Poštnina plaft&na v gotovini Leto LXXI. št. 74 Ljubljana, sobota 2. aprila Cona Din i.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike — Inseratl do 80 petit vrst S Din 2, do 100 vrst a Din 2 50 jd 100 do 300 vrst d Din 3. večji inseratl petit vrsta tttn 4.—. fopust po dogovoru inseratni daveK poseoej — >SiovensKi Naroo« velja meseC.no v Jugoslaviji Lttn 12.—. za inozemstvo Din 25 —. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO iS UPRAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica *tev. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 In 31-26 PodruSnlce: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon ŠL 65; podružnica uprave: Koce nova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvom 10L Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Odločilni boji v Španiji: Francovo prodiranje proti morju V Leridi, kjer *o Francove poulični boji, v kateri* *e meljskih min čete že prodrle v predmestja, se razvijajo republikanci poslužujejo v veliki Saragossa, 2. aprila, g. Nacionalne španske čete pod vrhovnim poveljstvom generala lague so že popolnoma obkolile mesto Lervdo in prodirajo polagoma vedno globlje v mesto. Res je. da so popolnoma odrezani republikanski miličniki svoje postojanke močno ojačili in se obupno branijo, toda po vesteh iz Francovega glavnega stana je veriga utrdb okoli mesta že na več kraj-.h pretrgana. Po doslej nepotrjenih vesteh so zapadni mestni deli že popolnoma v posesti Francovih čet. Kakor računajo, se bodo ostanki republikancev vsak čas pred2čeprav &e ogorčeno upirajo Fran-cov glavni stan je ugotovil, da so tudi tukaj republikanci vse važnejše komunikacije in poslopja pod m mirali in jih lahko pred kapitulacijo razstrele ter prepuste nacionalom same razvaline. Čete generala Arande so po poročilih iz zanesljivih virov že zavzele kraj Gandeso in prodirajo sedaj naglo i>roti Tortosi. Kako kočljiv je položaj v republikanski Španiji, se lahko vidi po tem. da je nastal v Barceloni nov upor. v katerem je sodeloval del tako zvane »pete kolone« Težave in stiske v Barceloni postajajo vsak dan večje. Položaj je tem težji, ker je začelo polagoma primanjkovati tudi živil. Prodiranje Francove vojske na 300 km dolgi fronti bilbao, 2. aprila, a. Francove čete na- ijejo svoj pohod na približno 300 km i ::onti. ki se raztega od aragonskih Pirenej vzhodno od Jace do severa pokra-CasteHon. Dočim zavzemajo kolone v južni Aragoniji postojanko za postojanko, so prodrle navarske brigade severno od CaspeJi po očščenju pogorja Monasoe d^ Bateje ter so dosegle ob cesti Caspe—Gan-deaa postojanke, ki so oddaljene le 50 km od Srdozemskega morja in 15 km od O^ndese. Legionarske čete so v odseku AJ-prodrle do meje pokrajine Tarra-: nri Teruela je pro- crte rraneova vojska v pokrajino Castel- lon t^r zavzela Monroyo. Po srditih bojih na pogorju Marcos in Menadella je zasedla '0 K.m pred Morello postojanke, s katerih se na daljavo priblino 45 km že vid: Sredozemsko morje. V srednjem od seku so po oč ščenju glavne ceste Huesca —Lerida—Binefar ter pogorja Pennarove južno od Binaceda osvojile zvezo od severa proti jugu med Monzonom in Frago. Republikanska ofenziva pri Madridu MADRID, 2. aprila. AA. Kljub hudim napadom na aragonski fronti je republikansko poveljstvo na madridski fronti začelo z novimi borbami. Ena ofenziva se razvija na teruelski fronti pri Albarraci-nu, drugo ofenzivo pa vodi osrednja armada. Do večera so republikanske čete napredovale za 12 km in obkolile Abana-des. General Miaha je izjavil, da so bili nacionalisti presenečeni in da so se le slabo branili. Napad republikanskih čet se razvida v dolžino 30 km. Republikansko vojno BARCELONA. 2. aprila. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na vzhodni fronti je sovražnik hudo bombardiral Lerido in močno pritisnil na naše vrste. Včeraj zjutraj smo izgubili nekaj postojank, pa smo jih nato zopet čez dan s sijajnimi protinapadi rešili. Sovražnik ;e imel strašne izgube. Južno od Leride smo izpraznili Monjojo. V odseku pri Alcorizu so naše čete prešle v protinapad in zavzele vrh 922. V pokrajini Levant smo uničili četo sovražnikov, ki je prodirala proti Masegozi. Pri Guadalahari so naše čete zavzele Se-rojo Calabaras; v odseku pri Abanadesu se bitka nadaljuje. Uspeh italijanskih fašističnih miličnikov Rim. 2. aprla. o. »Giornale d'Italia« je objavil vesti z vzhodnep.i -p.inskc^a hoj-.- Halifaxova svarila Usoda Anglije je povezana z Evropo — Anglija ne bo indiferentna, če pride kje do napada LOKDON 2 aprila, b. Na banketu dninarjev je imel zuna- n- r-TKpr lord Halifax govor, ki ao ga z na retost jo poslušali ne te novinarji. • - tudi nekater navzoči dip!~mat: *: M prime* amoris.-vi. francoski, itali-r-oiiekj poslanik. Halifa* je izjavu rned drugim: aafcl narod «e nikdar W* drža v?i an o1 dogodkov v Evropi in «e tudi v 1* r.e more odreć: zanimanju zanje. V frtaVl trenutkih se pusti sicer prepriča r: da je bohš . ako se v evropske kon-" zadeve ne vmeSuje. toda ko gre za <---tra in neizbežna dejstva, je britanska laiđatva preveč pametno da bi se z>u atflo \ 'em smislu z?p?ljat: in podredit: «*eji sodbe 'aksnemu mišljenju. Nazori preemttgpi Angleža v zunanjepolitičnih z -. v ah so za k>n t iner. talnega prebivalca trfto uganka Mislim pa da je nase zadr-r ~ e napram zunan jepolittfn: m proble-mr»m t. sel no d~>bro utemeljeno v zdravih r - ih Toia v angVSkPrr. značaju je š nekaj, kar je več kot sam razum, nekaj :>-•.; Mafja :r '-:r-rke?a. s rimer je treba rs lej računati, aio se nase za- "iriar.;^ zlorablja al: napačno razumeva. Mislim, da ni nobene slabosti v strpnosti in želji da se vsa diplomatska sredstva izrabijo za preprečen je vojne. V t^m pogledi? nas še posebe; nihćc ne sme napačno razumeti. Xasa vlada je trdno odločena bat mečna in hoče svojo moč š nadalje zgTaditi. da se bo glas angleškega na-<->ia v svetu krepko slišal. Ena stvar je. ki je angleški narod ne ljubi .namreč, ako se mu pripoveduje, kaj vse 59. v bodočnosti utegne zgoditi, ako se tako ali tako ne odloči. Ni lahke Angleže prevarit* in še posebno težko je. prisiliti jih k naglim odločitvam. Naša zunanja politika ne računa toliko z bližnjo, kolikor z oddaljenejšo bodočnostjo, ki se navadno njkdar ne kaže ž v r^vsem določenih obrisih. Resnica je. ako se reče, da ni treba nobenem'; narodu od na 9 prič a*-kova". - : adalnih namenov, toda potrebno je prav tak", ugotoviti, da mt bomo ostali ravnodušni ako bi se zgoijl kak nanad drugje. Se posebej pa bi b;!o napačno misliti, da obstoje v zunan jepo".: nih \-prašanjih bistvene razljke med gledanjem naroda in vlade Spremembe v madžarski vladi? Razširjenje desničarske propagande bi DI3IPESTA. 2. aprila V zadnjem času e Daranvjeva vlada cdetav-.ia več velikih županov ki jih nadomestila z novimi, k. s« po večini izbrani iz vrst skrajne desnice. Da ran vi je ob priliki teh sprememb ponovno poudaril, da samo vlada skrajna desnice lahko resi sedanji položaj na Madžarskem. Kakor se doznava, pro-dira skrajna desničarska propaganda tudj še t armado, dočim je se preje preplav:-in sole. Govori se o tb v vladi, v katero na- bi ij \-oditeljev skrajne desnice. BI'DIM PEST A. 2. aprila. Notranje politično razvlačenje, ki ga je tzzvi! nasop nleje r.e samo med temveč tudi v ostalih strankah sredine, daje političnim krogom in tisku mnogo opravka. Splošno zatrjujejo, da je po-ožai zdaj toliko razčiščen da se bodo lahko medsebojne sile odkrito po aaaami Liberalni tisk. ki označuje politiko desničarsko-nacionalnega pokreta tudi danes še dosledno kot politiko iltanifarairih . istrt naistov. meni. naj bi se to nje izvedlo tako. da b: se vlada izrekla zoper desničarski radikalizcm tn z energ.č-ukrepi nastopila proti njemu, na de-r krilu \;adne s*ranke pa silijo, naj bi vlada krepk<. in z dejanji podprla J tanj carsko nacionalno smer. P": tem poudarjajo da b- -mela ta smer za seboj tudi ve-•k veJinn v narodu, seveda pa hi bilo treba postopat z vsemi zakonitim- in ustavnimi sredstvi ter izključiti **se ekstremne skup " c k- b- hotele uveljaviti svoje pra-^•ce in doseči svoje cilje proti ustavi. Ruidi Aras v Egiptu ANKARA, 2. aprila. AA. Zunanji minister Ružd; Aras je danes odpotoval v Egipt Prfp«vfdsw izvoz iita iz Polfske VARŠAVA. 2. aprila. AA. Ministrski svet je sklenil prepovedati izvoz žita, ovsa in drugih živil iz poljske od 1. aprila dalje. šča. po katerih se je v bitki pri MiTablan-ci posebno obnesla divizija italijanske Is-^Ktčne milice »23. 111«. ki je pod vodstvom generala Franciscija do kraja uničila odpor republikanskih čet in nato v naglici prekoračila reko Matarano. Silsia beda beguncev PARIZ, 2. aprila d. Kakor poročajo iz Luchona so včeraj prispele nove množice beguncev iz Španije na francosko ozemlje. Beda beguncev je nepopisna. V četrtek zvečer so tik ob francoski meji taborili nešteti republikanski miličniki in civilisti, ki so le za silo našli zaščito v raznih skednjih in pod skalami v gorovju. Včeraj ob 5. zjutraj se je zbralo nad 2000 beguncev, bomo oblečenih in do skrajnosti utrujenih, na cest:, ki vodi v Luchon. Veliko število obolelih žen^k so morali spraviti v Hospice de France na višini ob meji. Mnogi begunci, ki so se povsem izčrpani izgubili ponoči so se pri poizkusu, da bi prešli na francosko ozemlie. smrtno ponesrečili v gorovju, druei pa so povsem utrujeni obležali v snegu ter zmrznili ponoči. Francoska vlada bo postopala z begunci Španije, ki po pribežali na njeno ozemlje v zadnjih dneh. enako kakor doslej ter bo smatrala miličnike kot politične begunce. Francoska vlada je odredila, naj jih razo-rože ter jim prepuste na izbiro, ali ostanejo v Franciji ali pa se vrnejo v Španijo, kamor hočejo. Tudi za civilne begunce so bile izdane enake odločbe. Oni, ki bodo ostali v Frsnciji, bodo poslani v notranje departemente. LONDON, 2. aprila. Po vesteh s Španske meje so francoske obmejne oblasti odredile razne varnostne uikrepe za primer, če bi propadla republikanska oblast v Kataloniji. Obmejni oddelki so dobili ojačenja. ki bodo pripadnikom republikanske vojske, če bi na begu prestopili mejo, takoj odvzeli vse orožje. Angleško-italijanski sporazum RIM, 2. aprila, o. Po informacijah dobro poučenih krogov so italijansko angleška pogajanja v glavnem končana. Treba bo sestaviti le še končno besedilo pogodbe. Sporaazura oo pc<$pisan 9. ali. lO. aprila, v Rimu. Ciano bo odšel v London, na obisk šele no priznanju italijan&ke aneksije Abe-sinije. Glede sporazuma, o španskem vprašanju se je zvedelo, da je Musool;,ni zahteval, naj se obenem, z ital: janskimi prostovoljci umnaknejo iz Španije tudi prostovoljci, ki se bore na republikanski strani. Cim bi prostovoljci zapustili fronto, naj se Francu priznajo vojaške pravice. Angleška vlada je na to pristala. Krvave volitve v Egiptu Kairo. 2. aprila, g. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah v gornjem Egiptu je prišlo v več krajih do krvavih spopadov. V Dairutu je bilo 7 ljudi ustreljenih iz revolverjev. V Miniji so demonstranti ustrelili nekega šoferja in policijskega uradnika. V Tanti so izgrednik! izropali številne trgovine, nato pa vdrli v angleški konzulat, kjer so razdejali vso opremo. Po dosedanjih rezultatih, ki so bili doseženi pri volitvah v gornjem Egiptu, je vladna stranka dobila 50 mandatov. Vseh mandatov v tej pokrajini je 100. Ostanek so dobile razne neodvisne in opozicional-ne stranke. Vafdistična stranka je dobila, kolikor je doslej znano, samo 1 poslanca v gornjem Egiptu. Domneva se, da bo vlada dobila absolutno večino »Zveza osvoboditeljev44 v Rusiji BERLIN, 2. aprila. GPU je po vseh delih Rusije na lovu za tajno radijsko oddajno postajo, ki deluje okoli poldneva po evropskem času in objavlja hude napade na Stalina v imenu neke »zveze osvoboditeljev«. Pri zadnji oddaji je tajna oddajna postaja izjavila, da je sedaj še tajna, bo pa v dogledni bodočnosti zakonita. Nadalje je bilo napovedano, da bo zveza osvoboditeljev v kratkem O9vobodila ruski narod. mornariškega letala BERLIN, 2. aprila. Kakor poročajo listi, se >e pri manevrih ameriške mornarice 300 km daleč od havajskega otok* Oahu ponesrečil velik bombnik. Pet mož je utonilo v morju, dva pa eo rašili 6 nudimi poškodbami. Izpremembe v nemški diplomacij! Imenovanje novih poslanikov v Rimu, Londonu in Toki ju BERLIN, 2. aprila. AA. Uradno objavljajo, da je kancelar Hitler imenoval za veleposlanika v Rimu državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Mackensena, za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu dosedanjega veleposlanika v Tokiju Dirk-Weiszackerja, za veleposlanika v Londonu dosedanji veleposlanik v Tokiju von Dirk-.-ena. za veleposlanika v Tokiju dosedanjega vojaškega atašeja v Tokiju generala Ota. za voditelja političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dosedanjega svetnika veleposlaništva VVohrmanna, za njegovega naslednika v londonskem veleposlaništvu pa Theo Kurta. Hitler je šefu zunanjepolitičnega odseka pri vodstvu stranke von Raumerju podelil naslov ministra. Vojaške dobave tvornie Steyr in Pueh DUNAJ. 2. aprila, d. Tvornice v Steyru so prejele včeraj od nemških državnih ob- lasti naročilo za večjo dobavo avtomobilov in orožja. Tudi Puchove tvornice v Gradcu, ki spadajo v koncem Stevrovih tovarn, so prejele naročilo za nabavo težkih motornih koles za vojaške namene. Železarne v Donavitzu so po 15. marcu nastavile 400 novih delavcev. Obenem pripravljajo tehnično zboljšanje naprav ter razširjenje obrata, kar bo omogočilo zaposlitev več tisoč novih delavcev. Nemški poveljniki avstrijskega letalstva DUNAJ, 2. aprila. AA. DNB: Po imenovanju generala Lehra za poveljnika vsega letalstva v Avstriji, je sedaj imenovan za načelnika letalskega, štaba podpolkovnik Cortin, za poveljnika, letalstva na Dunaju pa general Hirmaver, ki je dosedaj služboval v Dresdenu. Ta imenovanja je pripravil general Wolf, ki se sedaj zopet vrača, v Monakovo. Pomembni kitajski uspehi Srditi boji v Santungu — Japonci ne morejc zlomiti kitajske ofenzive HANKOV, 2. aprila, d. Položaj se na bojiščih v pokrajin. Santung še nadalje ugodno razvija za Kitajce. Japonci ne taje resnosti položaja, v katerem se nahajajo v trikotu Tajerčuang, Hančuang in Linčeng trdijo pa. da so poslali močna ojačenja iz mesta Cintava. Na drug: strani zatrjujejo K:tajc. da so ta ojačenja uničili njihovi četniki za japonsko fronto. Položaj japonske vojske, ki se je skušala z obupnim prodorom v mestu Tajerčuang osvoboditi kitajske obkolitve, je zelo kočljiv. Po zadnjih vesteh se v mestu Tajerčuangu vrše krvavi poulični boji, v katerih se na obeh straneh bor; po 10.000 vojakov. Japoncem se je posrečilo zažgati središče mesta in se prebiti skozi barikade v severovzhodnem in zapadnem okraju vendar pa priznavajo, da so naleteli na zelo hud odpor Kitajcev, ki se spretno branijo z ročnim: bombami. Kitajci trdijo, da je bil obupni poskus japonske vojske, da prodre skozi kitajske crte. znatno otežkočen. ker so na desnem krilu kitajske vojske še bolj potisnili japonske čete izven mesta Tajerčuanga. Pri mestu Jehsinu je japonska vojska v raz-sulu ter jo zasledujejo kitajska letala. Istočasno poročajo o veliki vojni delavnosti v vseh odsekih fronte pri Cinanu in Linčengu, kjer je iniciativa na strani kitajske vojske. Skrivnosten napad na japonski otok TOKIO, 2. aprila. AA. Japonski listi poročajo o veliki vznemirjenosti v japonskih uradnih krogih in v javnosti, ker se je 27. marca ponoči približala neka skrivnostna ladja mandatnemu otoku Tracu v Karolinškem otočju in začela s topovi obstreljevati obalo. List »Hoči Hoči«, ki velja za glasilo pomorskih krogov, spravlja incident v zvezo z manevri ameriške mornarice v Pacifiku. List pravi, da so ameriški listi že večkrat pisali, da je ves Pacifik morje, kjer smejo ameriške vojne ladje imeti manevre, in da otoki pod japonskim mandatom niso nobena izjema. List posebno poudarja, da se ti manevri vrše po obisku ameriških ladij v Singapuru in po okupaciji otokov Canton in Endenburi po Zedinjenih državah. Lep dar: Zgodbe brez Za normalizacijo političnega življenja Znani nacionalni dela\rec, po veri mustt-man, Munib Osmanagić. iznaša v članku »Politika, partizanstvo i nacionalno okupljanje«, ki ga je priobčil v »Jugoslovenskih novinahci to-le svoje mišljenje; »Za polno normalizacijo našega političnega življenja je potrebno, da dobijo v politiki premoč oni patriotski elementi, ki se je danes ne udeležujejo ali je njihova vloga omejena. Tu prihajajo v prvi vrsti v poštev oni. ki so za to državo in njeno svobodo do-prinasali najtežje žrtve, vložiti v to tudi vse svoje napore, pa so po Čudnem naključju razmer propustili, da bi ji v toku nadaljnje izgradnje vdahnili tudi svoj duh. Ta rodoljubni element, a ž njim tudi ta duh zmagovalcev v vseh plemenitih tekmah nam manjka od prvih dni svobode. In dočim so drugod, v Turčiji, na Češkoslovaškem, v Italiji in tudi v Nemčiji tvorili ti elementi osnovo vsega državnega razvoja in v njega vnesli vso svojo dušo in vse svoje napore, je pri nas najtežje onim, ki se priznavajo kot Jugosloveni in to v državi, ki so jo sami stvarjali in ki se imenuje Jugoslavija . .. .Va široki nacionalni podlagi je danes potrebno, da se zbero vsi oni, ki jim strankarstvo še ni zaslepilo vid. Da ne na ta način izvrši nacionalno zbiranje, okupljanje, ki je na celem svetu postalo ukaz časa. One iste žulja\'e roke in ožgana prsa. ki so gradite to državo, so zopet poklicane, da postanejo njen obrambni zid. Preko njih samo so od nekdaj bile ustvarjene večne in neminljive vrednote. A ena najvišjih vrednot, večna in neminljiva mora nesporno biti — velik, uedinjen narod jugoslovenski.« — Tem izvajanjem Osman-agiča nimamo ničesar dostaviti! Narodne cerkve ni treba . • • Sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. Šarića. je v svoji zadnji številki objavil članek, v katerem dokazuje, da za očuvanje narodne zavesti in zavednosti ljudstvu ni potrebna narodna cerkev. »Toliko so nam trobiti v ušesa.« — tako izvaja nadškofo\' list — »da je za zdravo in močno narodno življenje potrebna nacionalna, narodna cerkev. Brez nacionalizacije vere ni sposobnosti za nacionalno izživljanje, ni živega, požrtvovalnega rodoljub ja. Kadnarodna in mednarodna vera jemlje narodu njegovo zavest, kozmopoli- tizira ga. razvodni ga in omehkuži. dela ga nacionalno neodpornega. Pod tem geslom so vodili naši »jugostovenski* nacionalisti borbo proti katoliški cerkvi, a za pravo-slavje in starokatolicizem kot narodni veri. Utemeljevalo se je to z natodno nujnostjo in nacionalno dolžnostjo. Sklicevati so se pri tem vedno na Srbe in na njihovo narodno zavest in zavednost, ki da je plod njihove narodne vere.« — »Katolički tjednik« pobija te trditve in se poziva pri tem na Hrvate, ki so baje dokaz za to. da so te trditve neutemeljene. Tako-le modruje: »Mi Hrvati nimamo narodne cerkve. Nismo je nikdar niti imeli. Mi smo bili vedno katoliki. Po logiki naših nasprotnikov bi mi morali biti nacionalno nezavedni, slabi, neodporni, neizdržljivi. Dejstva pa dokazujejo ravno nasprotno. Vsi, ki so na tem gradili svoje kombinacije, so se zmotili v svojih računih. Nacionalizem je tu, velik, močan in borben in to brez nacionalne cerkve in vere, v področju katolicizma, med narodi v krilu občne, mednarodne in nad-narodne cerkve... Za pouk vsem onim, ki so jim morda kdaj imponirale cenene fraze o narodni cerkvi kot alfa in ornega vsakega nacionalizma. Pojav hrvatskega nacionalizma je stri v prah to fikcijo...« — To je mišljenje »Katoličkega tjednika*, ki presoja to vprašanje s svojega subjektivnega stališčaf drugi pa zastopajo čisto drugačno mnenje in ga utemeljujejo s prav tehtnimi argumenti. 2.-11. IV. 1938. XV. Salon avtomobilov 29. specijalni sejem: vino, poljedelstvo, leto in dom, kozmetika, turizem. Xa železnicah od 28. UL do 26. IV. v Jugo-! slaviji brezplačni povratek, v sosednih državah 25% do 50% popusta, na Jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega. tsorzna poročila. CuHh, 2. aprila. Beograd 10. — Pariz 13.425, London 21.65625, New York 436.125 Bruselj 73.625, Milan 22.96, Amsterdam 241.475, Berlin 175.14, Dunaj 44, Praga Vanaava 9tđ5f Bukanat* 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 2. aprila 1038. MATINEJA Nenadkrfljhrt pevski In IJafcaial pmr -IEAOTTTE MACDOJTALD In N ELSON EDDV v romantlfini opereti ROSE MARIE Arije, ki so osvojile svet! KINO MATICA danes ob 14.15 In v nedeljo ob i.210 In 11. uri dopoldne. Cene Din S^O — 6.50 2. IV.1868 - 2. IV. 1938 Ljubljana, 2. aprila Pred 70 leti. 2. aprila 1868.. j« izšla prva številka »Slovenskega naroda«. Dandanes. k!>ub poplavi proslav raznih jubilejev, kljub neprai-ilnemu vrednotenju dogodkov — ali prav zaradi tega — jubilej našega lista ni vsakdanja in ne zasebna zadeva Življenje našega lista je neločljivo zvezano j samo zgodovino slovenskega naroda in z zgodo-vino slovenskega novinarstva. Jubilej našega tista se torej ne tiče samo njega samega in njegovih čitateljev. temveč vsega naroda. Da pa lahko pravilno opozorimo na Domen 70 letnega delovan i a prvega slo-i'milega dnevnika ter napišemo popolnejšo bilanco, ie treba seveda mnogo več prostora ter bo zaradi tega izšla 16. aprila ju-bffema številka. JZdaj pa je potrebno, da opozorimo na datum, ko stopa naš list v 71 leto svojega obstoja in poštenega dela za tfvar. ki u pravicu je njegovo življenje. Pri nas imajo jubileji dnevnikov večji pomen že zaradi tega, ker smo majhen narod ter ie treba izredno mnogo naporov in pravih žrtev da si Hrt pn J ob- in utrdi eksistenco. Pri nas lahko živi le nekaj slovenskih dne\mikov. a tisti, ki rive. so dolžni prevzemati tem pomembnejše naloge Zato ie pri nas list kulturni činitelf — predvsem —. kar je bil zlasti v preišniem stoletiu. ko smo se v ho ju za narodne pravice in obstanek naroda lahko posluževali predvsem lista Pri *7a«r dnevniki ne more/o Sf ožiti le zabavi :n enodnevnim potrebam Zato je tudi treba ocen*e\-ati slovenske dnevnike drugače, zlasti tiste, kt imajo tako bogato kulturno tradiciio kakor »Sloivnski narod«, in ki so nastajali, ko se ie moral naš narod še bojevati za jezikovne ter osnovne naredne pravice. Kdor hoče praznino oceniti razvoj slovanskega novinstva. mora imeti predvsem pred očmi. da so se naši listi razvijali v nemški državi m da smo Slovenci naj- zahodnejši južni slovanski narod. Ne proslavljamo zgolj jubileja 70 letnega obstanka slovenskega dne\nika; to je hkrati jubilej nad polstoletnega boja Slovencev za narodne in človeške pravice* boja proti nasilju in krivicam. * ■* ■■■^».'^ r'i-\c " To je jubilej optimizma, stare vere. da pravica vendar končno zmaguje. Toda jubilejni dan je hkrati opomin, da boja ni konec, dokler živi človek in dokler živi dnevnik, ki ima svoje ideale. Slovenstvo, slovanstvo, svoboda, pravičnost — so bili ideali našega lista in morajo tudi ostati Novi čas seveda prinaša nove zahteve m potrebe, mrva vprašanja in nova spoznanja. Toda ideal s\'obode in pravičnosti, ideal narodne in človeške pravičnosti ne more obledeti Dandanes še bolj ko kdaj prej je potreben pošten novinarski boj za ideale, ki morajo ostati sveti, r — Dandanes bi mo- ral no\'mar neprestano povzdigovati avtoriteto razuma — ko so proglašene druge a\-toritete. * - - * Odgovorni bodo pred zgodovino za svoje delo, ki je tako otežkočeno v teh časih, in cena niihovega dela bo določena s tem. kako so znali premagovati vse težkoče ter kako so razumeli svoje naloge. Če si bomo ob tem jubileju poglobili zavest o nalogah poštenega slovenskega novinarskega dela. bo imela proslava jubileja pravi pomen. Velikih in votlih besed pa v tem resnem času ni treba. Bile bi preveč papirnate. S L, U IS TRE X KER Danes (v soboto) ob 16-, 19J.5 in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15.. 17.. 19. in 21. uri Klic Matterhorna V nedeljo dop. ob 10.30 uri isti film ob znižanih cenah Kino Union Tel. 22-21 Psihiatra bosta odločila Prvi izvedenec dr. Suher je izjavil, da glavna obreme nilna priča božjastna Marija Šimenc ni zanesljiva LjuDijana, 2. aprila Včeraj smo poročali, da je državni tožilec obtožil mladega delavca Ludovika Tomaži ča roparskega umora 73-letne starke Marije 5:menc =t. iz Pristave pri Mengšu. V preiskavi in včeraj na glavni razpravi je obtoženec dosledno zanikal, da bi bil morilec stare šimenčeve. ki mu je b:.la tako-rekoč druga mati. kajti Tomažič je bil pn nji v reji od svojega tretjega do dvanajstega leta. Kdo je Ludovik Tomažič ? Rojen je bil na Dunaju kot nezakonski sin. Danes ne ve. ali njegova mati še živi. Se manj ve, kdo je njegov oče. Z Dunaja so ga poslali v mengeško občino, kamor je bila pristojna njego-a mat L Občina ga je dala v rejo Ma-r. - enčevi. Ko je dokončal vse razrede ljudske šole. je občina nehala plačevati zanj in fant si je začel služiti kruh kot hlapec in delavec. Pred aretacijo zaradi sv.ma. da je umoril Šimenčevo in poškodoval njene hčer Marijo ter izropal omaro, v bilo 20O0 din. je delal pri nekem kamnoseku v Mengšu. Zdaj 25 let stari Tomažič je bolj nizke postave, rasčen je dobro. Stal je kakor ~ več a pred sodniki, po mirnem in zbranem vedenju, ki ga je pokazal med dolgim zase van je m. smo sodili, da ima jeklene živce. Lombroso bi ga stel po obliki glave in po fizionomiji med antisočiaine elemente. Predsednik velikega senata s. o. s. Ivan Kralj ga je izpraševal zelo podrobno. Na vsa vr rasan ja je Tomažič brez oklevanja odgovoril. Zdelo se je. da je slutil, kdaj mu je predsednik nastavil Iimanice. Tedaj je vedno odgovoril, da se ne spominja več, kako je bilo. Državni tožilec Goslar je pripomnil, da je ravno to čudno, da se fant ne spominja na nekatere podrobnosti, ki bi bile odločilne važnosti za presojo njegove krivie. Razumljivo je. da smo pričakovali z največjim zanimanjem zaslišanje glavne obre-i -enitee priče. To Je bila hči umorjene starke, katero je morilec tudi napadel in ji za-t dal poškodbo na glavi. V obtožnici je bilo zapisano da je Marija božjastna, da pa je kljub temu dobro orientirana časovno in krajevno ter da ima dober spomin. Marijin odgovor na prvo predsednikovo vprašanje je ovrgel to trditev. 37 let stara Marija je drorjna ženska, plaha in na prvi pogled duševno borna. Odgovarjala Je zelo zmedeno na vsa vprašanja, sama ni znala mnogo povedati, sodniki ao se trudili z njo dobre pol ure. toda čedalje bolj je bilo očito, da je Marija močno duševno okrnjena in da je njen spomin docela nepotov. Tudi časovno in krajevno orientacijo Je med tem izgubila. Trdila Je, da Je videla Ludvika, ko jo je udaril po glavi. Takoj na to je trdila da ga ni videla. Dejstva, ki jih je potrdila, je v nadaljnem zasliševanju t nHcaJa. Dr. Suher, ki Je posluša! zasliševanje te priče. Je izjavtL, da se ni mogoče zanesti na njene Izjave. Svoje mnenje Je podprl z izjavo Marijinega brata Jožeta, ki je izpovedal, da dobiva sestra že več let redno napade proti koncu vsakega meseca. Božjastni napadi ao imeli strašno posledico aa Marijino dnaevnoat: njena zavest je skaljena in smatrati jo je treba za neprište-vito. sira tisto jutro po umoru rekla, da je bil Ludvik v hiši. toda mogoče je, da je imela koga drugega, ki je bil resnični morilec, za Ludvika, kajti tega ie najbolj poznala, ker se ne druži z drugimi ljudmi, temveč je vedno doma in opravlja samo dela na ukaz in Še ta pod nadzorstvom. Njena osebna volja je docela okrnjena. Izjave vseh ostalih 10 prič niso mogle doprinesti dokaza da je ravno Ludvik morilec starke šimenčeve. Nabralo se je nekaj indicev. ki so kazali na to, da bi utegnil biti morilec samo Ludvik, toda na podlagi indicev ni bilo mogoče sklepati, da je bil usodnega 13. decembra ravno Tomažič v šimenčevi hiši. Državni tožilec Branko Goslar je menil, da Marij: šimenčevi kljub njeni bolezni ni odrekati popolnoma verodostojnost. Vztrajal je pri obtožbi in zahteval strogo kazen. Branilec dr. žitko je plediral za oprostitev z utemeljitvijo, da nobeden od številnih indicev ni tak. da bi dopustil sklep .da je ravno Tomažič morilec in ropar. Bolje je izpust;ti devet krivcev kakor obsoditi po nedolžnem enega nedolžnega. Posvetovanje sodnikov je trajalo dobre r -1 ure. Ob 16.15 je predsednik razglasil, a se razprava prekinja v svrho zaslišanja psihiatrov dr. Robide in dr. žvoklja, v koliko gre vera božjastni in duševno okrnjeni glavni obremenilni priči Mariji Šimenc. Ako bosta psihiatra izjavila, da gre priči določena stopnja verodostojnosti, dobi s tem sodišče dokaz za obtoženče\To krivdo. V tem primeru grozi Tomažiču huda kazen robije od 20 let do doživljenjske robije. Sodba bo razglašena 15. aprila ob 11. uri v dvorani št. 79. Naval na živilski trg Ljubljana. 2. aprila Na živilskem trgu se je že začela po-salBansnsnn seaoma in fijm*i je bilo na njem tako živahno, kakor da se je začela tudi velikonočna, konjunktura. Zasedeni so bili vsi prostori, od cvetiJčaiega trga do tržnega prostora na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo na debelo krompir. Posebno hud naval je bil na zelen jadni trg. Okoličanke in Trnovčank^ nas hočejo zadušiti v motovilcu, bertvki, regratu in podobnih rx>nuadanskih <*r?tim,ih dobrotah. Zadnje čase se meščani hočeš noče« drže »aaiatne diete«, kar je naje zelo priporočljivo pred veliko nočjo. Gospodinje pa tudi precej posegajo po uvoženi zelenjavi in sočivju, zlasti po cenejšem blagu. Najbolj gre v denar cvetača. ki pa ni več posebno lepa. Prodajajo jo v splošnem se vedno po 5 do 6 din kg. Med italijanskim in dalmatinskim uvoženim blagom je na trgu največ raznih salat, kj so naprodaj celo po 6 din do 10 din kg. Med novostmi, ki bodo vsa; zanimale naše gospodinje, čeprav jih ne bodo kupovale, je treba omeniti predvsem behiše, ki so po 48 din kg In prve kumare, ki jih prodajajo po 10 din kos. Za taksne redkosti se nase gospodinje v začetku meseca rade zanimajo, četudi kupujejo na trgu le motovileč. Precej pa že posegajo po novem grahu, U je po 10 din kg. V sezoni, ko je dovolj že je grah navadno po 4 da kg. Kmetice so danes naložile perutninski trg tako dooro, kakor da že kupujejo pir-he. c>e bo pred prazniki lepo vreme, ho perutninski trg še bolj založen, zato gospodinje ne skrbi, no čem bodo letos pirhi. Zdaj so jajca po 10 din cd 16 do 20 komadov. Lahko pričakujemo, da se bodo še nekoliko pocenila, če bo trg še bolj založen, a bistvenih sprememb v cenah ne bo več. Izreden naval je bil danes na Sv. Petra nasipu, kjer je bilo naprodaj nad 70 voz krompirja. Računamo, da ga je bilo naprodaj okrog 50 ton. Okoličani so ga držali nekoliko ceneje, po dinarju povprečno, tu in tam tudi po 90 do 95 par, Dolenjci so ga pa ponujali po dinarju do 1.2 din kg na debelo. Nekateri napovedujejo, da se bo krompir v tem mesecu, ko ne bo šel več v denar za seme. še pocenil, ker ga imajo kmetje še precej v zalogi. — Tatvin« ur. Ljubljanska policija je bite. obveščena tz Splita, da je bilo na parobrodu >Jugoclavija< ukradenih iz kovčega trgovcu Djuri Pastizzi 86 komadov razbenih moških in ženskih ur. izdelanih v kromu, niklju m zlatu. Ure so bile različnih znamk. Ravno tako je tat ukradel tudi več srebrnih športnih verižic. Za tatom zaenkrat se ni rJkakega. sledu Nastop malih harmonikarjev Tržič, 1. aprila G. Fakm rz Kranja nam it s svoiimi mali mi harmonikarji napravil tako lep nedeljski popoldan, da nam bo ostal trajnem spominu in si takih še mnogo želimo. Čeravno je solnce prijazno abilo razvedrila željne Tržioane iz zatohlih mestn-'h zidov, vendar so napolnili prostorno dvorano So-kolskega doma do zadnjega kotička v napetem 7 .Lčakovanju. s čim nam bodo naši ' Z, gostje postregli. Radovedna mladež, katere je bilo v spremstvu staršev polno, kakor tudi odrasli smo nestrpno pričakovali, da se razgrne zastor in ko nam je nato mali Dušan Vozel ki je bil komaj malo večji od svoje harmonike, na isti zaigral brezhibno »Dalmatinski šajkaš« in »Jugoslovansko polko«, je dvorana zagrmela v bučnem odobravanju Sledil jc nastop 6 deklic, lei »o ob spremijevanju harmonikar-čkov zapele nekaj slovenskih narodnih tako ljubko in prisrčno, da zopet ni b:lo odobravanja konca r.e kraju. Ko se je zopet razgrnil zastor, je hčerka g. Fakina zaigrala valček in koračnico svojega očeta, ka tera je isti komponiral nalašč za harmoniko in žela je za svoja tehnično dovršena izvajanja bučen aplavz, ki se je stopnjeval po Kubinskega »Valse lente«, foxtrotu in valčku, kar sta prav umetniško zaigrali na dveh harmonikah Nuška Omerzova in Nil-ka Fakinova. Po kratkem odmoru je nastopilo skupno 14 harmonikarjev — dečkov in deklic, ki so prav enotno in skladno zaigrali venček slovenskih narodnih pesmi z menjaiočimi se solo-vložki najmlajših, za kar jih je zopet nagradilo številno tn muzikalno razvajeno občinstvo z viharnim aplavzom, tako da so morali še gotove točke ponoviti. Pogosto je bilo slišati v dvorani: »Mama. jaz bi tudi rad tako igral na harmoniki.« in sliono. Nastopiti bi imel še učenec g Fakina Janez Kumer na goslih s spremijevaniem klavirja z Ch. Dancla »Variacije« in Kreisler-ja »Ljubavno pesmijo«, vendar je morala druiSa točka, ker ni bilo klavirja na razpolago, odpusti, a prvo pa je m'adi goslač odigral prav dovršeno ob spremi jevan ju klavirske harmonike. Koncert je zaključil zbor deklic z narodnimi pesmimi ob spremi je van ju harmonike in se je morala zaradi manjkajočega klavirja tudi ta točka spremeniti. Nastop malih harmonikarjev v tržiškem sokolske m domu se je končal z velikim uspehom, kar je napepsa zahvala in priznanje g. Fakinu in njegovi ga soprogi ki sta posvetila svojim ma':m učencem in učenkam, starim komaj po 0 do 12 let, toliko truda rn požrtvovalnosti in sta nam s tem poka zaLa. da se da na^e miljence tudi že v zgodnji mladosti navdušiti za nesmrtno glasbeno umetnost, ki nas spremlja v življenju ob veselih in žalostnih trenutkih. Ker namerava g Fakin otvorit' v Tržiču glasbeno šolo za poučevanje klavirske harmonike, apeliramo na vse glasbeno čuteče starše, da privoščijo svojim malčkom to veselje, da bomo skoraj slišali na našem koncertnem odru tudi že naše domače učence, ki nam bodo krajšali dolge nedeljske popoldneve in večere. Nepošten prenočevalec Litija, 2. aprila Zagorski orožniki so privedli v tukajšnje sodne zapore Ivana P rtiča, doma iz Dubrovnika. Mož je vzbujal zaradi razcapane obleke in čevljev precejšnjo pozornost. Zadnje čase je bil brezposeln in se je klatil po naši banovini. V Zagorju se je zglasil pri gostilničarju Križancu. Tam se je zasmilil domačim in so mu dali jesti in piti, saj imajo ljudje razumevanje za brezposelne siromake, ki hodijo po svetu s trebuhom za kruhom. Naključje je hotelo, da je prisedel k mizi tudi neki zagorski mizarski pomočnik. S Pržičem je navezal pogovor in Pržič mu je razodel, da je tudi sam mizarski pomočnik. Brz sta si bila prijatelja in vrli zagorski pomočnik je celo dovolil, da je Pržič pri njem prenočil. DubrovniSki popotnik pa se je prav slabo izkazal za zaupanje. Ponoči je tiho vstal in je svojemu gostitelju pre-iskal omaro in kovčeg. Pobral mu je več stvari, razen tega mu je odnesel tudi 600 din, ki jih je zagorski mizarski pomočnik prištedil in hranil za slabe čase. Z nakradenim blagom in denarjem je PrZie izginil iz doline. O tatvini so bili takoj obveščeni zagorski orožniki, šli sc ga iskat in so naleteli na tatinskega Dubrovčanina, ko je hitel po samotni poti za Savo. Bil je namenjen v Ljubljano. Napovedali so mu aretacijo. Tatvino je seveda tajil, izdali pa so ga novci, ki jih ie imel pri sebi. Saj pa bi tudi bilo Čudno, če bi imel brezposelni možak 600 din pri sebi. ko pa je že več kakor leto dni brez posla in se klati po svetu. Pri njem so našli prav ves denar, ukraden v Zagorju. ZADNJE NOVOSTI £• nikoli Uklon la Še nikoli taksna H S* nikoli takšen ok Se nikoli tako nisko ceno. ž* Ii KVi© kakor jo naša letošnjo kolekcijo TIVAR OBLEKE: Sa, HoapfoS glaw poti*. »Hoffmaiuiove pripovedke)) v letošnji sezoni Letošnja vprizoritev prinese nekaj zanimivih Ljubljana, 2. aprila Ta Offenbachova opera, ki tekom let ni izgubila niti najmanj svoje privlačnosti, osvaja poslušalca ne samo s svojimi šumečimi, razkošnimi melodijami, ki se penijo kot žlahtno vino. temveč z neko očarljivo duhovitostjo, mestoma z naravnost presenetljivo fantastiko tn domiselnostjo. Zgodba o treh ljubeznih Hoffmanna, s prologom in epilogom je kakor ustvarjena, da je mogel ob njej dati skladatelj razmaha svoji muzikalni invenciji. Barbierov libret-to je že sam po sebi nadpovprečno delo, spomnimo se le duhovitega zbadanja v prologu, učinkovitih arij v vseh dejanjih, fantastično, včasih skoro gro/otno označenih oseb z demonskimi potezami, predvsem basovskih partij: Lindorfa. Coppeliusa in Mi-rakla, komičnih: Košenilje, Pitičinakija in Franca ter ženskih partij: avtomata Olim-pije, kurtizane Julije in čustvene Antonije. Glavna oseba Hoffmann bi mogel biti simbol mladega človeka, ki vkii skozi čarobna očala mladosti življenje, predvsem pa ženske, drugačne nego so v resnici. Tudi njegov prijatelj Niklas je več nego navadna pojava prijatelja, temveč poosebljen razum, ki skuša Hoffmanna spametovati. V vsaki izmed nastopajočih oseb se da odkriti bistveno važno gibalo za dejanje. Letošnja uprizoritev, katere muzikalno vodstvo ima dirigent Stritof, bo prines'a nekaj zanimivih sprememb glede na predstave preteklih let. Predvsem ne bo pela vseh treh partij: Olimpije, Julije in Antonije ena pevka (vsi se še spominjamo ge. Zlate Gjungjenčeve, ki je umela s svojo bogato umetniško silo obseči tako široko polje treh popolnoma nasprotnih si prvin ženske psihe ter jim dati presenetljivo ostrega izraza, kakor rečeno, bodo pele tri naše pevke navedene partije in sicer: naš SO let Bajžljeve trgovine v Kranju Kranj. 2. aprila. Kranjsko trgovstvo. že pred vojno znano daleč izven mej ožje domovine, ki se je po vojni še krepkeje uveljavilo širom države, doživlja letos zopet nov jubilej. V vrsti najstarejših kranjskih trgovin nam je danes omeniti tvrdko Bajželj na Ro-ženvenskem klancu, ki letos praznuje 50 letnico obstoja. Bajžljevo trgovino je ustanovil 1. 1888. pokojni Peter Bajželj. Z malim obratom je pričel, v skromnem obseeti je vršil svojo trgovino, ker pa je bil podjeten in vztrajen, uspehi niso izostali Delo njegovih pridnih rok in umnega gospodarstva je bilo kronano zlasti tedaj, ko je kupil hišo na Roženvenskem klancu, v kateri se trgovina sedaj nahaja. V novih prostorih se je Bajžljeva trgovina še bolj razmahnila in se je v povojnem času. ko jo je po smrti g. Baj-žlja vodila hčerka ga Macarolova. zlasti izpopolnila v konfekciji. Pred dvemi leti pa je Bajžljevo trgovino prevzel agilni mladi in podjetni trgovec g. Vidmar Jože, bivši poslovodja veletrgovine Logar & Kalan, ki je pred enim letom tudi v Tržiču otvoril podružnico. Ob 50 letnem jubileju tvrdki Bajželj iskreno čestitamo, sedanjemu lastniku g. Vidmarju pa želimo obilo uspehov v vodstvu te staroznane kranjske trgovine. Pomlad na Kontni Bohinj, 2. aprila V dolini že vse zeleni, vse poganja v novo življenje, v novo pomlad, le visoko v planinah priroda še spi pod globoko snežno odejo. Toda ruševec se je že pričel previdno oglašati in brusiti v pomladna jutra kot znamenje, da se tudi planine počasi prebujajo in Čutijo zgodnji prihod boginje Vesne. Samo smučar, ki ga spomladna sla požene v hribe, začuti, kako prijetno je poti-kanje po zasneženi pokrajini, kako dobro in toplo je solnce. To solnce, sneg pod smučmi prijeten veter iz doline mu dajo truden občutek nasprotij, ko dobro ve, doli je vse zeleno, tu pa se še sprehaja in drvi po snežnih poljanah in strminah. Po vsej prekrasni in prostrani Komni je že davno začela spomladna smuka s svojimi značilnostmi: enakomerno zrnati sneg prav povsod, dolgi dnevi, večno modro nebo in žgoče solnce. Užitki smučarja so popolni, ko se vzpenja in spušča po grebenih, vrhovih in dolinah. Njegov trud je vedno poplačan z razgledom, smukom in z sončenjem. Najpriljubljenejši izleti v tem času so na Plešo, Govnjač. Kukovo sedlo, Dolniki. Mohavšček. Bogatin s sedlom. Gracije, Lanševica, Kal, Sedmera jezera. Vse povsod je še prepolno snega in jako prijetna smuka. Sedaj ko je Velika noč blizu vas beli vrhovi vabijo v svoja okrilja, poromajte v njih kraljestvo, da se še zadnjič navžijete njih dobrot. Uradno vremensko Erjavčeva koča na \t»:jču, 1515 m: —2. sončno. 85 cm snega, srenec, Dom na Komni, 1520 m: —1. sončno, 120 cm snega srenec. Skalafiki dom na Voglu, 1540 m: —2, sončno. 125 cm snega, srenec. Triglavska jezera, 1683: —1. sončno, 200 cm snega. 5wenec, Kredarica: —2. sončno, srenec, Staničeva koča: —2, sončno, srenec. dodatno poročilo z dne 1. L m, Planjca-Tamar, 1108 m: —5. sončno. 58 cm anegra, sren. mali Škrjanček Nollijeva lutko Olimpijo —; mar ne odgovarja njena drobna porcelanska postavica tej vlogi? — da ne govorimo o pevskem delu partije, ki je pisan za izrazito kolonaturko ter se bo po svoji sestavi sijajno prilegal njenim glasovnim zmožnostim. Juhjeto bo pela Oljdckopova; ponovno smo imeli že priliko slišati jo v najrazličnejšrh partijah, v katerih je podala z veliko doslednostjo in vztrajno marljivostjo, po svojih najboljših zmožnostih, oblikovane partije. Antonijo nam bo igra la in pela Vidalijeva; tudi ona je tekom sezone dokazala vztrajen napredek, vsaka stopinja, ki si jo je pridobila v umetniški rasti, je dosežena s poštenim delom in je solidna, da bo trajne vrednosti Hoffman na bo pel letos g. Banovec, ki ga v tej vlo gi že poznamo, njegov glas se dobro prilega liričnemu značaju partije — vsekakor bo zanimivo ugotoviti, kaj in koliko novega bo prinesel letos k dograditvi Hoffmanna. Zopet se smemo veseliti mojstra Betct*a v igralsko in pevsko težkih basovskih partijah Lindorfa, Coppeliusa in Mirakla. o katerih vemo že v naprej, da nam b udi-le poseben užitek s polnostjo značaja, nastrojen ja in glasu. Tri komične partije: Košeniljo, Pitičinakija in Franca ho pred stavljal zopet, kakor pred leti. na^ popularni obl&ovalec karakternih m kom ni h vlog g. Peček, Schlerr.ihla naš nadebudni Kolacio, N'iklasa bo pela ga. španova, na-ša vedno uporabna simpatična nv>č i. rm glas — ga. Kogojeva, ki nuni u; vedi i ljuba znanka na odru. Krespla — g. Zupan, ki ga imamo letos več prilike videti v opereti, Spalanzanija — pa g. J. Rus. Ostale partije so zasedene enako kakor pred leti. Vsekakor bo nova zasedba žensk:h partij privlačnost za našo publiko Prva letošnja izvedba bo v nedeljo 3. t. m. .M. S-eva KOLEDAR DANES: Sobota, 2. aprila katoličani: Frančišek Pavlanski, Gojmir JUTRI: Nedelja, 3. aprila katoličani: Ri- hard, Žarko DANAŠNJE PRIREDITVE KTNO MATICA: Zlato na ulici, matineja ^Rose Marie« ob 14.15 KINO SLOGA: Ljubezen gre svoja pota KINO UNION: Klic Matterhorna KINO MOSTE: Romeo in Julija in plastični film KINO SISKA: Orlovo gnezdo ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH INŽE-NJERJEV IN ARHITEKTOV, sekcija Ljubljana občni zbor ob 19.30 v novih društvenih prostorih na Kongresnem trgu 1/n levo ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Smuk — smuke ob 20.15 DRUŠTVO >SOCA« predavanje dr. Branka VrČona »O glavnih smereh mednarodnega razvoja« ob 20.30 pri Levu SOKOLSKO GLEDALIŠČE VIC: -Postr-žek« ob 20.15 DRUŽABNI VEČER LJUBLJANSKEGA SOKOLA ob 20.30 v restavraciji Zvezda ŠOFERSKA PRIREDITEV s plesom ob 20. v Delavski zbornici PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZVEZA LOVSKIH DRUŠTEV občni zbor ob 10. v Delavski zbornici ZDRUŽENJE PLETILCEV občni zbor ob 9. uri v pritlični dvorani Zbornice za TOI ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: ■ Smuk — smuk« ob 16. SOKOLSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Vič rPostržek« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE DANES TN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, in Ustar, šelenburgova ulica 7. 3m**€>*& mita Janez je za svojo okotico več kot navaden človek. Izbere si kako preprosto sredstvo, nekaj zamrmra. pa ti »oddela*< vse. kar je komu »narejeno«. Vragn ti užene v štedilnik kakor psa pod mizo. In strahov se ne boji. kar je nekoč dokazal, ko jih je namlatil s cepcem. Lov na brezžične brzojavke, katere prenašajo zračni valovi, je njegova najnovejša iznajdba. Nerodno mu je edinole to. ker ne zna evropskih jezikov. Pa se je obrnil na veščakn. kako bi se jih najhitreje naučil. Ta mu je svetoval, naj si nabavi časopisov vseh onih jezikov, katere bi rad govoril. Kolikor izvodov, toliko litrov vode; nato pa kuhati vse dotlej, dokler se papir ne razkuha. Goščo je treba precediti in popiti tekočino do slednje kapljice — seveda naskrivaj, ker so ljudje nevoščljivi. Janez si je kupil časopisov in kuhal po navodilu. Ko jc odlil tekočino, pa v skrivališče, da bi jo spravil vase Začetek je bil menda dober; že se mu je valil in obračal jezik po angleško in po francosko. Tedaj ga je iznenadila ženo, ki je hotela vedeti, kaj počenja. Mož ji je nekaj odgovoril, pri čemer se mu je zaletelo. To mu je bilo v pogubo Sredstvo jc izgubilo čudovito moč ter ni več delovalo. Poskus ga je veljal toliko, kolikor je bil dal za časopise. Huje je bil oškodovan pred leti v družbi nekega sleparja. Janez bi bil rad izpopolnil svoje znanje, zato je opravil vse, kar mu je bilo naročeno. Slepar pa je izrabil njegovo odsotnost ter mu odnesel več predmetov. Na svetu je pač tako. da vsaka skušnja nekaj stane. Tale dopis iz Moravč je objavi! »Slovenski dom*, mi smo ga pa ponatisnili, ker to zasluži. Ste v 74 >SLOV£NSKl N ARO D«, sobota, 2. aprila 193S. Novi most čez Kokro Krasti je dobil z njim direktno mw Kranj. 2. aprile Les« rncr>t čez Kokro pri Kranju ie bS Ticdav::.i dograjen ir> poročali «mt»o. da »o jfci p.-«..! 'nevi preizkusili. Prei/.kuanjo je graditelj g. Kavka na svoje ^ke. ker k bU po pogodbi z mestno občino k temu obu« i. Občina nrvra namreč i^ka/ o prvi/kušnji priložiti prošnji n« bansko upravo /a koiavdacijo m dovoljenje ta anarabo mostu Preizkušnja mostu je bil« prejšnji četrtek. Iz Ljubljane je prak komisija tehniške fakultete pod vo*ist\onn univ. prof. inž. dr. Krala preizkusevalna dela je pa v glavnem vod! asistent g. v\2. Jereršek. Po nalogo komisije so most ob tezi H z gramozom. Najprej so obremenili eno polovico, nato pa ^e drugo, naposled so pa še v sredino na vozili toliko gramoza da je znašala vsa ■UlilUl približno 120.000 kg. t. j. 300 kg na kvadratni meter. Praktično vzeto most ne bo nikoli toii-obtezeti. saj je prehod čezenj dovoljen le vocovom do 3000 kg teže Če bi čez most naenkrat krenilo 20 voz v obeh SHSf-rrh, bi bil obtežen za približno 70 000 do 80.000 kg. Tud: kak dalj* ?«preAod. n. pr. pogreb. /j nao^r ne bo prevelika obtc/itev. Osebni avtomobili pa :tak niso težji kakor največ l.VHI k-j. \' t<._u siedi, da b.-> -a mi^tu možen ves premet In da ne bo le navadna bn . pešce, k.! - • r s,» ljutite sploš1 ■ * ^'ilL Kc/ultati preizkušnje mostu so pru% mr Projekt.uit mostu jc v >v icio računu določil višmo loka na 12 m ;•> k temu dodal •* pol metra za posedanje. Pri obtežitvi sc je pa most ualočil le za približno J" cm. "i'i * a poi«\ ico predvkic-vaae dopust «. možnih Ti. čeprav jc bilo pričakovati posed do 35 cm. Tehnično poročilo komisije sc j>lasi. da so deformacije popoln«»ma pravilne, in da jc most preizkušnjo dobro prestal. Most je sicer že dograjen in bo verjetno kmalu i/ročen svojemu namenu. vendar morajo končati Se nekatera dela. Pri dohodu rta most bodo na obeh krajih napravili še portak. vred: mostu pa bo name-kip sv. Janeza Nepotmika z nekdanjega ločnega savskega mostu. Ves most bodo ae enkrat prepojili s karbolinijem. a namestu sedanjega provi zornega mostišča Kodo položeni poprečno ležeči borovi plohi. Predno ga bodo izročili svojemu namenu, ga bodo še enkrat do zadnjega vijaka temeljito pregledali, na obeh straneh spodaj pa bo dobil močne vezi. ki ga naj zavarujejo proti vetru. Občina mora z obeh ->tnam urediti dohod do mosta. Novi most čez Kokro je za Kranj gotovo pomembna pridobitev saj je tako vzpostavljena direktna zveza med Kranjem in Hujarni. kar bo nedvomno mnogo koristilo razvoju m napredku mesta, ki se bo lahko zlasti na hujanski stran: mogočno razširao. Tu je dovolj prostora, zraka in soLnca za veliko naselbino, za pravo novo me*, to. Leipzig v velesej vrvenju Nemščina obče valni jezik Slovanov — letošnjega velesejma v Leipzigu Pogled na razstavišče tehničnega velesejma v Leipzigu Ljubljana, 2. aprila. Kako ^te se po pomenkovali, če se vas je bilo nateplf 1 novinarjev iz 17 dr- žav? — poreče r-io. Da, tako enostavno r... /aiti v tako družbo narodov, je pa močno zanimivo m poučno. Opazuješ ljuti, in ustvariš si približno sliko o narodu, ki mu pripade ; : narod ima svoje značilne poteze v načaju in te se pokažejo najlepše, .aključje skupaj m družbo kakor smo jo vmtM V -i. Sinovi mcriih narodov se neka-- • odov in skrivajo H .d rj.novimi hrbn. če jim niso rojenice položile ie v zibelko nekoliko več poguma in nosti Posebno ^moza-vest- t Ti =e prav nič ne zmenijo. ■jih kdo razume ali ne. Njim je 9 ^ebi cmevno, da mora oiti vtpk vsaj tolko podko/an v ang]e>emi. da jo za silo razume. Nemcem ne moreš Itetj v zlo te sicer manjše, skromnejše jezikovne samozavesti, kar ao domačini m ker je nemščina v Evropi mnogo bolj razširjena kakor angleščina Tudi Francozi in Italijani se nočejo potruditi, da bi govorili v kakem drugem jeziku, razen v svojem Pripadniki drugih narodov so pa jez kovno tem bolj ssbčni in \ samozavesti pohlevni rim manjši jc dotični narod Najbolj senilni, pa tudi najbolj gibčni in sposobni gtaflft Uijih lezikov sme nedvomno Slovenci. Nekaj posebnega k da naletiš često na čuden pojav, da ?i r. sinovi Movan->kih narodov por bćevanni med seboj z nemščino Poljaki. Bolgari. Srbi in Slovenci smo se razumeli še najbolje, če smo lomili nemščino. Ze v soboto, se bolj pa v nedeljo 6 marca ko je bil ve lese jem otvorjen, se Je Leipzigu poznalo, da je postal zopet zbirališče razstavljalcev in trgovcev iz vsega sveta. Vrvenje po mestu je bilo tako živahno, da si se v glavnih ulicah komaj prerival skozi pisano, razigrano množico, v kateri si slišal vsemogoče jezike in videl najrazličnejše obraze Nekatere ulice sredi mesta so bile tako zatrpane s tujet da nobeno vozilo ni moglo voziti po njih Mesto se je pa tudi praznično obleklo in dobro pripravilo na sprejem gostov Vse je bilo v hitlerjevskih zastavah, najbolj se je pa poznalo po izložbah, da je v Leipzigu velesejem Samo v Parizu bi lahko videl toliko lepega in razkošnega po izložbah kakor tu. In koliko okusa, koliko globokega smisla za učinkovito reklamo ti znajo pokazati leipziški trgovci! V tem pogledu je Leipzig med nemškimi mesti gotovo izjema in kdor se hoče prepričati, da so Nemci tudi na polju mode veliki, naj gre med vel esej mom v Leipzig Videi bo pa tudi. koliko novega, lepega in solidnega ustvarjajo Nemci sa drugih poljih. Otvoritev velesejma v Leipzigu se bistveno razlikuje od otvoritve recimo našega velesejma. Tam razstavijalci in kupci šele iz dnevnega tiska zvedo, da je bil velesejem svečano otvorjen. S svojimi ogromnimi razstavnimi palačami in leh-ničnim velesej mom, ki že sam po sebi zadostuje za velik samostojen velesejem, je ta po vsem svetu sloveča gospodarska ustanova tako obsežna, da bi seveda ne bilo mogoče otvoriti je v prisotnosti ter vpričo razstavijalcev in kupcev. Zato se omeji otvoritev na najožji kros povabljenih predstavnikov oblasti, velesejmske uprave in javnosti. Letos je bila svečana otvoritev7 v dvorani »Gewandhausa«, v tej zibelki nemške glasbe, kjer prireja sicer mestni in Gevvandhausorkester sloveče simfonične koncerte, in kjer dirigirajo najznamenitejši nemški dirigenti. Vabila so bila strogo osebna in kdor je bil zadržan, je moral vabilo vrniti. Predpisana je bila celo temna obleka ali uniforma. Velesejem je otvoril državni in pruski minister narodnega gospodarstva Walther Funk. Ministrova osebna navzočnost bo menda vzrok, da je bila udeležba pri otvoritvi tako strogo vezana na osebna vabila Zgodovinska koncertna dvorana Gewandhausa - je sama po sebi impozantna v svoji arhitekturi, bogastvu in lepoti, za to svečanost so jo pa še zelo okusno okrasili Pred odrom je vešča vrt-narjeva roka aranžirala čarobno revijo najkrasnejšega cvetja, da se ti je zdelo, da vidiš prizor iz pravljice. Na obeh straneh so bili pripravljeni mogočni reflektorji, nekateri za orkester, večina pa za ministra in njegovo spremstvo. Tudi fotografov in filmskih operaterjev ni manjkalo. Velika dvorana se je napolnila točno pred določeno uro. ne kakor pri nas. kjer brez zamude nobena prireditev ne gre. pa naj bo še tako svečana. Nemci so disciplinirani tudi če ne nosijo uniform, njihova točnost je po pravici prišla že v presovor. Tudi tujci, ki jih je bilo povabljenih precej, so čutili, da so na nemških tleh in držali so se točnosti. Oči vseh so bile uprte na oder. vse je čakalo, kda] se pojavi minister. V Nemčiji ministri ne hodijo kar tako po domače med ljudmi, kakor pri nas. kjer smo vsaj v tem pogledu kar preveč demokratični. Tam se a\-toriteta mnogo bolj čuti, poznajo se pa seveda tudi posledice tega. ki niso vedno slabe. Kakor ura točno je stopil v dvorano minister Funk s svojimi spremljevalci, predstavniki krajevnih oblasti in prvaki nacionalno socialistične stranke. Zažareii so reflektorji, vmes pa so švigali bliski magnezije. Fotografi in filmski operaterji so lovili prve prizore. V svitu reflektorjev vsi zaliti s čarobno svetlobo so vstopili večinoma mladi gospodje z ministrom Funkom v dvorano in sedli na svoja mesta. Minister Funk je majhna izjema med Hitlerjevimi ministri in lahko bi rekli med Nemci vobče. Je namreč izredno dobrodušen, vedno prijazno nasmejan, z izrazom neke posebno tople domačnosti na obrazu. Prijaznih, dobrodušnih Nemcev srečaš mnogo, takih, kakor je minister Funk. pa malo. Po poklicu je novi- nar, kar rad pove in prizna, pa tudi med | novinarje še vedno rad zahaja. O njegovem otvoritvenem govoru, ki vzbudil po svetu zlasti med gospodarskimi krogi veliko zanimanje, pa prihodnjič J. Z. Smrt vzorne sokolske matere Ljubljana. 2. aprila Dan« s cib 10.30 po'.ože k večnemu počitku vzorno mater, jrospo Josip:no Stna**-čieevo, ki je včeraj v viaoki staroat^ 86 lat za vedno zatesnila svoje blage oča* Joggpina Simoočičeva je zagledala kač sveta Pod Gradom pri Zalogu, kjer je imel njen oče Jože. po domače Zore tov, z Dola posestvo in oljarno. Od tam ao as preselili na Trato pri Ihanu, kjer je dorašcaJa ▼ čvrsto in brhko dekle. Z doma je odala v Ljubljano, kjer se je poročila z Jožetom Sunončnčem jz št. Ruperta na Dolenjskem, laborantom na realki. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, 3 dekleta in 4 fantje, kj sta jih vzgajaia odtočno v naprednem duhu. Pri dokaj pičlih dohodkih in tako veLki družini je bilo treba, gledati na vsako malenkost. A pokojna gospa Jo-sipina je bila vzorna gospodinja, neumorno delavna in pridna, ki je žrtvovala za družino tudi marsikatero noč. Pri vsem tem je pa bila vedno dobre volje in vedra tudi še v visoki starosti. Vseh sedem otrok sta izšolala in pripravila do lepih položajev. Hčerke so bile učiteljice, a sinovi so v dobrih službah. Vsi sinovft pri Sokolu in Vlado in Slave sta bila vec let v mednatrodni sokolski vrsti in sta slovela kot odlična telovadca. ZSvljenje ge. Jc«ipinji ni prizanašalo z udarci. Pred 28 leti ji je umrl mož, a med svetovno vojno je padel na bojnih poljanah njen zet Mihajlo Dolenc, nadučitelj v Se-leznOdh, poročen ■ hčerko Marijo. Padel je v septembru 1917 a saaaac dni pozneje je umrla tudi hčerka < z. njegeva žena. Njuni sirot^ Miloša in Laika je prevzela stara mati in skrbela za n'u cio svoje smrti. de nedavne je bila ga. Simončičeva čvrsta in zdrava in z veseljem je dan za dnem prebirala Jutro« in >Slovenski narod'. Mučila jo je le starostna naduha, ki ji je zdaj podlegla. Njen pogreb bo jz-pred doma Pred škofijo 15, na pokopališče •k Sv. Križu. Bodi plemeniti in vzorni materi ohranjen časten spomin, ugledni na-predffij rodbini pa naše iskreno sožalje! Zborovanje ptujskih trgovcev Ptuj. 2. aprila Pred dnevi ae je vršil občn^ zbor Združenja trgovcev v Ptuju v po stilni Zupančič pod posievoelečim podlOTedsednikorn Snojem Ivanom. Iz njegovega poročila posnemamo, da se je gospodarsko stanje sicer zboljsalo. vendar se to pozna le v d rugah krajih naše države, dočim se v našem okraju še vedno čuti huda gospodarska kriza. Tako jc morala lani pod silo razmer likvidirati naša velika tovarna čevljev Petovia«, ki je zaposlovala več sto delavcev. Z odpustom teh delavcev je zavladala v ptujskem okraju in mestu sa-m€in velika brezposelnost, kar zopet zelo občuti trg-ovtna. Kake druge industiije pa v mesto ni mogoče privabitif ker mesto nima vodovoda. Govornik je zelo apeliral na merodajne činitelje, naj se skuša tudi to pereče vprašanje že enkrat rešiti in da se končno tudi pri nas mish na modernizacijo mesta. Tudi krošnjarstvo zelo škoduje legalni trgovini ter je Združenje tudi v tem pogledu interveniralo na pristojnih mestih, v najkrajš m času dobimo ugodno avtomobilsko zvezo s Slovenskimi goricami, kar je obljubil tudi že poštni minister. Iz tajniškega poročila izhaja, da je bilo lani 11 obrtnih odjav m ravno toliko prijav, k mestu pa je bilo priključenih pet obratov. Združenje šteje 159 članov, ki zaposlujejo 171 pomočnikov in pomočnic, 52 vajencev in vajenk. Za trgovsko nadaljevalno šok> je bilo izdatkov 21.761 ciinarjev. Združenje pa je imelo skupaj 79.870 cSn ckjhodkov, izdatkov pa 42.748 din ter je znašal saldo blagajne konec leta 1937 din 37.122. Letna članarina se je razdelila na razrede in znaša od 35 do 800 din. Iz škofje Loke — Ne prezrite! Opozarjamo škofjeloške g^ospodarske kroge na jubilej, ki ga bo praznoval >Slovenski narod- ta mesec. Za veliko noč iz de naš list v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi, tako da bo prišla ta številka -Slovenskega naroda'?; tisočem in tisočem v reke. Sa^no po sebi je umlj'vo. da bodo imeli oglasi v tej številki še posebno velik uflpe vidijo Vasi zobje v ogledalu lepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrši svoje uničevalno delo. Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega kamna, tedaj uporabljajte Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, z učinkovitim suHo-ricinoleatom proti zobnemu kamnu. SARC0V Zadnje dejanje krvavega pokolja v Za vrtačah Ivan Jakoš, ki je s kuhinjskim nožem zaklal đva fanta, je bil obsojen na 8 let robije Novo mesto. 2. aprila Našim čitateljem je gotovo še dobro v spornimi žalosten dogodek v Zavrtačah pri Višnji gori, kjer sta lani 26. cšlLa cena delle beffe^ (Brezdušna šala) je svojcas vzbujala precejšnjo pozornost največjih dramatičnih odrov širnega sveta. Naloga te scenično-pisateljske ideologije ni zavozlana a la »made in Ger-many^, temveč je povsem enostavna za tiste ljudi, ki zamore jo lastna notranja doživetja projicirati na primeren igralski jezik in odrsko radnjo. Prekipevajoč od prav južnjaške nebrzdanosti v polnokrvnem podajanju najpestrejših dovtipov in domisle-kov. izžareva Benedettijeva komedija, čeprav z bornim številom sodelujočih oseb, v blesteči koverzaciji, ki nikoli ne prehaja okvirja dobrega teatra in dobre literature, tudi ne na najbolj skliskih odtenkih. V torek zvečer je imelo mariborsko gledališče enega, največjih dramskih uspehov te in pretekle sezone. Režiser Jože Kovic, ki je obenem diskretno in tem bolj prepričevalno vpodobil nevarno vlogo soproga mlade in koketne Marine Ve ran i Alberta Veranija. je posrečeno razgibal naglični tempo, a štiri osebe z veščo roko povezal v prikupno igro, polno prekrasnih in učinkovitih momentov. V svoji snočnji vlogi nam je podal stoodstotnega intelektualca, ki ima dovolj poguma do vseh plasti, ki jim je dokaj izvrženo današnje quasi-za-konako življenje. Njegovo soprogo Marino je vtelesila mlada Branka Basbergr rje* a. Njena ustvarjajoča moč je vedno v cre-scendu. Marino lahko šteje med svoje naj-uspelejse kreacije. Je to igralka, ki se v nobeni vlogi ne ponavlja. Pretekle sezone nas je ugodno presenetila z vihravo figuro ciganke Mase v Tolstojevem »Živem mrt- vecu«, z bravurozno izcizelirano praško deklico Zorko (v istoimeni veseloigri Minar-žikovi) in zlasti s patološko-pregrešno žen-kico v »školjki« ob pisateljskem jubileju Lojza Kraigherja. Mariborska gledališka uprava bi storila zares dobro delo, če bi vlogo Župančičeve Veronike Deseniške (sicer solidno odrsko ustvaritev naše Elvire Kraljeve) zaupala v alternaciji tudi Branki Rasbergerjevi. Vsekakor bi bilo mikavno in zanimivo upodabljanje v takem naključju in bi se pokazalo, kako mlajša generacija gleda na ta neizčrpni vir tragičnih kompleksov v zgodovini celjskih grofov. Tretjo vlogo odvetnika Tommasa Savellisa je z enakomernim uspehom odigral Milan KosiČ. Bil je v vsakem oziru kos svoji nalogi. Danica Sa vinova je s svojim preizkušenim dramsko-subretskim talentom odlično podala majhno vlogo Rozine. Seveda ni utegnila nič novega povedati s povsem ša-blonsko postavo hišne služkinje, kajti je že neštetokrat, tudi v operetah, igrala podobne Ženske vloge. — Obisk zelo dober, veliko ploskanja. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Krasen planinski film po romanu L. Ganghoferja ORLOVO GNEZDO (GRAD HUBERTUS) Friedrich Ulmer, Hansi Knoteck, Paul Richter. Bogat dopolnilni program. Predstave v soboto ob pol 9, nedeljo Ob 3, 5, 7 in 9, ponedeljek ob pol 9 uri Prihodnji spored: UME VLADAJO Stran 4 Štev. 74 DNEVNE VESTI —-Fond zrn zatiranje de*ixno valutnih «*OT»»\. V evrho zatiranja devizno valut-lun atorab. njihovega odkrivanja ai kaznovanja je bil z odlokom fšcanćnea-a mi-nistaatva uetanovIjVn pri bančno valutnem oedeflru food za zatiranje devimo valutnih atorab. Denar, ki se bo stekal iz de-narnjh glob ae bo plačeval pri Narodni banld na racam tega fonda. — Konjrr«* Zveze Mii-vmiMiih zdravnikov v Pragi odgođen. VI. kongrts aJovan-skih mdra\-rd*xrv. ki bi moral biti letos od 24. do 27. junij* v Pragi je odgođen. Koo-gre* bo najbrž prihodnje leto tudi v Pragi- Datum se ni določen- določil ga bodo naknadno delegati narodnih odborov. — Zraeae irese med Jajra^Uvija m Bal garij«. V Sofiji je bila te dni konferenca za-^toooikov natega in bol^rarskega zračnega prometa. Razprav! ak> se i*1 o Srn tesneiših zvezah m-d obema državama na polju tr-sovskeea in enortnejra letaUtva. Konkretno s« je obravnavalo vprašanje zračne rveae med Beogradom ^n Sofijo. Dosežen je bil popozn aporaauui ▼ vseh % prazan jih. Bolgarija je dala nagemu Aeroontu koneeaiio ts prevažanje potnikov, blaga m poMe med obe' na pv eatotirama akoci tri leta. potem se bo na ta rok avtomatično podaljšal. Zračni nro met ae prične le 1. najpozneje pa 15. maja m traial ho le los pet mesecev. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 9L 27. z dne 2 t m objavlja uredbi o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje primarnega zdravnika in zdravnika asistenta v državnih in drugih javnih bolnicah radi napredovanja v višje skupine, uredbo o volonterski službi v napravah ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, pravilnik o izpremembi in dopolnit-.: v taksnem in pristojbmskem pravilniku z dne 6. novembra 1923. naredbo o omejitvi uvoza in prevoza živih in mrtvih zajcev, kuncev in drugih domačih živih glodalcev m njih delov v Jugoslavijo in skozi njo. naredbo o prepovedi uvoza iz Češkoslovaške v Jugoslavijo za živali, živalske sirovine in predmete, s katerimi bi se utegnila zanesti slinovka in parkljevka, odpravo prepovedi uvoza in prevoza živih in ubitih zajcev, kuncev in njih delov, spremembe v pravilniku za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita dr/.av-nih uradnikov, spremembo in dopolnitev pravilnika o ugodnostih socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji, izločitev ka^ astralne občine Mršeča vas iz območja davčne uprave v Mokronog ^ in dodelitev k davčni upravi v Krškem, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine in razne objave iz »Sli?benih novine. Zdaj vlada kvaliteta In zanesljivost! Zato zahtevajte v vseh lekarnah in droge-rijah ter boljših parfumerijah in trgovinah s san. predmeti po vnem ■ ictu najbolj znano znamko »OLJLA«! Dokazano je, da ni nič boljšega od »OLLA«. Dokaz temu je poraba >OLLA«. ki nadkri-ljuje porabo vseh znamk, ki oglašajo po vsej državi 40-letne specijalne izkušnje. Amerikanski patent št. 1959701 Sterilizirana pri 130° 6 tovarn koncerna v raznih kultur, državah. JPreskušena večletna trpežnost v uporabi. Saiuo nekoliko par več. pa je Vaše zdravje varno zaščiteno — Živalske kužne bolezni v dravski banovini Po stanju z dne 25. t m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 25 dvorcin. svinjska rdečica na 6, kuga če-belne zalege na 2. meh ur časti izpuščaj na 4. šuštavec. vranični prisad in garje pa vsaka na enem. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodi-v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin iz Godi ča Martin Rems, posestnik iz Zgor. Dupelj Franc Kuhar, ključavničar iz Sp. Kašlja Ciril Ros. uradnik iz Ljubljane Karel Polik in posestnik iz Pod cerkve France Hace — Velik športni stadion na Primorju. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Mi-letić ae je mudil včeraj v Splitu, kjer je izjavil, da bo dal na razpolago 20 milijonov din za zgraditev velikega športnega stadiona v Splitu. — Mislite ie sedaj na meiileto ? Italijo: Gorica-Tret ali Padova-Benetke. 2 do 4 dne ve, 7. in 16. aprila. Brezplačna navodila posije na zahtevo >Dru£i svete. Ljubljana, Sv. Petra nasio 17 — Vedno več nemških letovi&čarjev v mmvM državi. Iz Nemčije prihaja k nam vedno vafi nemških izletnikov. Posebno mnogo Nemcev prihaja letos v Dalmacijo in vse kaze. da bodo po Številu med letoviscarji letna na prvem mestu. Turistična sezone ae je Sele pričela, pa je v Dalmaciji od dne do dne več Nemcev. Mnogo jih prihaja z avtobusi. V torek prispeta iz Nemčije zopet dva avtobusa z izletniki. — Za Velika mmi avtaisleti t Grai. Trst sa Benetke! Prijave sprejema izlet na pisar aa H Oboam. LMnjana. hotel Slon. te! p Ion 36—45. Vhod iz Prešernove uJJce. — EsporaaUka draštvo Zelena zveida nas \ zvpz z notico o razuustu Kluba esperanti-»tov naproša za ugotovitev, da je >Zeieoa zvezda« strogo nepolitična organizacija ki da I>aniian Vshen ni niti njen član. niti njen idejni vodja. — Cerkvena tatvina. Glaaom radiograma zagreoake policije je bilo vlomljeno v župno cerkev v Marija Bistrici. Vlomilci so odnesli 2 zlati kroni, posuti z dragulji, zlato ovratno venžieo. taoernakei iz medi in dva srebrna pozlačena keiiha. škoda je ogromna, ni pa ae povsem ugotovljena. I KINO SLOGA, tel. 17-30 Ul BLZEN GRE SVCMA POTA Olga Cehova, Kari Ludvik Diehl. Karin Hardt — Vreme. Vremenaka napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Mariboru 24.9. v Ljubljani 24.2. v Zagrebu in Sarajevu 24, v Beogradu 22, v Splitu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.2. temperatura je znašala 8. — Z mornarjem «*e je ustrelil. Na čuden način si je končal včeraj ponoči v Zagrebu življenje 28 letni vrtnarski pomočnik Ivan Suskovič. Legel ie na posteljo in se ustrelil z moanarjem. ki ga rabijo vrtnarji za strasenje tatov. Zjutraj so ga našli mrtvega. Kaj je pognalo fanta v smrt ni znano, vse pa kaže da je obupal nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni. — Srce ima na desni strani. V Šibeniku živi Rade Stolić, ki ima srce na desn: strani. Mož pravi da tega nI vedel, dokler ni prišel k vojakom. Ker so morali nekega dne močno tekati mu je jelo srce silno utripati. Tedaj je začutil, da ima srce na desni strani. Drugače je pa razvit normalno. Ker je to pripovedoval novinarjem okrog 1. aprila, ni izključeno, da jih je potegnil. — Student ustrelil kmečko dekle. V vasi Jaboke blizu Niksiča se je odigrala v sredo pretresljiva ljubavna tragedija Slušatelj pravne fakultete v Beogradu Nikolaj Balajič je ubil kmečko dekle Vi-dosavo Markovič. Student je bil zaljubljen v Vidosavo. toda njegovi starši s tem niso bili zadovoljni. Vid osa vini starši so premožni in zato je imelo dekle v vasi mnogo snubačev. Ker se ni hotela sestajati z zaljubljenim studentom, je vzel fant puško in jo ustrelil. Iz Ljubljane — Siromašni otroci na gledališkem odru. Otroci ljudske sole v Mostah bodo nastopili drev: ob 20. na gledališkem odru. Vprizor-jena bo ljubka otroška igrica »Duaice«, ki jo je napisala bivša učiteljica ga. Marija Hdtzl-Lehrmannova Prizori se gode deloma na naši lepi Golici, deloma pa v mestu. Igra ima sest dejanj in seže človeku globoko v srce. Na gledališkem odru nastopijo v tej ljubki igrici večinoma siromašni otroci iz kletnih stanovanj. Vprav zato obisk toplo priporočamo. Pokažimo marljivim siromašnim otrokom, da cenimo njihov trud. —li I mrli *o v LjnMjani od 26. io 31. marra ' Spreitzer Franc. 44 let. sin j>osestni-ka. Lavtiiar Franja. roj. Pesjak, bo let. vdova ministr tajnika. Zupančič Jože. 79 let. ročni delavec. Maček Anton. 66 let. ročni delavec. Jesenko Marjan. 18 let. dijak. Go-stič Marija 79 let. vdova rodn. i»hrzb"iica. Zaeoroc Tršiiia. 87 let. služkinja. Šolar Maji da lena. ro«. Cimpermam. bo let. žena usniar pkpca pomočnika. Klanenik Janez. let. obč. unosri. O rum Marija, roj Lipoglavšek. ~fi let. ie-na mest. delavca. Valeneič Ivana, roi. f'erae 87 let, zasebnim. Kette Anton. 77 let. k liuravTjicar.sk i mojster. Privsek Al bm. 35 let, delavec. Žužek Marija, roj. Do-miadiš. 81 iet. vdova ~odn nadsvetnika v p.. Žitnik Marija. '2 leti. 4 mesece, hčerka stroj-neea stavca. Mekinc Franc. 39 let. sin po •?e>i' ice. Končan Jao^z. 2 dni. sin trg. po t»krvodje. Mlakar Ivan. 41 let, delavec, Pav lic Bojan. 26 let. abe. jurist. Warto Kari, 56 let. uradnik pivovarne Union. V ljubljanski bolnici umrli: Doviak Ivana, 8 mesecev, hči delavca. Flajnfk Josko 1 mesec, sin postrež-nir<\ .štepanja vas. Kotar Terezija, roj. lire-jrar. #J let. žena tlakar. poiiK>čnika, Starim Frančiška, roj. Hribar. 37 let. žena mesine ca elužitelja. Tomaživ Marija. 16 let. h<^ jetntške^a paznika. Kovačevič Marija, 7 let. hO i delavca. Kočevje, Miklavčič Cirila. 23 dni. hči šoferja. Marki Anton. 31 let. čevljarski mojster. Zidani most. K<*e Kristana, roj. Srevnlk. 61 let žena vpok. zvanionika drž. žel.. Mali Pavla. roj. Berčir. 54 let, postrež niča. Mlakar Ana, 3 mesece, hči stlužkuij^. Loke pri Trbovljah. Bokal Helena. 64 let. žena preužitkarja. Sv Planina pri Trtx>vljaii. Barbo Franc. 36 let. Do?*estnik. Toplice pr^ Novem mestu, Jurač Franc, 26 let. pekovaki IX? močni k. Vrhnika. Žerjav Maks, 25 let. strojnik. Radovanovic Amalija. 36 let. žena orožnika. Dobrepolje. Kos Alojzija. 58 let. žena posestnika, Porezem. obe. Sorica pri skoffi Loki. —lj SokoUko *leda!i;«-e Ljubljana-Vif vpri-zori v soboto in nedeljo obakrat točno ob 20.15. uri zvečer, komedijo >Postržekc (Scam polo) v režiji br. Bettelinija. Sodelujejo Tna-lerjeva, Piraatova, Suligojeva, Lavrili, Pa/k. Horvat. GaliČ, Demšar. Vljudno vabljeni! —lj dseanam. prijateljem in vsem obisk©. Talcem predavanj nainanja >Sačac. da bodo imeli zopet priliko poslušati v soboto 2. aprUa ob pol 9. uri zvečer v salonu pri >Le-vuc odličnega predavatelja g. dr. Branka Vrčona. ki bo govoril >© rlavnih smereh raednarodnera rasvajac. Predavatelj bo v r»liudni o+liki pojasnil, kateri 90 v sedanjem zapletenem mednarodnem razvoju slavni činitelji sodobne mednarode povitike. Pre davatelj Seli Se posebei pojasniti v Čem se konkretno kaže takozvana mednarodna kom-pliriranoat naćih dni. Ker je to zelo aktualno predavanje predzadnje v tej sezoni, pričakujemo vsestranskega in obilneera obuaka. Vstop vnem prosi. * —lj Geografska društvo na univerzi v Ljubljani vabi avoje člane na redni občni zbor, ki bo 4. aprila ob 17. v Geografskem institutu univerze. V primeru nesklepčnosti, bo oboni 7bor eno uro kasneje. — Odbor —li Na proti Ljubljana—Sr Jakob—Dol. »ko je ob nedeljah in praznikih aJriniena avtobusna zveza z odhodom ob 8. uri zjutraj iz Ljubljane, ter z odhodom oh 12. uri iz Dotakesn. —lj FHoiof*ko draštva v Ljubljani javlja, da bo njegov 3. redni občni zbor v soboto. 9. aprila ob 6. uri zvečer v Rloz. seminarju na univerzi. Dnevni red: 1. č"itanje zapisnika. 1. Poročilo predsednika. 3 Poročila odbornikov, 4 Volitev odbora, 5 ^imostojni predlogi 6. Slučajnosti. —1? V 10 Oneh. koliicor je trajala ra»*ara slikarjev Jjfale.a. Mu>ifa in Slovaka Galan-do, je oiiiifcalo Jakoj)ičev paviljon nad 10U0 oseb. ob 11. bo na ra7^ta\i strokovno vodstvo (|>rof. Stane Krepar), nakar se razstava cvečer definitiATio zaključi. u— Avtomobil in ples. šoferska prireditev s plesom se bo vršila v soboto 2. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici. Gostje bodo deležni lepih daril in dobitkov. Kdo bo postal lastnik avtomobila? Morda vi? Pogoj je, da pridete na prireditev! Avto je razstavljen pri tvrdki na Poljanski cesti. — Volan! —lj Pevski zl»©r Lj ubijan-k ega Z\o»a n:;m l>o »*' !al < m svojega dela v zinisk. zoni pev-kiii vuj na anafoai koncertu v petek, dne 8. t. m. v veliki Filhannonični dvo-rani. Njegov zborovodja g. Dore Matul je iuesece pripravljal spored najrazličnejših del iz vseh treh naših literatur in s te»m sporedom stopi pred javnost, da vidi smotrno in intenzivno delo Ljubljanskega Zvona. 7^to že danes opozarjamo na koncert, ki bo po seMavi sporeda, kakor tudi po izvedbi zelo zanimiv. Podrobni spored in vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Za koncert Ljubljanskega kvarteta, pri katerem bo sodelovala tudi pianistka Zora Zarnikova v klavirskem kvintetu Cesar Francka je dala na razpolago klavir tvrdke Bluthner Ljubljanska Filharmonija. Koncert se vrti v ponedeljek, 4. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. SALON FRIZERSKE GODDNA Sv. Petra c. 3 JOŽE SaaaaBaaaaaaaaanaaaaaaaBanaa^ —li Patnik pripravlja poseben vlak in s tem klet v Postojnsko .jamo. Izlet je določen na velikonočni ponedeljek, dne 18. t. m. in ie združen s koncertom pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Postojnski jami. Prijave sprejema jo vse biljetamice Putnika do 10. t. m.. Izlet stane skupno 75 din, t. j. vožnja tja in nazaj, vstop v Jamo in potni list. Podrobnosti v bilietamah Putnika. —*j Na cvetno nedeljo 10. aprila se bo vršila akademija podmladka Rdečega križa v veliki fLuiajrnonJftni dvorani. Zadetek točno ob 10.30 dopoldne. Program akademije je zelo pester. Nastopili bodo najmlajši podmladka rji z ljubkimi prizoreki in ckekJamacijaaTii, kakor tudi podmladkar-ji meščanskih in srednjih šol z resnimi tookami. Tudi Rančigajeve male harmonikarje boste s; j šali ta dan. Cenjeno ob-čmnt\x). zlasti starša. -^ncTa-rjamo na to prireditev. V^rtopniaia zeV-> nizka. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Ne zamudite ugodno prilike. —lj Tri znamenita dela komorne literature bo izvajal Ljubiiansk; kvartet na ovojem koncertu v ponedeljek, dne 4. t. m. Najprvo je na vrsti Brahm-ov kvartet op. "l št. 2 v a-moln. Delo slavnega mojstra je stalno na repertoarju vseh svetovnili kvartetov in se izredno mnoiro iiira. Nov bo za nas Arničev ?o .~el s svojimi Skladbami tudi preko mej naše ožje domovine. Koncert zaključuje C. Franckov kla virski kvintet v f-molu. kjer :nia prav za prav pjojaao b«--e io p-anistka Zor., Zarnikova. Na koncert opozarjamo in vabimo vse naše koncertno občinstvo. Cen? običajne koncertne. prrlproda;a v knjiuarni 01. Matice. — lj Predavanje Prirododovnega društva. V torek 5. aprila bo predavaj v mineraloški predavalnici univerze et. prof. Ivan Molinaro o b-mi: Prostor v rjeoroetriji in fiziki . Predavanje bo prikazalo postanek poima m.ite matičnesia kontinua kot nujno posledico potrebe po odstranitvi protislovij, do ka' rili vedejo vsakdanje izkušnje pri opazovanju fiziikalnih kontinuov. Sledi opi- zgodovinskega 1x1 idejnega razvoja geometrije od Eukli da do Riemanna. Kritične opazke, ki zaključujejo ta opis, tvorijo prehod k študiju problema v fiziki, zlasti v mehamLki. ki je v svojem razvoju od klasične oblike do splošne relativnostne teorije dajala različnim geometrijam us^reraiooo sliko fizikalnega prostora. Pričetek predavanja ob 18.15. —li Sezona v Šentjakobskem zledalisfn bo kmalu zaključena. Zato si oglejte dreni ob 20.15. uri in jutri popoldne ob 16. uri za-tavno spevoigro >Šmuk — *muk . Kočar Fronc je lik kmeta, kakrimega le redko vidi ino na gledalskih deskah. Igra je prav lahkn vprizorljiva tudi na man.jsih o.1rih. zato opozarjamo vse one. ki se zanimajo za to Ru carjevo delo. da si ga ogledajo v nedeljo popoldne. Prometne zveze so ugodtne. —lj Sadjarji, pozorBorimo se za prvenstvo na svetovni sadjarak; razstavi, zato je treba drevje pravilno prireaovati, da se tako ojači rodni les. kar bo pokazal jutri ob 15. g. Viktor Puklavec na vrtu g". Ravbarja v Staničevi uhed 2 za Bežigradom. Sadjarji vabljeni. —lj O^enj v fci&Ki. Ponoči, malo pred 12. so bili gasilci pozvani v Šiško, kjer je nastal ogenj v znani A rtrinovi his^ na Celovški cesti, nasproti stare cerkve. Zaradi žerjavice med pepelom se je vnel na lxxJndiku leseni zaboj in je plamen predel kmalu na druge leseoe objekte v bližini. Se pravočasno obveščeni gasilci so odhiteli v Sisko z motorno brizgamo in so ogenj kntaJu zadušili, škoda znaša samo okrog 1000 din. Iz Celja —c Sokolska mladinska akademka. Naraščaj Sokolskega društvra Celja 1. bo priredil drevi ob pol 9. in jutri ob 10. mladinsko akademijo v dvorani Sokolskega doma v Gaberju. Čist; dobiček je namenjen naraščaju za aiet v Prago. Udeležite se akademije mladega in agilnega sokolskega društva! —c Pevski nastop celjske gimnazije in meščanskih šol bo v nedelio 10 t. m. ob 16.30. v Mestnem gledališču v Celju. Na sporedu so mešani zbori, suriglasni. trirslas-i»> in dvoglasni mladinski zbori a capella in nekateri « soremljevanjem klavirja. Na prireditev opozarjamo vse ljubitelje glasbe, predvsem pa starše in vzgojitelje. —c Tujski promet in brezposelnost. V marcu je obiskalo Celje IloS tujcev (1013 Jugoslovanov in 140 inozemcev) nasproti 1042 v letošnjem februarju in 927 v lanskem mami. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. marca na novo prijavilo S4 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 34 osel.-, posredovanj je bilo 14. odpotovalo je 39. odpadlo 70 oseb. P>ne 1. t. m. je ostalo v evidenci brezposelnih (805 moških in 137 žensk) nasproti 9S1 (826 moškim in 1oo žen s kam) dne 20. marca. DeJo dobe: 47 detav cev pri regulaciji Sr.vinie. 10 hlapcev, 8 poljskih delavcev. 4 tesarji. 3 mizarji. 2 krojača. 1 čevljar. 10 dekel, 4 privatne ku- harice ter po 1 hotelska kuharica, gostilniška kuharica, natakarica in postrežnica. —c Zanimiva nocometna tekma. V nedeljo 3. t. IU. Ob 16. se bo pričela na G Lazi ji finalna prvenstvena tekma med SK Celjem '.Ti Železničarjem iz Maribora. Ker je Želez-:i\ar v dobri formi in ker bo Celje nastopilo v nekoliko izpremenjeni in izpopolnjeni postavi, bo nudila tekma gotovo lep športni užitek. Ob tej priliki bo iirral odlični igralec SK Celja Franc Zupane 300. tekmo za barve evojega kluba. Posebna priviačnobt bo radijski prenos velike tekme Jugoslavija:Poljska iz Beograda. ki ga bodo oskrbeli na GLazijL Ob 14.30. se bo pričela na G lazi ji prvenslvena tekma mlaiin>A .1 moštev SK Celja in Atletikov. —c Cross country za prvenstvo Celja za seniorje in juniorje v priredbi SK Celja se bo pričel v nedeljo 3. t. m. ob 11. dopoldne na Glaziji. Ker bodo sodelovali tudi atleti iz Maribora in Ljubljane, bo prireditev zelo zanimiva. —C Prijatelj tujih konjakih odej je 33-let-ni brezposelni delavec Pavel Z. z Vranskega, ki so ga aretirali v četrtek v Celju. Z. w ukradel 1. marca konjsko odejo z dvorišča hise veletrgovea g. Stermeekega. Pri zasliševanju ]e Z. priznal, da je pred dvema tednoma tudi ukradel posestniku Arčanu v Kasazali pri Petrovčah koujsko odejo in jo prodal na srexlpostnem sejmu v Celju. Are-tiranca, ki ima najbrž še več tatvin na vesti, so izročili sodišču. —c Tri nesreče. V četrtek se je ponesrečil SS-letni gozdni delavec Alojz Perko iz Ma-kol. Pri delu v gozdu je padlo nanj bukovo deblo in ga hudo poškodovalo po glavi. V sredo je slnnioreznica zgrabila 16-letno po-sestnikovo luVrko Amalijo Vrbovskovo iz Olešc pri Laškem za levo roko in ji odrezala štiri pr~te. V četrtek je padla 16 letna hčerka cinkarniškega delavca Marija Brglezova iz Začreta pri škofji vasi na cesti v Bukovem žlaku pri Celju s kolesa. Pri padcu je dobila hude zunanje in notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v Četrtek 57 letni dninar Franc Mimik iz Tmovelj, v petek pa 67-letni dninar Jernej Kračun ia Pečovnika. — c Norno lekarniško službo ima od sobote 2. t. m. do vštetega petka 8. t. m. lekarna Pr' krzu na Kralja Petra cesti. —c koncert pevskega društva >« v Sv. Lovrencu na Pohorju. V okviru tečaja bodo priznani strokovnjaki predavali o pomenu in potrebah tujskega prometa, o tujakoprometnd propagandi o nagnjeni v tujskoprometnih krajih, o polepšan ju tujskoprometnih kra- jev, o postrežbi gostu tor o drugih važnih vprašanjih tujskega prometa v sodobni obliki. Predavanja ae vršijo dopoldne od 8. do 12.30 in popoldne od 14. do 18.. tako da zgubijo udeleženci iz drugih krajev dravske doline le en dan za udeležbo na tečaju. Tečaj je brezplačen ter je udeležba vsema interesentom prosta. Ker bo tujsko-prometni tečaj v Sv. Lovrencu na Pohorju edina sličoia prireditev v tem predelu, opozarjamo predvsem interesente iz cele dravske dolin»ei da to ugodno priložnost izrabijo tor da se seznanijo z vsemi aktualnimi vprašanji sodobnega tujskega prometa, ki mu pripada iz leta v leto važnejša vloga v našem gospodarskem življenju. — Velika tatvina zlatnine v Studencih. Gostilničarka Ivana škerlec iz Studencev je prijavila tamkajšnji žandarmeriji, da ji je te dn: nekdo iz stanovanja ukradel sa-tuljo z razno zlatnino in briljanti v skupni vrednosti preko 8000 din. Uvedena je stroga preiskava. Tatvine so osumljene 3 ženske, ki zanrračajo krivdo druga na drugo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota. 2. aprila: Veronika Deseniška. Gostuje gdena Bogomila Nučičeva. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 3. aprila: Firma. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 4. aprila: zaprto Torek, 5. aprila: zaprto Sreda, 6. aprila: Gospoda Glembajevi. Red A. * V drami pripravljajo dve noviteti in sicer: dramo češkega pisatelja Lvneka »Nočna služba« z g. Levarjem. Kraljem. Jermanom. Gregorinom in Severjevo v glavnih vlogah, v režiji Bratka Krefta, ter škvarkinovo komedijo v 4. dejanjih z naslovom »Izpit za življenjec, v kateri igrajo glavne vloge: Nablocka, Danilova. V. Ju-vanova in ^Levarjeva, ter gg. Cesar Jan, Stupica. Sancin in Severjeva. Delo bo zrežiral ing. Stupica. Premieri bosta pred veliko nočjo. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota. 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Znižane cene Nedelja. 3. aprila: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 4. aprila: Rigoletto. Premierskl abonma Torek, 5. aprila: zaprto. (Ooatovanje v Celju : Grofica Marica) Sreda, 6. aprila: Don Juan. Red Sreda. S filmskega piettna — Kino Matica: Zlato na olici. Simpatičen filmski igralec Prejean je v tem francoskem filmu mojstrski interpret vloge življenjskega avanturista, ki se kljub vsemu obdrži na povržmi s svojo genijalnostjo. Posreči ie mu vleči za nos najbolj odlično družbo in strokovnjake, ko naleti no kemika, ki se domišlja, da je odkril način pridobivanja ume nega zlata. Sebi in svojemu deMetu (Dar rieux) hoče dokazati, da je nekdo, ki ae-kai pomeni v družbi. Film m iz vrste najboljših francoskih filmov, a je režiran s to*i-ko duhovitostjo in spretmostjo, da J?a je vredno gledati in poslušati. Izredno posre ceni so vsi domisloki, naravnost genialno so podane značil^>osti avanturističnega tipa, ki je v bistvu vendarle pošten. Čeprav trernut no še vedno vodi v srvetu ameri&ki film, je francoski film ameriškemu že tesno za petami: odkril je skrivnost, kasko je treba tudi nepomembne prizore servirat?. V marsioain glede režijske m tehnične invencije pa je francoski filim že na viSji kvalitativni stopnji. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. aprila. VLOM NA KARLOVSKI CESTI V stanovanje Konrada Tavčarja na Karlovški cesti 15 je bilo v četrtek dopoldne okrog 10. vlomljeno. Vlomilec je odprl več omar in v nekem predalu izsledil razne dragocenosti. Polastil se je zlate dvokrovne ure, zlate verižice, zlate zapestne damske ure, zlate damske ure na črnem traku, para zlatih uhanov z demanti, dveh parov zlatih gumbov, zlatega moškega prstana z rubinom, v dru?i škatli pa je našel še šest zlatih damskih prstanov, zlato damsko ovratno verižico z obeskom v obliki štiriperesne deteljice, dva para zlatih uhanov za narodno nošo in srebrno moško verižico. Tavčarja je tat oškodoval za nad 6000 din. TATVINE IN VLOMI PO DEŽELI Policijska uprava je bila obveščena o večjem vlomu v Begunjah pri Cerknici. Tam je bilo vlomljeno v občinsko pisarno, iz katere je odnesel vlomilec 2000 din, dvokrovno zlato uro. srebrno verižico in pa več hranilnih knjižic posojilnice v Cerknici z vlogami po 2574 din, 264 din in 625 din. Ukradene knjižice se glase na ime Ane Turšičeve iz Begunj. Kakor je razvidno iz raznih znakov, je bil na delu en sam vlomilec, ki je pustil v sobi tudi sled pete galoš znamke Bat'a. No Blokah je bilo v četrtek ponoći vlomljeno v trgovino Helene Korošec. Vse kaže. da so vlomili cigani. Vlomilci so odnesli 20 m pisane svile, 3 kože črnega usnja, črno veliko usnjato torbo. 3 kg salame. 3 kg čokolade znamke ^Mirim«, 8 parov moških in ženskih nogavic, dva moška dežnika, dve škatli sardin, dva hleba kruha in nekaj drobiža. Vlomilci so oškodovali trgovko za okrog 2500 din. V Žalcu je nekdo vlomil v Zagodetovo restavracijo in ukradel koncertne harmonike znamke > Meinl-Herold« Dal.ie se je polastil sivega plašča, zelenega hubertus plašča in črne suknje. Skoda znaša nad 4000 din. V restavraciji je tat pustil nekaj vlomilskega orodja in pa rjave rokavice. Iz Veržeja poročajo o številnih tatvinah koles Te dni je bilo ukradenih pet koles izpred gostiln in trgovin Orožniki domnevajo, da kradejo kolesa mladeniči, ki jih prodajajo na Hrvatsko in v Prek-murje. Iz Kranjta — Služba božja v slovenskem jezikn. Jutri ob 10 30 bo v Kranju v Narodnem domu (pritličje, desno) služba božja s pridigo in peto sv. mašo v slovenskem jeziku, h kateri vernike prijazno vabimo. Kapu] domače blago! »SLOVENSKI M A R O D«, sobota. 2. aprila 1938. Ali bodo nazidali palačo OUZD? Sanacija našega socialnega zavarovanja je i Ljubljana. 2. aprila Te dni so bile objavljene Številke o poslovanju našega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, a le redki čitatelji so najbrž opazili, da je bila v teh številkah izražena kriza našega socialnega zavarovanja ter da grozi resna nevarnost večjega deficita ob koncu sedanjega poslovnega leta. Kriza pa nima le začasnega značaja, zato njeni pojavi bude tem resnejše skrbi. Vprašanje sanacije socialnega zavarovanja Jt postalo neodložljivo, na kar je treba zdaj neprestano opozarjati vse, ki lahko odločajo v tem pogledu, predvsem državne oblasti. STARO POSLOPI1 Ot/ZD PRKTKS.NO Kmalu po prevratu se je pokazala nujna potreba da Ljubljana dobi primerno poslopje za OUZD. že L 1921 so bili izdelani prvi nacrti; poslopje je bilo projektirano lili 11 večje od sedanjega in zavzelo bi tudi zemljišče, kjer zdaj stoji poslopje Delavske zbornice. Zaradi novega zakona o socialnem zavarovanju so se stavbna dela zavlekla. Novi zakon je stopil v veljavo L 1922 Pozneje so bih usdelani drugi načrti; poslopje je bilo projektirano v znatno manjšem obsegu. L. 1925 so bila stavbna dela končana in urad se je vselili v novo po-rOTve Tedaj je bilo poslopje še dovolj prostorno in vse drugo nadstropje je bilo določeno za stanovanja kot rezerva za poznejše razšir-lenje uradnih prostorov. L. 1925 je OUZD štel le 72.808 zavarovancev in zato tudi še ni potreboval toliko uradnih prostorov kakor zadnja leta. L. 1931 je število zavarovancev že preseglo 100.000 (v mesecu največje zaposlitve, povprečno jih je pa bilo nekaj manj). Lani je znašalo povprečna i varovancev 94 496; naraslo je za Toda delo urada se je tem bolj zaradi novih socialnih reform, predvsem zaradi uvedbe inva-in starostnega zavarovanja. Zdaj že primanjkuje prostorov. V pose zdaj samo de tri stanovanja, ki i jo mnogo prostora in bi ne bilo pornagano. če bi njihove prostore prepustili uradu. Za invalidsko ln starostno zavarovanje so zavzeli dvorano, ki sploh ne bo več uporabna za prireditve, tečaje in razstave, dokler ne bo poslopje razširjano. Tako ima zda- Ljubljana se dvorano manj. V tej dvorani je urad nameraval urediti stalno higiensko raz?tavo — za njo zdaj ni drugje prostora kakor po hodnikih — a se moral odreči lepe zamisli. Ce pomislimo, da bodo po "Tebe urada čedalje večje. —- no. da bi bile treba č.m prej povečati poslopje. V programu je nazidava tretjega nadstropja. TT.t \\ F ZARADI UVEDBE ^T\RO-T\F«;\ 7\\ \KOV>\»\ Z uvedbo imasslssi pi in starostnega zavarovanja je bilo okrožnemu uradu naloženega izredno mnogo novega dela. predvsem zaradi evidence zavarovancev po tako zvanih listih. Evidence m registre morajo voditi še posebej za centralo. Zaradi izredno itev bi moralo biti število po uvedbi nove zavarovalne panoge povečano najmanj za 1(KV. sme pa biti lc za §%. Poslovanje našega okrožnega urada je tako racionalizirano da pri na« od-pa»e najmanj osebja na število zavarovancev. Z uvedbo invalidskesra in starostnega zavarovanja odpade na 500 zavarovancev ca uslužbenec. Zato »o tudi upravni stro-" -izki (15 ^ >, znašajo le 80 din na zavarovanca. Varčevati torej ni mogoče še bolj. Dohodkov * • '\i<*i ni rrogoce zvišati, ko žp itak z vsemi napori vzdržujejo proračunsko ravnotežje Lani je bil urad že za 50.000 din deflclten — ta deficit se jim bo sicer še najbrž posrečilo zmanjšati — kar dokada ne more več računati z nobenimi r • izdatki. Zato se ne morejo odločit: za naridsvo poslopja. I \K V T N0O 7ID\LI nam PO^LOFJ\r a ij ko so zidali poslopje OUZD na •-:.-> ..ekateri napovedovali, ua se j:m bo kmalu maščevalo, ker ne zidajo večje palače. Tudi zdaj mnogi govore, da je bilo nepremišljeno zidati tako majhno poslopje; sklicujejo se. da je denar, ki je bil zbran pri nas. bil porabljen drugje. Kajbrž ne vedo ali nočejo vedeti, da mora nas OUZD odplačevati visoke anuitete za amortizacijo poslopja, ki je veljalo 16 milijonov din. Za osnovo je vzeta tako visoka vsota zaradi inflacije, ki je nastopila, ko so zidV.i. Poslopje je vredno le približno polovico toliko, morda samo 7 milijonov din ter je velika krivica, da mora delavsko zavarovanje trpeti zaradi inflacije. Obresti znašajo 7%. kar je pač mnogo preveč. Kaj bi šele bilo. ko bi tedaj zidah večje poslopje: Nedvomno bi ga ne mogli amortizirati in v~e zavarovanje bi bilo še v ostrejši krizi •r zdaj. Klabund Jockev Zaključek konjskih dirk jc bil izredno zanimiv in nepričakovan. Ko je »Imperatora vodil prav d:> sto metrov pred ciljem in se je zdela zmaga zagotovljena, se je naenkrat pognala naprej "Atalanta«. drveča na Četrtem mestu in Švignila je skozi cilj v lahkem galopu, navidez prostem vsake utrujenosti, za celo konjsko dolžino pred »Imperatorjem« Vseh se je polastilo razburjenje, množica se je gnetla, jo-ckevi so poskakali s konj. Toda še predno so mogli jockeva flasleva. ki je jahal »Atalanto«. dvigniti iz sedla, se je jela kobila vzpenjati na zadnje nosje in vrrjla 2a je. onemoglega, na rušo Padei je tako nesrečno, da se mu je zapičil količ v prsi, jockev se je onesvestil Takoj so poslali po zdravnika, po reševalce, da bi ga odpeljali na kliniko. Teden dni se je boril jockev v silnih bolečinah s smrtjo. Bil je težko m njen na pljučih, bljuval je kri. Noč /j nočjo je prebedel strežnik ob nje- NAZTOAVA BI VELJALA SAMO MILIJON DIN Čeprav bi nazidava tretjega nadstropja veljala >samo< okrog; milijon din. se vendar ne morejo odločiti za njo. Za amorti-jo bi morali plačevati na leto po 70.000 lok je pa te zdaj napet do skrajnosti: zavarovanja ne prenese več nobene o breme:. C »krožni urad je predlagal osrednjemu uradu, naj bi vzel v svoj investicij-• _ -am nazidavo ljubljanskega po-siopja, kar je pa osrednji urad odbiL V sedanjih razmerah se OUZD tudi ne more mnogo potegovati za zidanje. NAJNtJNEsA JE SANACIJA Najnujnejša je sanacija socialnega zavarovanja in sele potem bo tudi nas urad lahko začel razširjati o novih investicijah. Tudi v Celju bi naš urad moral investirati znatno vsoto za stavbna dela. Celjska ekspozitura ima zelo slabe prostore in zahteva po novem poslopju je upravičena tudi zato. če upoštevamo, da je v samem Celju okrog 5.000 zavarovancev, med tem ko jih spada pod ekspozituro okrog 14.000. Potreba po sanaciji socialnega zavarovanja je postala vprav neodložljiva, če se sploh hočejo izogniti katastrofi. Upoštevati moramo predvsem, da je nos.l^c nezgodnega zavarovanja osrednji urad ter da je panoga nezgodnega zavarovanja zelo favorizirana. Okrožni urad prejema premajhno odškodnino za delo. ki ga vodi za to zavarovanje. Med tem ko bolniška panoga zavarovanja, čigar nosilec je OUZD. živi tako rekoč iz rok v usta. ter zahteva večji rizik o. nezgodno zavarovanje ne potrebuje vedno popolnega kritja za izplačevanje na-dej — ker jih tepla čuje v daljši dobi — in bi zato tudi lažje preneslo obremenitve. Tesra pa žal ne upoštevajo na pristojnih mestih in okrožni uradi so zelo prizadeti. Bolniško zavarovanje ima izredno velike izdatke za izplačevanje hranarin, zdravni--k —: stroškov iU:: posebno za bolnike, ki so po nek t j 'ini. Pri nas je uvedena relativna karenca za zavarovance, to se prav:. ia imajo takoj piavico do zdravniške pomoči, med tem ko je n. pr. na Češkoslovaškem uvedena absolutna karenca. Izkazalo se je nujno potrebno, da se tudi pri nas uvede primerna karenčna doba, s čimer bo v veliki meri onemogočeno izkoriščanje socialnega zavarovanja. Treba bi bilo še mnogo drugih reform. V dokaz, kako neugodna je bolniška panoga zavaro\anja. naj navedemo le. da je na nezgodno zavarovanje odpadlo lani 0.516^ zdravniških stroškov, kar znaša 2o0.l". din. me«l tem ko so vsi zdravniški stroški znašali 5.570.823 din. Razen tega. da je nezgodna panoga zavarovanja favorizirana na riziko okrožnih uradov, pa mora socialno zavarovanje prevzemati čedalje večja bremena in ne uživa od države nobenih ugodno.-*. Xii omenimo kot značilen primer, da je bila okrožnim uradom odvzeta post ninska prostost, nadalje, da morajo plačevati celd pridobnino od svojih kopališč :n da jim državne bolnice računajo posebno visoko stroške za zdravljenje zavarovancev, da morajo okrožni uradi prevzemati vse stroške za zdravljenje nalezljivih bolezni in za oblastne zdravstvene izolacijo. ■ ■■■ je bil po novem finančnem zakonu ustanovljen sanitetni fond ter bodo okrožni ura-morali plačevati vanj dinar za vsakega zavarovanca itd. Samo po sebi se razu da se morajo posledice vsega tega kazati v zavarovanju samem na škodo zavarovancev. Marsikaj bi lahko izboljšali, n. pr. podaljšali podporno dobo bolnikom z dolgotrajnimi boleznimi, izpopolnili zdravstveno zaščito vajencev, kar bi Se bilo posebno potrebno, nudili bi sanatorijsko zdravljenje tudi svojcem itd. Tako pa grozi nevarnost pasive, posledica pasivnosti pa je redukcija podporne dobe od enega leta na pol leta. Zahteve po sanaciji socialnega zavarovanja torej ne narekuje prazen strah, temveč resna nevarnost, ki se ji moramo vsekakor izogniti. Socialno zavarovanje je treba Čim prej sanirati, dokler Se ni prepozno, za kar mora tudi država žrtvovati, kar je dolžna. Odpraviti je treba vse nedostatke, ki so se pokazali v socialnem zavarovanju zlasti zadnja leta. Vsekakor bo treba resiti vprašanje malomarnega plačevanja premij, da ne bodo nastale še hujše komplikacije zaradi odpisa neiztirljivih prispevkov. Pri sanaciji socialnega zavarovanja lahko pomaga tudi časopisje s svojo moralno podporo; njegova dolžnost je predvsem, da zbudi v javnosti razumevanje za najpomembnejšo socialno ustavo, saj se njen vpliv kaže dobrodeino (dokler lahko opravlja svoje naloge) v vsem socialnem in gospodarskem življenju. Izpred obrtnega sodišča VA2NEJSI POSLI Po § 343 obr zakona obrtno sou-išče ne sodi o sporih med delodajalci in onim pomožnim osebjem, ki ooravlja važoejše posle; taki spori se obravnavajo prad rednim »odi-ssten. Zakon n? pove, kaj so vasni posli: zato mora sodišče po svobodnem prepričanju upoštevajoč vs»* okolnosti odJočati o Dimnikarski pomočnik France je tožil mojstra za plačilo 10.441 din. Navajal da ie bil prvotno navaden dimnikarski po močnik, poteni >ta z mojstrom sklenila pismeno poGodbo. s katero je mojster postavil Franceta za poslovodjo, ki je imel pravico nadzorovati vsa dela d ram h ponudnikov i . tudi pravico kasirati denar. Za to pa je Francetu odpadla tedenska plača, pač pa sta m' - mojstrom io'iovorla. ia l>o France prijemal polovico pavšala, ki a!a. Obrtno sodišče je reklo, da za raz-sojo te^a spora ni oristoino. Iz potrodbe je namreč razvidno, da i? bil France pri tožencu poslovodja s pravico nadzorstva nad vsem delom in drugimi pomočeni ki m da je imel pravico tudi denar kasirarti. Sodišče je >nial-ralo, da $x> bili posli, k i!erp ;e Franci-opravljal, važni. Za razpravljanje in razsoio o takih .-.•<)••!!] pa sactno sodišče po določil i sskass ni pristojna Razen \?na pa sleii iz potrodte. da France ni bil pomočnik, mar rv družabnik: obrtno sodišče pa razprav-ia samo o »porih me I delodajalci in njihovimi pomočniki. KOCU A 21 NE SPADA.10 IM>D ZAKON 0 ZmCm DELAVCEV Po >j 10 zak. o zaščiti delavcev morajo 1a»4niki t-net i za \>ak<» pn-korasno trexniki, kuiiarji. ki najeti za izvrševanje ;>omožnih poslov pri Za Vase kolo izdelujemo gume, notranje in zunanje. Izdelujemo jih iz kor da, iz istega materijama, iz katerega izdelujemo avtomobilske gume. ZA NAŠE GUME VAM JAMČIMO! Pridite v našo prodajalno, oglejte si in prepričajte se? Nobena, tudi najbolj mastna nesnaga, se ne more upreti Vimu. Vim jo razkroji, tako da se jo potem z izpiranjem prav lahko odstrani. ijovi postelji, usmiljenka ni mogla prenesti tolikega napora, v vročici je dobival napade besnosti in sila steklih psov ga je metala z blazinic. In skozi vse njegove sanje je zvenela ena beseda, najprej boječe, tiho, božajoče, potem pa proseče, zahtevajoče: Tilly. Po cele dneve je izgovarjal to besedo. Poskusili so prizanesljivo zvedeti od njega njen pomen, toda nikoli ni bil pri polni zavesti. Morda je to njegova nevesta, je dejal profesor, toda ni= hče ni vedel ničesar o nevesti. Morda je ljubica, je dejal mladi asistent z lokavim samoumevnim izrazom. Kakor drugi jockevi, rudi on nikoli ni občeval z ženami polsveta ali damami iz družbe. Ugibali so na skrivno ljubico, toda mar bi ne prišla že davno vprašat, kako je z njim? Mar niso pisali o nesreči s sentimentalnimi komentarji vsi listi? Ali pa je dama iz višjih krogov, ki ne sme stopiti iz zaščitne teme svoje anonimnosti? Vedno bumeje, vedno bolj proseče in obupano je prihajalo iz bolnikovih ust ime Tillv. V nekem večjem listu je izšel podlistek pod naslovom »Tillv« ... za njim par pik, toda ničesar ni tfo&egel. »TiUy« se ni oglasila. Nekega dne, ko je poskusil strežnik vliti Harslevu skozi stekleno cevko v usta skodelico mleka, je jockey pU nil pokonci in še predno ga je mogel strežnik zadržati, je treščil stekleno cevko ob tla, da se je mleko razlilo po postelji, sam je pa pritisnil obraz na okno. »Tillv« je zašepetal in oči so. mu izstopile iz votlin. Doli na cesti je zarezgetal konj. Strežnik je to sporočil profesorju in tedaj je postalo vsem jasno, Harslev hrepeni po kobili po imenu »Tillv«. Našli so jo v stajah gospoda W., Harslevevega gospodarja. Bila je »Atalanta«, ki ji je dal samo zase ime »Tillv« in samo zase jo je tako prekrstil, nihče drugi je ni smel tako klicati Pustimo mu to veselje, — je dejal profesor. — saj mu je itak ostalo samo še teden dni. Nekega toplega jutra so pripeljali v odeje zavitega bolnega jockeva na dvorišče bolnice. Kristalno jasno sinje nebo se je bočilo nad poslopjem in migljalo za zalenim listjem lip. Nekaj rekonvalescentov tretjega razreda se je izprehajalo tiho in zamišljeno v umazanih sivih bolniških plaščih po stezicah. Kar so se odprla vrata v ograji in »Atalanta« je pridrvela na dvorišče. Plesala je v majhnih, koket-nih korakih, mahala z repom ter postavljala glavo naravnost proti solncu. Na njenih prsih, pokritih z gladko dlako, se je odražala blesteča svetloba. Jockev je zatisnil oči. Ko je slišal »Atalantine« korake, jih je odprl in radostno dvignil rame — zdaj je zarezgetala čisto blizu njega in tiho obstala. Mogel je doseči njeno glavo. Tresel se je in plakal. Strežnik mu je popravil vzglavje in tedaj jo je prijel jockev z obema rokama za glavo, jo pritegnil k sebi in poljubil njene ši= roke, po senu dišeče nozdrvi, okrog katerih se je vilo v komaj vidnih belih oblačkih njeno dihanje. »Tillv« je fantaziral v smehu in ves blažen je globoko dihal. Profesor je zamahnil z roko v znak, naj kobilo odvedo. »Tilly« se je ozrla nanj z dolgim, gladkim pogledom, obrnila se je in iztegnila nogo, kakor da hoče kopati peščena tla. In predno se je kdo nadejal, je udarila jockeva naravnost v čelo. Bil je takoj mrtev. — Ganljiva smrt. — je dejal stari profesor... če odpravi ljubica človeka na oni svet, — je pripomnil mladi asistent in napisal mrliški list. obrtnih, industrijskih, tnjovskili prometnih | in njim podobnih podjetjih, za pomožno sseaje ]>o zakonu o zaščiti delavčev iilede odivdb o delovnem EsflU, ker te OS6O6 nimajo ui']>o^rerden v tovarniškem podjetju, kjer je velja! 8 umi delavnik in so tovarniški dedavci resnično samo toliko rasa delali. Valentinovo dslo pa ie obstojalo v tem. da je oskrlnnal par koi\j *ter ž njima vozni blago na kolodvor. To je delal tudi ob nedeljah in praznikih. Imel je 40b din plaee na teden in je t-il v službi 7 Let. I'o izstoou iz službe je iztozeval odškodnino za 151 nedelj, v katerih je oprav'1 1057 nadur in zahteval <&-ki din. Tožbo je opiral na to. da je tedenska mezda veljala le za delo ob delavnikih, doc-im mora biti delo ob nedeljah nagrajeno s 50" ■ ix)visjkom. So-lišve je tožheni zahtevek zavrnilo 1 utemeljitvijo: V'deLjsko d^!o 6e eirer smatra za nadurno dess, ki mora biti ponioaneSMl o^ebjii v obr-lih nimfuns B •"><)"«> povi^kom: toda Valentin JC bil v tovarniškem podjetju korijaž, ki ]K> prej navedeni ministrski odredbi nima pravice do O f-kodnine za nadurno d.do. Prizivno sodišče je potrdilo to sodTx>. Zanimivo predavanje Kranj, 1. aprila V soboto zvečer je v gimnaziji pod okri-Ijcm Ljudske univerze predaval a", prof. Edvard Kocbek o problemu malega nareda. Svoje predavanje je naslonil na zgodovino baskovskega. na.ic»da, ki je v španski državljanski vojni doživel tako kruto usodo kot majhen narod na zelo zpostav-ljeni geografski točki in v Letn pogledu je piimerjaJ Baske s Slovenci- Predavatelj j c v svojecm obširnem, zgodovinsko in politično podprtem referatu poudaril, da so Baski narod, ki je najstarejši v Evropi, naseljen na temi prostoru preko 2000 let že pred prihodom Rimljanov v Španijo. Vseskozi pa se je moral boriti za svojo svobodo in demokratična načela. Baskov7 ska dežela pod Pireneji se je delila na 6 pokrajo, od katerih sta se dve pozneje priključili Franciji. Baski so odoili vse navale različnih narodov za časa preseljevanja, pozneje so se bojevali z Mavri in Arabci, vselej pa so ohranili svojo svobodo tn narodno zavest. Osmo v a njihove organizacije je bila družina, (podobno pri Slovanih zadruge) iz katerih 30 se sestavljale občine. Čeprav so bili Bask1 veren, naravnest pobožen narod, je narodna zavest pr vladovala verski vpliv. V srednjem veku. ko so baskovske pokrajine piišle pod oblast kastilskih glavarjev, so Baski mnogo pripomogli k ustanovitvi španskega imperija, tako posamezniki, kot narod in celota. Baski so dali večino mornarjev pri odkrivanju novih dežel, zavoje vali in kolonizirali so južno Ameriko, Baski so bili narod ribičev, pastirjev in kmetov, njihov jezik, navade, šege. plese n igre. nošo so študirali znamenit; etnologi. Do 19. stoletja so Baski kljub centralističnemu pritisku iz Madrida uživali dokaj svobode, vladali so sg sami po svojem statutu, na katerega so pr-segali španski vladarji. V karlističnih voj- nah je bUa dežela hudo opustošena, politične pravice pa odpravljene. Zopet so te Eaiui borili za svojo svobodo. V zadnj h 100 letih so Španiji in Evro-pj dali znamenite može. v njihovi na rudah bogati deželi pa je nastala cvetoča industrija. Tudi požrtvovalne narodne bu-ditelje so imeli. Borba za poht čno svobodo se je končala i. 1936., ko je Baskom republikanska vlada potrdila nJBtov statut. Baski so hitro uredili svoje dežele in organiz'rali obrambo proti aneksi BiH nfrotn, k; so se istega leta uprli republikanski vladi. Kako je b'l odpor junaških Baskov vemo iz časopisja. h .A k > h . * Tisoče nedolžnih žrtev otrok in žena jV ostalo pod razvalinami, ia desetti-soč jih je zapustilo svojo domovino. K tej krvoločni moriji je ves kultum^ svet molčal. Celo s ponarejen 'trni škofovskirna okro-žnicami so hoteli Baske v imeni i vere prisilit^ h kapitulaciji. Baskovski narod je po neštetih borbah za svobodo, za katero je krvavel do zadnjega moža, izbrsan a površja zemlje, ker se je upiral trinogom in morilcem. ProbCetm baskovskega namoda je poučen za vse male narode, zlasti za nas Slovence, ki smo stisnjeni med dve najbolj imiperialistični držav. Predavanje je bilo podano zelo informativno, izčrpno in nazorno, lepo stilizirano, z jasno dikcijo. Morda Se je predavatelj g. Kocbek neko-lko preveč pcmiudil pri starejši zgodovini in premalo obširno opisal dogodke zadnjih dveih let. Obisk večera je bil glede na velezanimivo snov naravnost rekorden m to celo iz najintf-Iis'entr.ejših slojev. Za svoje predavanje je prof. g. Kocbek žel viharno odobravanje in toplo priznanje. Pohvala pa gre tuai Ejudski univerzi^, ki je priredila tako lep večer. Napravite red S Ljubljana. 2. aprila S tem dopsom želimo opozoriti mero-dajne činitelje, da na Kodeljevem ob cesti ob Ljubljanici tja proti Salezijansk^mu mladinskemu domu preti nevarnost voznemu in pešprometu. pceebno pa otrokom, ki jih je na Kodeljevem obilo. Na tem delu ceste ob Ljubljanici °d železniškega mosta in ves ta del stmge do novega lesenega mostišOa, je ob strugi Ljubljanici nujno potrebna ograja, kakor je p:stavljena do železniškega mostu. Posebno pa v tem delu Ljubljanice je ograja potrebna, ker je struga Ljubljanice globoka in zelo strma, e>a y primeru nesreče človek zdrkne po strmem bregu, ne da bi se mogel ustaviti. Tako nesrečno naključje, ki do danes še ni popolnoma pojasnjeno, smo imeli baš na tem mestu pred štirim^ leti. Ko so se takrat cigani pobili, je eden izmed njih med tepežem zdrknil po tej strmi strugi naravnost v Ljubljanico, in so ga dru^o jutro našli utopljenega ob kraju Ljubljanice. Po tem primeru se da sklepati, da je nujno potrebna ograja ob Ljubljanici. Ob novem mostu na tako zvanem Kc-deljevem-Stepanja vas je skupina novih hiš. razdeljenih v dve ravni ulici. Ti ulici sta brez vsakega imena in brez zaporednih hišnih številk, tako da so obiskovalci tega dela štepanje vasi večkrat v reprilikah n tratijo po nepotrebnem čas, predno najdejo zaželeno stranko. Večkrat pa se tudi dogodi, da zaželenega sploh ne najdejo zaradi krajevnega uličnega nereda. Dobro hi bilo da bi merodajni činitelji tudi v tem poeledu napravil red. VSAK PO SVOJEM OKUSU Bernard Sha\v je nekoč ostro kritiziral veseloigro, katere avtor je bil iz visoke angleške družbe. Užaljeni avtor je ustavil Shawa na hodniku v gledališču in mu očital, da sploh ne razume literature. Svoje Očitke je zaklijnril z besedami: — Vi pišete samo zato." da bi zaslužili mnogo denarja, jaz pa pišem samo za svoio čast. — Strinjam se z vami. gospod. Oba si prizadevava pridobiti to, kar nama manjka. — je odgovoril Shav*. NADEBUDNA SLUŽKINJA — Marička. Marička! Včeraj ste razbil' vazo in tri kozaree. danes pa dve skodelici Kaj neki boste razbili jutri? — Nič, gospa, ker bom imela prosto. »SLOVENSKI NAROD«. sobota. 2. aprila 1938. Dom tisočerih tradicij Angleški parlament je neiliMiteta Angleški parlament je najstarejši na svetu. 2e pred 100 leti je bil razdeljen v tako zvano zgornjo zbornico, kjer zasedajo zastopniki plemstva in cerkve, ter spodnjo, v kateri so zastopniki ljudstva. Več stoletij sta zasedali obe zbornici v cerkvi St Stephans ChapeL Leta 1834 je pa požar uničil to poslopje. Iz narodnega natečaja je izšel zmagovito načrt arhitekta Barrva in leta 1840 je bil položen temeljni kamen za novo ogromno poslopje. Trajalo je polnih 17 let, predno je bilo dograjeno poslopje, ki zavzema površino 3 kvadr. km. Gradbeni stroški so znašali 3 milijone funtov šterlingov. Zato je pa dobila Anglija parlament, kakršnega nima nobena druga država na svetu. Samo glavna fasada ob Temzi je dolga nad 300 metrov. Tem bolj preseneča pri teh dimenzijah ožina obeh sejnih dvoran. Obe sta dolgi in ozki tako. da jima po pravici pravijo 3>škatlice za sardine«. Lordska zbornica je bolj podobna ozki cerkvi, nego sejni dvorani. Na ozki strani spredaj stojita prestola za kralja in kraljico. Poslanci brez sedežev Čeprav kralj sam nikoli ne pride v spodnjo zbornico, je vendar ta del angleškega parlamenta politično merodajen. V spodnji zbornici se vodijo važne politične debate, tu se pripravljajo važni sklepi vlade. Dvorana. Kjer se obravnavajo vsi važni problemi angleškega svetovnega imperija, je tako ozka. da ima od 615 poslancev me^ta samo 450. Zato se poslanci v parlamentu večkrat kar pulijo za sedeže. Skoraj tretjina jih ostane brez sedežev in morajo med zasedanjem stati. Kako se govori in glasuje Ce noče poslanec kaj povedati, ne gre k govorniški tribuni, temveč govori kar s svojega mesta. Vprašanje naslovi neposredno na dotičnega ministra, ki tudi odgovarja s svojega mesta Poslancem ki sede v zadnjih vrstah, je zelo težko, večkrat celo nemogoče slediti debati Zgodi se večkrat, da med vsem zasedanjem poslanci iz zadnjih vrst sploh ne pridejo do besede Angleški poslanci dobivajo ietno po 400 funtov šterlingov. Glasovanje gre tako. da stopijo med poimenskim klicanjem tisti, ki so -za«, v desni kot dvorane, drugi pa v levi kot. Potem se glasovi preštejejo. kxr opravijo že preizkušen: uslužbenci parlamenta, tako zvani »tellers . — Kariera angleškega politika vodi samo iz zadnjih v prednje klopi, je dejal nekoč Winston Churchill, eden najspretnej- j ših govornikov spodnje zbornice. Takrat | je na ta način tudi odklonil pritožbo zadnjih vrst. ki so se pritoževale, da so za- \\ i n -~t < >n (liardaiil postavljene in da ne pridejo do besede. Toda tem poslancem je šinila v glavo srečna misel. Zasedli so krat'omalo tribuno za občinstvo, češ. da lahko tako mnogo bolje slede debati. To je pa ime— lo zopet čudne posledice. Prastari zakon odkazuje vsakemu spolu eno izmed obeh tribun, ločenih med seboj z mrežo. Ženskam kot zastopnicam ljudstva, so uradniki po tej določbi prepovedali dostop na moško tribuno Posledica tega je bila. da so poslanci, čim so se vrnili na svoja običajna mesta, glasovali za prepoved ženske tribune Tako so šele leta 1927 padle mreže med moškimi in ženskimi obiskovalci parlamenta. Frizer parlamentarnih poročil C •;• uradnih porai pogo«*<-, ~o zvedo za burne debate v parlamentu. An-sle.-ki parlament ima namreč posebnega uradnika, ki mu pravijo »zdravnik lepote parlamentarnih poročil Lahko bi mu tudi rekli frizer parlamentarnih poročil«*. Piše se Pary in njegova naloga je črtati vse neparlamentarne izraze iz urad-nec t pro+okola. Nekoč je iztrsa! neki poslanec uslužbencu kladivo, čigar udarec pomeni konec debate. Angleški listi s^ o tem obširno pisali, v uradnem protokolu je bila pa samo kratka beležka. Tragedija ,9 Venere iz Arizone44 Sloveča lepotica Winnie Ruth je postala iz ljubosumnosti morilka in zdaj hira v umobolnici Wiim e Ruth. proglašena pred štirimi reti za rr.iw Arizono«, je bila svojevrstna lepotica; s. -.1 zel«, svetlih las. čudovito modrih oči in drobnih. izrxino lep h rok. Lepotica je bila hči paste ija Mac Kinne-la. ki je dal svojim otrokom zelo dobro vzgojo. Ko so vsi list pisali o VVinnie kot >mi5«s Arizoni«, se je našel neki zdravnik, ki jo je zasnubil in čez Jva tedna sta se poroči1?. ToJa Wirni» z r.^kaj n.e- secev pob- rn la od njega. Naselila se je v mestecu P*i6nix. kjer je postala labo-rantka na klinik, d: Mac Kennva. 19. _>k* i 1935 ie izbočila na postaji South n i , i I, - Ang. lesu : ni ada plav, :-. i .-.i velika kovčega. — Kaj je v ton k v- -«_- h'' jo vprašal železniški uslužbenec To vas n č ne t. riga. — je odgovori La dar . -;«:•:- zavestno. — Saj vendar nismo tu r.a carinarnici. — Seveda ne. — je pripomnil žel-, zručar^ — toda zdi se mi. da kaplja iz kovčegov kri. Tu se pre*. aža skrivaj mnogo d v jačine in naši predpis: so strogi. RkWii] se je. da bi pogledal .kaj j v kovčegih. Ko se je zopet vzravnal, dame ni bik> več. Skočil je iz skladišča ~n v zadnjem hipu je še vide! številko s poeta je drvečega avto- Ko so železničarji odprli oba kovčega, se jim je nudil grozen prizor. V vsa k m je bilo po eno -azsekano žensko trup+o. Kmalu so ugotovil', da gre za dve mi adi in lep* strežnici iz Pfconbca. ki sta bili za-pcsleni na khn:k dr. Mac Kennva dni je policija vneto iniraia mlado sv* tlo-laso damo. ki j« bila pustila oba kovčega na postaja. Na^l* je ni. pač je pa izšle-d la lastnika a . ti ■ »Kila. v knt-?om ^ je biLa odpeljala. Bil je sin me*..■ ii.-.ti^ne-ra paatorja Mac Kinm la Buiton. MLidi Bur-ton je priznat, da je bila svetlolasa dama njegova sestra Winnie Ruth. Toda policija ie n moprla najti. Zatekli se je bila pod tujim imenom v sanatorij in kalkulirala je p.'avilno. da je policija tam ne bo iskala. Nek ga večera, ko je odmeval koncert z radi>- >"_r i a - iz Los Anprelesa, je bila oddaja nenad- «na prekinjena. Začeli so oddajati zasebno ■ . Hro Tu pastor Mac Kinnol . . Rotim svojo rk • \Vinnk>. če je kriva, naj se javi oblastem, jaz ii pa obljubim zašč to -in pomoč, kolikor bo v mojih m- ceh Winnie je prestrašeno kriknila in zbežala v svojo ^r>oo. Ponoči je c^dšla skrivaj iz sanatorija n se odpeljala z vlakom v Los Angeles. Tam se ie zjutraj prijavila policiji in priznala svoj zločin. Na kli-Mac Kennva jp tie-alr. z dvorca strežnicama in razumele so se tako dobro, da so si uredile stanovanje v vili za mestom. Vse bi bilo dobro. da s,, r.i VVinnie seznanila z m L. dim možem Jackom Hol-lersnom. ki je zavel na račun na vnih deki' t. katerim je obetal zakv.. VVinnie je privedla Jacka v vik) ia al^par je začel takoj laziti za njenima ")***j"ii»*';'c?jna. Od-rrravali so se burni prizori ljubosumnosti. Končno se VVmnif ni mogla več prem^zo-Wmm HOkl noči se jV sola'iil' v spalnico svojih prijateljic, kjer »e fb . -*r«l;:a. Lrugo jutro jo navse zgodaj telefonira- bratu, naj jo odpelje z avtomobilom. Seboj je imela dva. kovčega. Njen oče je aobmit oči izpovedal pred soda je otia njegova hči vedno hi-Sodni zdravniki ao io pa priznali aa JuOimno normalno in >Venera iz Ari-—11 jo bila obsojana na smrt. Njen brat Kurton je napel vse sile. da bi jo rešil. Skrivaj ji je poslal v ječo več pilic in neke noči so jo zasačili, ko je imela prepi-ljene ae tri mreže, rorugic je dobila brivsko rezilo in hotela si je prerezati žile na rokah. ReHH ao jo in njen oče je izpoakv vai, da jo je sod še. poslalo v umobolnico, kjer ostane do smrti. Nekaj mesecev je adoatov&k), dta je postala iz nje stara, žena. Arvi v fiksni ideji, da je postala mati tal dan m dnem ziblje punčko iz cunj. Roosevelt kot pisatelj Nedavno je izzla nova. ie tretja knjiga ameriškega prezidenta in sicer v petih delto pod naslovom »The Public Pa.pers and AddrefM s (Članki in govori) of Franklin D. Roosevelt« K svojim novinarskem in drugim izjavam ie napisal prezident uvod in mnoge opaake, ki veljajo v Ameriki za zelo Tsarj Lrnive. To novo originalno gradivo izpod preaidentovega peresa je bilo poslano kot copyrignt novinarski agenturi United Features Svndicate, ki jo bo ponudila tisku. r>ru*ba je obljubila avtorski honorar m znesku lOO.OOO dolarjev. Toda to ne bo čisti dohodek preaidenta Roo-aevelta. 10* n dobi namreč nterarni poair- dovaJec v New Yc*rtcu. 3S° «, pa sodnik Samuel Ftoeencrnari. člani vrho\*ne«ra sodišča države New York. Samo 55% pride torej v prezidjeiitovo privatno blagajno. Bostonski tian S- ier^e Mmnitor«, k; priobčuje t, p-nvi, da se kaj takega v • .-kih p rezi- dent y še ni zgodilo, s p noben ameriški prez'dent ni napi>\:I v Ln k'^mentarjerv k mWOf} uradaij funkcije. Ro> a veS je p^e-krail trađfci.lo. po kateri sr ^mezigk; pre-7. 5e it i-žuje neposrednega literarnega d^la in sicer s svojima pivima knjigama. Leta 1P33 > rzdal po-j naslovom vLooiplng W"orvard« (Pogled naprej* svoja prva bsjsj-^lahlj.nia o r rezkk-lltrfri poiitiki. 1. 19-34 j- pa sledila knj:ca On Qnr Way« (na na.ši potii. obsec^ioća prezidentove govore in opazke k dokumentom nj govega uradnega del vanja Knjigi sta samo za-beleži atva in nL«»ta prinašali posebne- ga izvimoira gradiva. Novo. pet zvezkov olsegajoče drlo je v ter orgiia.; n zato ie tudi zanimanje zanj večje. Nastalo ni samo iz formalne potrebe t nivo- tudi iz prezidentovih literarnih teže 'j. R » ?eveJt. ki baje ni posebno h< -t. rad na r tesa honorarjem. Pisal je ta hoana ur ve' iet. pr dno je prišel v Befl dom. Tu dri njegova prednika Hoover in Coolidge sta pisala za honorar. Treba je r . .niti. da skrbi prezide nt Roosevelt tako za popolno lokummtarič-no obirlavv .svojega uradnega razdobja, tako izredno ^^atega na nov;h ukrepih m novi drCavii :k; pori. Niesrovih pet novih zvezkov bo nudilo nedvomno zelo dobrodošel \ir za razumevanj ameriške politike v zadnjih petih letih. Italijani in Francozi Sredi poti med Tunisom in Sicilijo leži TtaJiji pripadajoči otoček Pantellaria. Zadnje čase so Italijan ta otoček utrdili, take da je postal protiut ž angleški trdnjavi na Malti in da obvlada plovbo iz Gibraltarskoga preliva do Sueškega kanala. Nekaj milj zapadno od tega otočka leži v morju drugi, strateg čno tudi važni otoćek La Gal te, ki je na poti iz Tunisa v Sardinijo in Francijo in pripada slednji^ kateri ga je cdstopila svojčas Turčija za časa Henrika H. Otoček La Gali te obvlada plovbo iz Bone do B'zerte ter ščjt: vso severno tuniSko obalo z zalivam pri rtiču Ferrat, kjer ie važna mornic. Na otočku, ki je 5 km dJDOg in 3 km Strok, je več studencev in dovolj zelenja. Na njem je tudi okrog 400 m visok hrto. Okrog je več manjših otočkov: La Fan-chella. Le Gahteu in Les Chiens. Zdaj pa čujte: Dočim je itanjanaki otoč*ik Pantellaria ves preprežen e strelskimi jarki n utrdbami, iz katerih mole cevi težkih topov, dočim je na njem močna posadka kn letalska eskadra. so na francoskem otoku La Galite, na prednji straži francoske afriške države, se vedno samo trije mornarji a tremi puškami- Pregovor pravi, da ima stran velike oči. Bo]no sekiro zakopavalo V Zedmjenili državah je praznovala oni dan 10 lftnieo ustanovitve Naflxxlna konferenca Židov in kriatjancA\ ustanovljena Z namenom analizirati, miriti in odstranjevati elemente, ki zastrupljajo politične itn socialne odnosa je treh ver — židovske, protestantske in katoliške*. Ta konferenca ima velik vpliv na ameriško javno življenje :n svoje delovanje je pričela s tem, rosi a.vi IO letnice pismo, v katerem pravi: Ne smemo trpeti, da bi filozofija total tarnin držav kalila dobre odnos a je med protestanta-katoličan.1 in židi v Ameriki«. Organizacija prireja v raznih krajih simbolične obrede, pri kater h protestantski pastor, katoliški duhovnik in židovski rabin skupno zakopavajo v zemljo bojno sekiro, proglašajoč svečano verski mir, M je glavni cilj te organ zaci je. Piccard se pogrezne v morje Holand-ki Teleizraafv priobraijo podrobnosti o delu in ■mtffejicsji aafirta prof. r^r-carda. ki je členil po uepešnib poletih v stratosfero prodreti v morske globine. Prof. Piccard &e hoče po^r^zniti 10.000 m fflol^ko v morje. Mehove priprave financira bel-Uijski narodni fond za znanstvena razi^ka-vana. P-rrard iiradi trdno potapljaško kabino — potapljaški zvon bi to težko nazvali, — ki na i bi se potapljala močno obtežena I hitrost;o 1 m v satanom ali 3.000 :n na uro ter dosegla določeno globino 10.00\) m v treh urah. seveda če so Piecardovi racami pravilni. Kabina, ki jo grade v Piccardovem lahora toriju, bo morala kljubovati pritisku 1500 atmosfer. Kabina je okrogla 6 premerom 170 cm. Prvi poskus z njo napravi Piccard prihodnje leto čez poletje na Ženevskem jezeru med Vevey in Lausanno. kjer se hoće po-grezndti 300 m uloboko. Dru^i poskus napravi pri Kanarskih otokih, kjer lahko doseže globino 6.000 m. Ce se bo rudi tam kabina dobro obnesla, napravi tretji poskus pri Portori.ki v globini 8.500 m. Šele potem se bo lahko pripravil zadnji poskus, ki ga hoče napraviti v Tihem oceanu, kjer naj bi se pogreznil 10.000 m uloboko. Nedavno je delal poskuse z dvema modeloma, spojenima z elektromagnetom. Modela sta bila obtežena in čim se je ustavil tok v eJektro-maonetu. se je ob teži t ev ločila od modelov in kabina se je dvignila v višje vodne plasti. PRIDITE DRUGIČ — Kot davčnega eksekutorja te ljudje najbrž ne vidijo preveč radi v svojih hišah. — Nasprotno, vsak mi pravi: Pridite drugič! 15. maja bodo pri Sv. Juriju ob ddavnkd odkrili spomenik kralja Aleksandru Zedinitelju. Spomenik jo bronast doprsni kip. — Zbaravanje obrtnikov. Na praznik ■.» zborovali v Ljutomeru naši obrtniki. Zbo-rovanue je otvorfl ra-edsednik g. OirU Reih, ki je pozdravil navzoče in zborničnega svet-zuAca g. Iglica iz Ljubljane. G. Iglic je obravnaval vse težave obrtniškega stanu ter naloge, ki se čakajo obrtniški stan, kakor pobijanje šušmaretva, davčna tremena, konkurenco jetniŠnic, socialne dajatve, zavarovii-nie, vprašanje strokovnega čolstva obrtniški m kad mi. Dalje »e ibor ponovno obsodil tiste, ki hočejo vnesti politiko v obrtniška vprašanja. Lepo usoeio zborovanje je poka-z^alo, da vlada velika povezai."iost v obrtniških vrstah. — Premestitev. Premeščena jc bila na laeftno prošnjo učiteljica ga. Ovetko-Verdir A.nica rz Cerzanjevcev v Maribor na n;tr;>>ln » k>lo. Užaloščeni gospe, ki je ured letom i'/- irubila svcjejia moža cr. Radovana Cvetka. ki ji je zapustil dva otročič-a. želimo na □ nem novem služb, mestu, da bi lažje prena« I i bol. kakor jo >e prenašala v Česanje*. 1 kjer je padel njen trafricno preminuli luož, ki je zapustil v ljutomerskem srezu talili > dobrih prijateljev in znaneov. — Kolo sester. Na tem mestu Sni ► že omenilii dolrodelno dalo. ki ga oprav !:i lfutomersiko Kolo jugoelovenakui sester s pro hrano učencev na narodni šoii v Ljutomeru. A^rilmo Kolo je v nedeljo popoldne priredi'o v prid revni deci v Sokotakem domu ;: » >Ucitelri ca". ki je biia dobro obiskati a, Igralci so bili asa svoj trud toplo nn^m Nedelja. aprila 8: Vesel nedeljski jx>7.dr;iv: Flavto j i g. Filip- Bernard, vmes plošče. 9' S: vedi, poročila. — ii.15: Prenos c >rkv< ne 2 1 be iz frani-. cerkve. — 9Ao< Postni govor (g 18: Sloverusk«» narodno o ~ tljevailju Kimecke«ra tria. i*>je \s<]*'. Pol bkf /upanov.i. 19: Napovedi, poročila. — 19.3 Nac, ura. 19^0: Slovensku ura. - 20.30: l?adijsBti or-kester, vmes harmonika ' _ A. Stanko. 22: Napovedi, poročila. — J'.l">: Znani pl -sni orkestri (plošče) Konec ob 23. uri. Ponedeljek. 4. aprila 12: Za kratek cas (pioace). — 12.4&: Po-ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldan -6ki koncert Radijšk _:a orkestra. — 14: \ povedi. — 18: Zdravniška ura: (g. dr, .V> . Breoeli). — 18.20: Operni napevi (plošče). 18.40: Kulturna kronika: -Slovstvo ob lelu 184S (g. dr Ivan (irafenau^r). — 1!>: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 1 Zaninuvosti. — 20: Prenos iz Maribora: Koncert Glasbene Matice. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ves»eli zvoki (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Torek, 5. aprila 11: Soteka ura: Mesto in vas (g. Drago Košmerlj). — 12: Jugoslovanski pavi in pevke (plošče). 12.45: PoročLla. — 13: Napovedi. — 13.20: Pozdrav Slovencem onfitran meja (Radijski orkester). — 14: Napovedi. 18: Pester sporad (Radirki orke-J-r). — 18.40: Največji posta vodaj a lec človeštva (e. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi. poroViln. 19.30: Nac ura. — 19 50: Zabavna zvočni tednik. — 20: VVagner: Rienzi, uvertura (plošče). — 20.15: Henri LaveSlogac. solisti: gdč. Poldflca Zupanova, gg. Svetozar Banovec in Roman Petrovčič in Radijski orkester. — 22: Napovedi. rx>rocila. — 22.15: Operetna glasba (Radajski orkester). Konec ob 23. uri. Rt>M r KhMtJKl i Snet o razvalinah — Potres! — so kričali eni. — Kotel je razneslo! Peči so popokale! so kričali drugi. — Vsa tovarna zieti v zrak! Reši se, kdor more! — so kričali zopet tretji. Pogled na ogromno jamo. izkopano v temelje porušenih poslopij, ki so bila postala predmet na* pada. je še bolj prestrašil množico. Nekak *n a zgnetena kasa, umazana, ničemur podobna, iz katere so štrleli ožgani ostanki tramov in upognjene traverze. je ležala na dnu vsake izmed teh jam in bilo je kakor da grozi svoji okolici, da bo zdaj zdaj taka tudi ona ... Ljudje, vsi iz sebe od groze, niso mislili na nič drugega, kakor kako bi ušli iz ječe sten okrog tovarne, za katerimi se jim je obetala svoboda. Prerivali so se ii> gnetli pri vratih. Nekateri so pa naskakovali zid in plezali čez, čeprav so jim roke krvavele. Le peščica pogumnih si je prizadevala obnoviti red. v ini t i prestrašeni množici prevdarnost in preprečiti tako še večjo katastrofo, kakor je že bila povzročena. Iz razvalin je odmevalo ta čas zadnje bobnenje ruSeČih se sten in namestu njega se je začul grozen zvok vedno hujšega požara. Ognje- ni zublji so švigali iz ruševin, vmes se je pa čulo pokanje, ko so eksplodirale kisline in kemikalije v laooratorijih. Tako je bila množica vedno bolj preplašena. Ognjeni zublji so švigali veselo na vse strani, ker so bili tako nepričakovano postali gospodarji vsega, kar jim je bila strašna eksplozija izročila na milost in nemilost. Oblaki isker in črnega dima so puhali kvišku. Strele so pokale, razbeljene železne traverze so se krivile, požar se je širil od pritbčja gori proti strehi in zopet nazaj. Zdelo se je. da narašča na vseh straneh in da se izpreminja vse v eno samo ognjeno peč. dušeč smrad po sežganih snoveh, lesu. gumi in papirju se je valil po dvorišču. Vmes so pa neprestano tulile tovarniške sirene, da je bila groza še večja. Nebo je žarelo v rdeči barvi in strahotno odsevalo od bele dnevne svetlobe Zbeganosti ni bilo ne konca ne kraja. Strah in groza sta prvi hip zadržala celo najpogumnej-se. da niso mogli zbeganih in bežečih pripraviti do razsodnosti. Slednjič se je posrečilo inženirjem zbrati rešilno moštvo, potem so pa jeli gasiti požar Sirene so bile ta čas že priklicale pomoč iz mesteca, kjer je bilo vse prestrašeno prebivalstvo na nogah. Najhujša groza je bila minila. Strah za življenje, ki je bil objel in prešinil vse, je jel pojemati. Bežeči so se ustavljali, videč, da se eksplozije ne ponavljajo, pogumnejši so se vračali. Strah in groza sta jela izginjati iz obrazov, namestu njih je pa jela ovirati gašenje silna radovednost, ki je vlekla še vedno drhteče ljudi nazaj, od koder so bili malo prej pobegnili. Treba je bilo postaviti vrsto mož okrog gorečih ruševin, da bi se nihče ne ponesrečil, tako blizu so se gnetli radovedneži ob stenah, ki bi se bile lahko vsak hip porušile. Pogled na strašne posledice eksplozije je ljudi silno razkačil. Ze so se oglašali glasovi vprašujočih, kdo je vse to zakrivil. Walpole in Chester sta s pomočjo ljudi z vso vnemo odstranjevala ruševine in slednjič sta našla kraj, kjer so se bili zgrudili njuni prijatelji. Baš sta bila poslala po nosilnico, da bi mogli na njo položiti tri izpod ruševin izkopana telesa, ko se je naenkrat liki grozna prikazen izmotal iz gorečih ruševin Cirečin, ves oblit s krvjo, tekočo mu iz prebite lobanje. Njegovo ugašajoče oko se je sovražno ozrlo okrog in strahoten nasmeh mu je zaigral na obrazu, ko je zagledal pod ruševinami trupla svojih nasprotnikov. — Černvhov — maščevana sva. — je zahropel in se blazno strahotno zarezal. V istem hipu ga je opazil Walpole. Ves iz sebe od jeze in bolečin je pograbil iz ruševin štrleč železni drog in planil proti njemu. — Morilec — ničvredni lopov, zdai ne boš ušel kazni! — je kriknil in udaril Čirečina po glavi. Železni drog je zažvižgal po zraku, toda strašni udarec je prereza 1 praznino, kajti v istem trenut- ku se je zadnji član posadke »Marsa — Maščevalca« opotekel in kakor da ga je zadela strela se je zgrudil na kolena. Njegove roke so krčevito zakrilile po zraku kakor v srditi grožnji, potem je pa padel ves oblit s krvjo mrtev na ruševine Ben-sonovega doma. XXX. MARSIKAJ SE POJASNI Sicer energični Lvtton je odposlal 5. julija svoje izčrpno poročilo, potem se je pa pogreznil v nekakšno stanje otopelosti. Neprestano je videl pred očmi grozni prizor potapljajoče se podmornice in njegovo srce je jelo naenkrat čutiti povsem drugače, kakor je čutilo poprej. Vedno znova je prečital stroga navodila, po katerih je bilo treba vsako tihotapstva osumljeno ladjo prej uničiti kakor pa prizanesti ji na begu. In vedno znova je stopalo pred en j vprašanje, ali so zares interesi četudi oškodovane države zahtevali, naj bo odkupljen ta »zločin« s človeškimi življenji. Ni mogel najti izhoda iz labirinta dolžnosti in sočutja. Zavest, da je izpolnil svojo dolžnost tako kakor mu je nalagal zakon, ni mogla pregnati dvomov in očitkov, a misel, kako bi bil mogel odgovarjati svojim predstojnikom, če bi bil pustil tihotapsko ladjo uiti, ne da bi bil izčrpal vsa sredstva, kar mu jih je nudila njegova uradna oblast, se mu je zdela prav tako neznosna kakor to spoznanje. -----------: Stev 74 »SLOVENSKI NAROD«, sobot*. 2. aprila 1*38. Stran 7 MALI OGLASI Beseda 50 par. dave* posebej Prektia, izjava oeaeda Lhu L—v davek posebej. Za plamene Dogovore glede malih oglasov )e treba prtioZltJ znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZnO Najmanjši znesek S Din Beseda 5U par. davek posebej. n\A clico Namizno Delo lit. Din 8.— Srbska ružica < < 8.— Srbska črnina < < 9-— Cviček < < — Rizling < < 9.— Ruianiec « < 12.— Mošancgar sladki < < ' l— žganje: rropinovec Slivov ka Hruševe c Klekovača Bnnjevec I < < 24.— c 2S.— i 28.— « 30.— « 32.— Pri večjem odjemu primeren - Se priporoča. >Buffet« S J Jera^ Ljubljana, Sv. Pe-; 747 Prava erfurtska semena uradno preizkušena dobite v trgo\"ini M. Vidma jer nabrežje stev. 3, na Tvrsevi c. 51 niči: Nabrežje 20 kam. 704 v r ter POMLVOM; NOVOSTI vseh oblačil, sport, kamgarn, obleke, pum parice, perilo itd. najceneje P R E S K K K Sv. Petra cesta 14 34* t* Aic KM i L.VN J a ažuriranje vezenje zaves perila, monn,jranov, goimbnic Ve i- ca zaloga perja po 6 75 din. »isao 9Jt*n*.\&>dsof> ^auafrmr« 12 (fO%< - i / \ DAME ! ! ! Lzv - ailacijo na na n najlažjem a pa- ra:. por« •• ' Mi P- : posebno p rinuti ji ve dame? »R A KAR« . nasprot; sla-«. vezni vhod. 23 R r jfinejse ooneške ribje olje tz lekarre dr Piccolija v Ljubljani se • a r-ledim in «la- boti.lm osebam GOSTILNA MARTINC Zgornja Šiška Jutn večer slovenske glasbe! Izvajajo Pavličevi fantje. — Pristna kapljica in razne ku-- ske dobrote Novo urejen 934 SLUŽBE Beseda 50 par davek posebej. Na "manjši znesek * Din -1AL.NO delo dela voljnim z malim k Andrej O se t. Mari- bor. Orožnova 6. 904 \,M)h / vsllžek se nudi osebi, ki vloži v brez-: - podjetje manjši ka- - .i — Pismene ponudbe na I: . Mestni trg 5 923 TAPLTMK 5r VV< If va uL 12. 939 POUK Beseda 50 par lave k posebej, Najmanjši mesek * l>it STROJEPISNI POLK Večerni tečaj za začetnike ln Lzvežbance Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer Najmodernejša strojepisni ca. na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od V*»7. do 8. zvečer, šolnina najnižja Priče-tek pouka 4. aprila. Tečaji 2 do i mesece Christofov učni zavod Domobranska cesta 15 ŠOFERSKA .ŠOLA I. Gaberscik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Kolodvorska 43, tel. 28-28. 908 STA nO VATI J A Beseda *>0 par lavek posebej Najmanjši znesek 8 Din Enosobno stanovanje evenL s kabinetom ali malo dvosobno išče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za, maj. Plačnik zanesljiv in točen. — Ponudbe na upravo Slov. Narodac pod iCistoc. 847 PRODAM Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 9 Din DOLOmTM PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, tenis in balin prostorov, pesek v raznih barvah, sejan po želji za naprava ometov, nadalje kamen za beton itd.. Vam dobavi naj-solidneje K Vodnik, Pn^]-;k 25. Ljubljana VII. Naročila sprejema in daje informacije tudi Jeklo, Mati trg 11, tel. 28-45. 915 ! Otroške fantovske in moške obleke kupite najceneje pri 1T\ AR OBLEKE Jerman Martin, Sv. Petra c. 26. 26. R. BIKOVE ODPADKE 500 kg za 110 dinarjev prodaja tvrdka > KURIVO«. Tvrševa 31. Oglejte st jih. 880 »ZVONCFK« terpentin 5 Din V zalogi milame. Vodnikov trg < vogal pod iemenatom i ZARADI SELITVE ugodno prodam kuhinjsko pohištvo omar*=. Rauč in fotelj, perzijske prepi-oge in še druge starinske stvari Ogled v palači Dunav, drugo nadstropje, vrata št. 22, vhod Beethovnova ul. 14. 864 pozor frizerji: Razprodajam več aparatov za trajno ondulacijo po zelo nizki ceni. — Viktor fitraus, Kranj, Blejska c. 17. 902 šPECERMO-delikateso v centru Zagreba, brez konkurence, velik krog odjemalcev, nizka najemnina zelo ugodno laprodaj. Bodočnost zasigurana Potrebna gotovina 15—20.000. Vprašati Kovač. Zagreb. Kla-ičeva 31. prizemno l 850 Vse naše inserente tn tiste, ki nam na oglase v našem u>iu pošiljajo uismene ponudbe, opozarjamo, da »mo na našem poslopju % Knafljevl aUci At 5 namestili poseben nabiralnik rdeče barve, v katerem ponudniki lahko puščajo s\oje ponudbe, prav tako pa tudi tnse-renti naloge za ogla»e. Inserenti nam v primeru, če nam orlaiinp nalo^f puščajo v nabiralniku, morajo odgovarjajoči znesek priložiti v t na rokah, Ker sicer oglasov ne bomo ovršcan. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin z uporabo »HERSAN CAJA«, mešanice zdravilnih zehšč po predpisu doktorja R. W. Pe ar s ona šef-zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Z dolgoletnimi izkušnjami je ugotovljena vrednost »HERSAN < A.fA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: poapnenju arterij, bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, boleznih zaradi menstruacije (mene), migreni, revmatizmu, led\ičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, hemoroidih, zapeki, otrovanju, protinu, Črevesnih obolenjih, splošni in prenagli odebelitvi ter proti zgagi. — »HERSAN CAJ« se dobiva samo v originalnih zavitkih. Reg. S. br. 14001/1935. Ravnateljstvo in uradniStvo PIVOVARNE UNION naznanja žalostno vest, da je umrl dolgoletni uradnik oz. kolega gospod I Ufarto V preminulem smo izgubili vestnega in marljivega uradnika oz. kolega in ga ohranimo v trajnem častnem spominu. Pokojnika spremimo k večnemu počitku danes v soboto dne 2. aprila ob pol 16. uri z njegovega doma, Podjunska ulica 6, na Evangelsko pokopališče. Ljubljana, 1. aprila 1938. Inserirajte v MSiov. Narodu" Ugoden nakup avtomobila! Proda se 6cilindrski odprti osebni avto v prav dobrem stanju. 6sedežni. pri predelavi tudi za tovorni avto ah za požarno brambo uporabljiv, s prav dobrim motorjem in 6 prav dobrimi pnevmatika ini. proti go-:ovini. Uprava Turniš pri Ptuju, kjer se avto tudi lahko ogleda. Cena 12.000 v gotovini. 907 sjetni" ■H*tssaaasaassa» rozoR! 3 o c e n i prodajam vsa žlahtna drevesa, najnovejše vrtnice, le-potično grmičevje, zelen jadne sadike itd. Zgornja pod hribom, in dnevno pri št. Jakobu. 935 otroški vozički najnovejših modelov Dvokoleaa, šivalni motorji, stroji t rici ki ji pogrH7lflvi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO TRIBUNA« F. BATJEI U BUANA, Karlovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 ■jBJBJBJi ■ I ■ NAJliOMSI TKBOVKMSKl premog ™ brc:* prahu /N* KOKn, >l HA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica 5 Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev Beseda par davek posebej Najmanjši znesek - Dii> RODBINSKO VILO prodam ali uaiii v najem in 57 arov p =tva ob glavni ce-^ti Mesečna najemnina 100 do 200 din. aH prodam vse skupaj za 35.000 di^ ali na odplavilo. Vselitev takoj Vila št. 4, Jastrebci žHe^ru.-ka rostaja Dravsko Sredi-čr». lastnik Vičar. Zagreb. Nehajska 77. 927 SIGUREN USPEH: Inserirajte V ..SLOV. NAHODU11 NAZNANJAM cenj. damam in gospodom, da sem opustil brivski in frizerski salon na Novem trgu 2 (Turjaaki trg) ter se preselil na Borštnikov trg št. 4. Salona sta moderno in hi gi je nično opremljena z najnovejšimi aparati. — Izvršujem barvanje las v vseh niansah, trajno in vodno ondulacijo ter modeme dnevne frizure itd., zdravim bolne lase. Cenj. damam in gospodom se priporočam, da me posetijo v novem lokalu. FRIZER ZA DAME IN GOSPODE Borštnikov trg št. 4 (Rimska cesta) VASL CIRIL l^iHlllsfiDI!l!£UU!HH!Blitll!H !fi!»IH!!i!!!i?!!iHi!i!:;!,it!!::-::i:'!l::;W!,:i{«! Makulatura« papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, KnaHfeva ulica stev. s BK.!ihiiSiiiiainwn;:l:!ii!iiii;/.v:i..riiH..iiii,...1ii!hJ ••:; NAJSTAREJŠA LJUBLJANSKA SLAŠČIČARNA GOSPOSVETSKA C. 2 1 NOVOTNY !i:!im!,;!;i:!:i'llB!illi|lll!l!lllllllini!Il!Ii;nillUiR!ll!i:rJ nudi cenjenemu občinstvu dnevno sveže fino pecivo, dalje veliko izbiro velikonočnih izdelkov iz čokolade za odrasle in otroke. — Za obilen obisk se priporoča. ZALOŽBA »CESTA« Ljubljana — KnaHjeva ulica 5 Vam priporoča zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE Pjotr — Raspu t in i I Broširana knjiga 10.— din, v platno vezana i 15.— din. Poštnina za vsako knjigo 1.— din. § m!nn&rdue«tiiinnii;i!KU!ni!ii i-v«":: •<• •Hil»lliiPllllllll(ntllWWff!!illillpiliil||!l;l| L ooDemm drugin: -eklamnim *re iltaleljev K- dno sanje v velikem OHs> niku )e najuspešnejša investicija, ki prinese korist rrgovro in i državne razredne loterije »Vrelec sreče« ALOJZIJ PLANINŠEK LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14 — Telefon 35*10 Strogo solidno poslovanje. 5402 D7