmu in za svobodo
ter gospodarsko osvoboditev!
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
Tudi vdove bivših južnoželezniških upoko-ierscev dobe pokojnino po odredbah
zakona iz
V eni zadnjih številk smo objavili stališče Glavne kontrole v Beogradu, da vdovam onih južnoželezniških upokojencev, ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923 (to je pred podržavljanjem južne železnice), pa so umrli po uveljavljenju novega zakona od 1. julija 1931, ne priznava pokojnina po predpisih zakona iz leta 1931, marveč jim prizna le pokojnino poi predpisih bivše južne železnice. Glavna kontrola je proti reše-njem, ki so tem vdovam in njih hčeram; priznala pokojnino po novem zakonu, vložila tožbo na državni svet s zahtevo, da taka rešenja razveljavi.
Državni svet je sedaj te tožbe Glavne kontrole odklonil s sledečo motivacijo:
»Državni svet je po proučitvi tožbe kot vseh ostalih aktov, ki se tičejo tega spora ugotovil sledeče:
Glavna kontrola napada rešenje, s ^katerim je prizadeti vdovi in njeni hčerki odrejena pokojnina po novem zakonu vsled tega, ker smatra, da upravno oblastvo1 ni imelo zakonite podlage za odreditev te pokojnine, ker je bil pokojni R. A. uslužbenec bivše južne železnice, torej privatnega podjetja in je bil kot tak upokojen leta 1912. Na podlagi provizij-skih statutov južne železnice hči nima pravice na rodbinsko pokojnino ter je torej rešenje v nasprotju z zakonskimi odredbami, ko tej hčeri prizna rodbinsko! pokojnino.
Po razmotrenju te tožbe in oceni zakonitosti osporenega rešenja je državni svet ugotovil:
Iz aktov je razvidno, da je bil po-
lefta 1931
kojni R. dejansko uslužbenec bivše južne železnice do leta 1912, ko je bil upokojen, umrl pa je 17. oktobra 1936.
Po § 259 zakona o drž. prom. osebju iz leta 1931 in v zvezi s pojasnilom §a 272 drugi odstavek uradniškega zakona (odlok splošne seje drž. sveta od 3. aprila 1935 št. 11.044-35) se prizna pravica do rodbinske pokojnine tudi družinskim članom onih državnih uslužbencev, ki so bili na dan 1. aprila 1931 že v staležu upokojencev, čeprav so bili upokojeni po zakonih, ki so veljali pred zakonom od 1. septembra 1923. V spornem slučaju gre za upokojenca, ki odgovarja tem pogojem in je upravna oblast pravilno postopala, ko je vdovi in hčerki priznala pokojnino po določbah zakona iz leta 1931.«
Vabilo na
IZREDNI OBČNI ZBOR
»Splošne delavske gospodarske zadruge Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. avgusta 1937 ob 8. uri
v zadružnih prostorih, Novi trg št. 2, z dnevnim redom:
Dopolnilne volitve dveh članov v nadzorstvo.
Ako občni zbor ob tej uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro ka^ sneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Načelstvo.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni utednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.