180. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. avgusta. XVIII. leto, 1885 Uhaja vsak dan »veier, izim« nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-o^eraka dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 hu. — Za Ljubljano brez pošiljanja na rtom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po . 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankovati. -Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. V IJiibljnni 10. avgusta. Da v Turčiji ni nobenega pravega reda, to je že stara resnica. Vse reforme in zboljšanja, katera je obetala Turčija na kongresu v Berolinu in pri drugih prilikah, ostale so na papirji, zlasti, ker večina evropskih držav minli, da se le ohrani mir, četudi pri tem ginejo narodi pod turškim jarmom. Nikdo se ne zmeni, da Turki ropajo kristijanska sela, ponedolžnem mečejo v ječo krščanske svečenike in učitelje, ter druge veljavne kristijane. Posebno je pa turška predrznost in samovolja poslednji čas se povekšala, odkar je na Angleškem konservativno ministeistvo na krmilu. Poprej so se v Carigradu vedno bali, da se Anglija potegne za zatirane kristijanske narode v Turčiji, ki so Glnd-stona zmatrali svojim zaščitnikom in rešiteljem. Vsakdo se še spominja, s kakim veseljem so baš kristijanski rodovi v Turčiji pozdravljali pred petimi leti nastop Gladstona na vladno krmilo. Zakaj bi ga tudi ne? Baš ta človekoljubni državnik je s svojo veljavno besedo tako močno uplival na javno mnenje, da si Beaconstield ni upal, kar naravnost priskočiti Turčiji na pomoč in da se je vsaj deloma dosegel krvave vojne vzvišeni smoter. Sedaj pa vlada tako veselje mej Turki. Adrese se pošiljajo novim angleškim ministrom in veljaki turški in angleški ministri občujejo najživahnejo mej seboj. Semtertja tudi kak časopis priobči kako tako adreso ali tako pismo. Tako je nedavno Burke pisal nekemu veljavnemu Turku, da so njegove simpatije do turške države ostale prejšnje, in da bo jako rad v politiških zadevah podpiral vlado turškega sultana. Naravno je, če se angleški državniki tako laskajo Turkom, da je poslednjim vzrastel greben. Posebno še, ker Angleži tudi v dejanji kažejo to naklonjenost. Tako je angleški komisar sir Drumond VVolff odpotoval naravnost v Carigrad, da se s sultanom in otomansko vlado dogovoi zaradi Egipta. Gladstonova vlada se v takih slučajih ni brigala zato, kaj poreko v Carigradu, ampak storila je, kar se jej je zdelo prav. Kako žalostne, da so razmere v Turčiji, omenili smo že večkrat. Nered povsod, v Evropi in v Aziji. Rodovi si sami delajo pravico, pri čemer kri teče v potokih. V Albaniji, v Makedoniji in Starej Srbiji avrnavtski roparji napadajo kristijanska sela, ja požigajo in Ijudij pobijajo ter odganjajo živino. Turške vlasti se pa zato ne zmenijo, saj trpi kristijanski Slovan. Tako so v Starej Srbiji zahtevali kristijani varstva od oblastev, ko se pa slednja neso za njih prošnje zmenila, so pa sami prijeli za orožje, da se ubranijo roparjev. A takoj so bili turški vojaki po konci, da so zatrli gibanje kristijanov. Vojaki kristijanskih sel sicer neso ropali, kakor pravijo poročila, ampak napali so ja zopet arnavtski roparji in več hiš oropali, ter več ljudij pobili. Turška oblastva so pa mirno gledala, še kristija-nom so zabranila mrtvece pokopati. Taka ropanja ponavljajo se dan na dan. Kake samovoljnosti se gode v Turčiji, kaže prigodek, ki se je vršil v Mezopotamiji. Nek IIus-sein efendi zapazil je, da mu je nekaj malega ukradenega. Sumil je, da je tat bližnjej vasi. Naprosil je nekega stotnika, da je napal to vas. Ko pa vojaki neso bili kos prebivalstvu, je Hussein podkupil še neki kurdski rod. Sedaj so vojaki skupno s Kurdi napali to selo. Kri je tekla, vas so požgali, več žensk in deklet oskrunili, potem še njim odrezali prsi. Za ta zverstva so sicer zvedeli v Carigradu, objavil ja je celo jeden turški časopis, dalje se pa nikdo ni zanje zmenil. Veseli so bili, da evropske vlasti na to kaj ne poreko in ne začno naganjati, da bi se upeljale kake reforme. Take razmere se pa no bode dale dolgo ohraniti. Nezadovoljnost mej prebivalstvom narašča, zlasti v Makedoniji. To pa utegne imeti kaj resne posledice. Kmalu se bode evropskim vlastim baviti z novim vprašanjem, z vprašanjem makedonskim. Pomislimo le, ko je 1875 leta v Hercegovini buknil ustanek, kako se je hitro razširil na Bosno, potem pa zapletel v vojno Črnogoro in Srbijo, naposled še Rusijo in Rumunijo. Na videz ta ustanek vi bil nič posebnega, kajti taki neredi se neprestano ponavljajo v Turčiji. Nikdar ne mine dve leti, da bi mej slovanskim prebivalstvom ne buknil kak ustanek in vsak tak ustanek pa utegne pri ugodnih okolnostili imeti take posledice, kakor Nevesinjski. Sedanje makedonsko gibanje ima podoben značaj. Našlo je že odmev v Bolgariji, Vzhodnjej Ru-meliji, pa tudi v č'rnej gori, Srbiji in na Grškem. Srbska, grška in črnogorska oblastva sicer še za-branjujejo svojim ljudem Čez mejo. Drugače bodo pa, ako se v Makedoniji začne ustaja. Saj je že zdaj dopuščala Srbija tabore, na katerih se je zahtevala Stara Srbija in Makedonija za srbsko kraljevino, podobne težnje so se izjavile že tudi na Grškem. O Črnogorcih se pa govori, da se preseljujejo v Makedonijo in Bolgarijo in to, kakor se trdi, samo zato, da bodo bližje, kadar so začno boji. Treba je le majhnega povoda, da se uname vojna na Balkanu. Kaj je uzrok, da se razmere na Balkanu urediti ne morejo in še vedno strašijo evropske državnike. Pri nas je že stara navada, da za vsak nemir delajo Rusijo odgovorno. Ko se pokažejo izgredi tam doli na jugu, takoj govore Dunajski listi o ruskih agitatorjih in o ruskih rubljih. V Rusiji pa imajo navado, da pri tacih priložnostih dolžo Avstrijo, ki bi rada si naredila pot do Egejskoga morja. Pravi povod je pa le turška slaba uprava, veliko nasprotje Turkov proti vsakim reformam in nenaravni položaj, kateri je ustvaril Berolinski kongres, največ pa želja Slovanov in Grkov po osvobo-j en j i izpod turškega jarma. Želja po svobodi je že precej razvita pri balkanskih kristijanskih narodih. Herolinska pogodba ni odpravila onih uzrokov, ki so bili povod hercegovskemu ustanku. Već kakor milijon kristijanskih Bolgarov, ki nemajo svoje zemlje je še vedno izročeno turškej svojevolji in de-spotizmu, kakor so bili Hercegovci pred 1875. letom. Krati se njim svoboda osobe, vesti, tiska, vere in izobraževanja. Neso baš tega navajali Bošnjaki, predno so bili prijeli za orožje? Na Berolinskem kongresu bi bili morali ve-doti, da je narodno prebujenje, in prizadevanje po samestojnem politiškem življenji in po kulturnem razvoji naravno in zakonito, da se proti temu diplomacija zastonj upira. Noben modus vivendi ni bil tu na mestu, kajti z umetnimi pregradami se za dolgo ne da zavirati naravni hod dogodkov. razgled. Politični Notranje dežele. V Ljubljani 10. avgusta. V Solnogradu imel je dopisnik „N. VV. T.M pogovor z dvornim sovetnikom Lienbacherjeni. Sled- LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja IsltajsUcili. pogczdnlkov.) (Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P.) (Dalje.) XII. Seokvijev beg. Proti solnčnemu zahodu zbrali so se na tratini le štirje iskatelji. peti, Kuen-Lu namreč, se ni vrnil. Vsi so dobro vedeli uzrok in nikdo se ni dosti zmenil, kakor se je videlo, kako se je pripetila strašna katastrofa. Kakor bi nikdar ne bilo Kuen-Lu-a. Nikdo se ni spomnil nanj, nikdo ni omenil njegovega imena. Nikdo ni izrekel besede sočutja povodom smrti tovariša. Vsak se je brigal le za lastno korist, tembolj, ker se je za nekatere končal dan jako srečno. Vspeh je zbrisal neprijetni utis, kateri je napravila smrt Kuen-Lu a. Vsi razen Mandžurja Seo-kvi-ja bili so pri dobrej volji. Posebno je bil zadovoljen z minulim dnem starejšina Lonhou! posrečilo se mu je bilo najti tri lepe korene žen-šena in po vrhu še ustreliti debelega zubra, s katerim se je bil srečal na ovratnem potu. Prednji del in rebra velike živali je Lonhou pustil v gošči, kakor neobhodna žrtva rudečim volkovom, ki so dopustili klatežem prisvojiti si del zakladov, ki jih je njim v varstvo izročil božestveni Fo. Zadnji del zubra privlekel je starašina na njih stanišče, da ga bodo imeli za hrano. Ki-se in Li-fu, ki sta našla vsak jeden koren, vrnila sta se na tratino jako dobre volje. Samo Seo-kvi se je vrnil, otožen, nevoljen in zamišljen. To slabo voljo Seo-kvi-jevo so si tovariši tolmačili tako, ker je njegovo iskanje bilo popolnem nevspešno: Seo-kvi se je vrnil s praznima rokama. V tem je pa uzrok slabe volje pobeglega vojaka bil popolnem drug. Brodil je več ur po gošči iu ves čas ga je vznemirjala neumna, strastna, žgoča želja: da bi poiskal dolino Ula-Džana? Ta misel ga je tlačila kakor kamen. Seo-kvi se je potikal po gošči brez določenega namena, preveč ga je gonila postranska ideja, ki je neprestano napolnjevala njegove misli. Zato je pa tudi lahko umljivo, zakaj se je vrnil s praznima rokama, dočim so se vsi tovariši vrnili z večjim ali manjšim plenom. Seo-kvi se je po dnevu utrudil fizično in moralno. Vrnil se jo, ko se je že bilo popolnem stemnilo, in drugi so že bili povečerjali. Tovariši so ga vsprejeli z radovednimi vprašanji, kaj da je uzrok, da. se jo tako za- poznil, pa Mandžur jo le otožno molčal. Iskatelji bili so veseli in zgovorni. Bogati plen jih je storil klepetavo. — Ali nesi nič našel? vprašal ga je nazadnje Lonhou. — Nič! odgovoril je otožno Mandžur. Ko je zagledal vesele obraze tovarišev, uganil je, da se njim končal dan srečnejše, in polotila so ga je nekaka zloba in nevošljivost. — El... eh; Seo-kvi!? Kako je pa to? . . . Lej, deček Li-fu našel je tudi korenček, a ti, sku-šeni, vrnil si se pa prazen! . . . Saj jih je v tem kraji mnogo . . . rekel je očitajoč starejšina. Jezen je bil na Mandžurja, da se je ta vrnil s praznima rokama. Samoljubje skušenega vodje je zahtevalo, da bi vsi člani družbe bili jednako srečni v iskanji žen-šena v krajih, katere jim je on pokazal. — Gotovo se je bolj skrival pred roparskimi zvermi, kakor pa iskal žen-šen! . . . Seo-kvi je najbrž mislil da žen-šen laste na drevji — i-ol jo po gošči in gledal kvišku!.. . Kako bi našel koren, saj je še lamazo pregledal, kajti šla je mimo njega in naletela na Kuen-Lu-a! .. . začeli so se šaliti veseli iskatelji žen-šena. (Dalje prib.) nji mu je tožil, da Nemci nemajo nobenega ministra v kabinetu. V poslednjej dobi držuvnega /boru so s pomočjo nemških konservativcev Cehi in Poljaki marsikaj dosegli, BtTOŠkl konservativci pa ničesar Zato misli on, da je treba, da nemški konservativci osnujejo svoj poseben klub, ki bode nc-zavisen od desnice. Res, da bi se s tem razbila sedanja večina, pa čemu bi Nemci za Slovane večino vzdrževali. Ta klub ni ravno treba, da bi se imenoval katolišk, sme se tudi imenovati nemško konservativen. Čez Čehe se je pritoževal, da hrepene po federalizmu. Poljaki pa, da le hote, da bi drugi za nje plačevali. Taatte, Conrad in drugi ministri nemške narodnosti so tedaj Lienbacherju še premalo nemški. Najbrž za Li> nbadierja ni noben drug konservativec dovoli nemšk, kakor on sam. Ce je pa temu tako, pa že ne bode učakal nobenega nemškega konservativnega ministra, kajti vsled svojega čudnega postopanja si je on za vselej zaprl pot v ministerstvo Taaffejevo, ko bi pa levičarji prišli na krmilo, pa I ienbacherja tudi ne bodo poklicali na ministerski sedež. Dobro, da je Lionbacher popolnem osamljen v svojih željah. 4«ali*ki deželni šolski svet bavi se sedaj z vprašanjem, da bi se osnovale rusinske gimnazije. V tem so sedaj baje vsi člani sveta jedini, da je treba rusinskih srednjih šol, samo to še premišljujejo, aH bi osnovali samostojne rusinske gimnazije ali bi se pa za nekaj časa napravile samo paralelke na več gimnazijah. Dne b'. t. m. je v ogerskem v Sv. Martinu imelo jedino slovaško žensko društvo „Zivfina." svoj občni zbor. To društvo ima vsako leto občni zbor ravno na obletnico Istega dne, ko je ogerska vlada zatrla „Matico". Tega zbora udeležilo se je tudi več duhovnikov in dijakov, pa tudi mnogo rodoljubov s Češkega in .Moravskoga. Na predvečer priredili so diletanti slovaško gledališko predstavo. Pred občnim zborom bila je literarna konferenca, pri katerej le je sklenilo osnovati narodno knjigarno Denar za knjigarno se bode dobil s 1000 deleži po 10 gld. Ta knjigarna bode zakladala slovaške knjige, da tako popolnem no propade slovaško slovstvo. Ta sklep je pa že Dunajske Slovanom sovražne liste zbodel v oči. Da bi Madjare nahujskali proti Slovakom, nazivljajo imenovano društvo panslavistično in govore o panslavisti&mh težnjah mej Slovaki. Tako hočejo napeljati, da bi še to jedino slovaško društvo prepovedala ogerska vlada, če tudi tega naravnost ne povedo. v u h nje države. Da se avstrijski cesar in ruski snideta o Kremsieru, |e že dognana stvar. Zupan Bojakov-skv je to že objavil v izrodnej seji mestnemu zboru. Priporočal je, da mestno prebivalstvo pri tej priložnosti pokaže svoj patrijotizem. „Narodni Listy" temu shodu posebno važnost pripisujejo, zlasti za to, ker nemškega cesarja ne bode ziaven, kakor lani v Skiernievicah. Sicer se ne bode pri tem shodu ničesar sklepalo, kar bi nasprotovalo Nemčiji, a vendar je velicega pomena, da se je ta shod dognal brez vsakega posredovanja nemškega cesarja. Vlani je za shod v Skiernievicah bilo treba taceja posredovanja, letos ga pa ni bilo več. Razmere mej Avstrijo in Rusijo so se tedaj precej zboljšale To Ima velik pomen za avstrijske Slovane. Ce imajo avstrijski Nemci pravico, pravi ta list, vahtevati, da Avstrija živi v miru z Nemčijo, ki je navstala še le pri Sadovi, koliko bolj imamo mi avstrijski Slovani pravico zahtevati, da živi v prijateljstvu z veliko slovansko državo Rusijo, katera je že tolikrat pokazala svojo naklonjenost Avstriji. Čas je že minul, ko je Avstrija veljala za izklj ično nemško državo. Grška zbornica izvolila je v poslednjem zasedanji posebno komisijo, ki ima pretresovati slabo finančni gospodarstvo prejšnje vlade. Predsednikom izvolila je vladnega pristaša Mavromarosa. Za nekaj časa je bila pruska vlada prenehala iztiravati Poljake. Najbrž je hotela prepričati se, kaj poreko Rusi. Ko pa Rusija ni nič ugovarjala proti temu iztiranju, so je pa zopet začeli v velikih množinah izganjati čez mejo. Že pred Mahdijevo smrtjo prišla je iz Sudana vest, da je več sudanskih ustašev odpalo od njega in da so še drugi ž njim nezadovoljni. Na to je prišla vest, da je umrl za o.-epnicaini. To se je sploh verjelo. Sedaj se pa poroča, da je Mahdi umorjen od njegovih pristašev, ko se je ravno odpravljal v Berber, pobirat davke. To je lahko mogoče, ker Sudanci neso bili vsi, kakor že omenjeno, zadovoljni ž njim ter so mnogi želeti znebiti se ga. Dopisi Iz IliMlolf ovrga 4. avgusta. (P o 1 i t i š k o paperkovanje po volitvah.) (Konec.) Kakor se dr. Slanec v „Ljub. Listu" zagovarja, tako umiva in brani tega njegov drug dr. Poznik v ,.odprtem pismu" na grofa Margherija v nekem obskurnem lističi, kateri zovejo na Krškem „besni glasovi". Namen obeh „Poslanih" je oči viden, čisto prozoren: druga instanca še ni govorila. Ker nas dr. Poznik sili, da tudi njemu nekaj vrstic posvetimo, naj nam ne zameri, če bomo tu resnico in le resnico in gola fakta o njeni govorili, in navedli, se ve, v njegovem jeziku bo to zopet »Otpad1 in „napadanje". Ako je to res, kar trdi dr. Poznik, da je tisti zloglasni telegram Šušteršičev na dr. Slanca „glede izida volitve čisto nedolžen", potem ga vendar smemo vprašati: zakaj ste pa dali ta telegram, ki je v Hudoltovo došel 31. maja ob 1 Va- uri popolu-dne, v Vaši pisarni, kjer ste shod imeli in se posvetovali z dr. Slancem in V. Rozino, tako nujno Maderju, da ga naj po mestu od hiše do hiše nosi V In kako je to, da je ta telegram Vaš glavni agitator v svoji krčmi že ob 2, uri prepisaval in kmalu potem Mader v drugi hiši ga ponujal v čitanje z besedami: „Lesen's diese Sclnveinerer'? Dalje, kaj na to porečete: Ko ste Vi, g. dr. Poznik, v Preatonitovo krčmo 1. junija t. 1. prišli, je Vas c. k. okr. glavar g. Kkel (mislil je, da sta sama) koj s sledečimi besedami pozdravil: „Sie, Herr Biirgerme ister, mit diesem Telegram ni war aber docli ein Skandal. !>as liatlni Sir niču t ihani solim!" In Vi, gospod dr. Poznik, sta odgovorili: „Seien Sie ruhig, virllrirht lvirjft rs mis akrr đocn uutzru Za to imamo mi dve priči, ki ste te besede tam v krčmi natanko slišali. In to je povedala tudi priča pri glavnej obravnavi pred c. kr. sodiščem. Dalje se je nekdo Vaših pomagaeev pred ožjo volitvijo USttl, da Je ravno ta telegram Margherija uničil". Po Vašem „odprtem pismu" na grofa Margherija sodeč, pa smelo rečemo, da je Vam Bog jezik zato dal, da tega ne poveste, kar mislite. Dočim dr. Slame v Svojem „Poslanom" v ,.Ljub. Listu" trdi, da je še le (?) pri glavni obravnavi rekel, „da mu je žal, Ce kaeih 16 do 17 volilcev pride v preiskavo zaradi pregreška prodaje volilnih glasiv", korakate Vi, g. dr. Poznik, korak dalje, kajti Vi že pišete, da Je g. dr. Slanec grofa Margherija in njegovega „adlata" svaril glasov nakupovati". O tem pa še g. Slanec nič ne ve, in to je tudi laž! In Vi ste jurist in doktor, in še ne veste, da ni vse jedno glasove kupovati ali za pot odškodnino plačevati 1 Dalje govorita Novomeška „Dioskura" od neke „visokorodne gospe", ki bi bila tudi sodelovala proti kandidaturi Margherijevi. Malo plemenitosti in mo-| žatosti dokažeta s tem, kar se jima je kot taj-j no s t zaupalo za časa, ko sta še proti Sukljeju i (jeden se ve pasivno) agitovala in agitacijo vodila, I to zdaj na dan tirata in izdajata! Na dalje govori dr. Poznik, da jo grof Mar-I gheri „po g. prof. Stangcrji predloženi program podpisal, ki se v najvažnejših točkah z našim slovenskim programom ne ujema". Na to odgovarjamo, da je to vse „humbug". Da ne bodo Šukljejevci dalje sveta s tem programom, katerega nemajo, sleparili, hočemo mi si. občinstvu to stvar pojasniti. Res sta prišla prof. Stanger in trgovec Gustin pred ožjo volitvijo na Otočiće h grofu Margheriju, da se pomiri Gustin, kateri je na videz „koketoval" z nemško stranko, in res je grof M. njima nekaj obljubil in neki list podpisal. Pa kaj? — „Dass er nieht die Initiative zur Slovenisierung des Rudolfs-vverter Obergvmnasiuins ergreifen vird," — to je vse. No, to bi v sedanjih politiških razmerah tudi marsikdo drug podpisal. Tisti list pa je prof. St. pozneje v prodajalnici Gustinu pred nosom na drobne kose strgal Kaj pa je g. Šuklje storil, da bi si privabil 104 nemške glasove? On je kar naravnost z Dunaja „Cliurto hlauco" poslal na nemško stranko v Rudolfovem, „da naj svoje želje nanjo napiše, ker obljubi jej že naprej vse." (!) Kaj pa k temu pravite, g. dr. Poznik? Centralni volilni odbor v Ljubljani pa mora spat iti in Dolenjska se bode pogreznila, ker v lističi, kojemu je neki Jenič „urednik1, (gospod urednik! ne bodite razžaljeni, pa tako sem bral črno na belem), stoje sledeče besede: „In Vi, gosp. grof, ste bili kandidat centralnega volilnega odbora in takozvane radikalne slovenske stranke!" Te „grozo vi te" besede zapisavšemu, mi pride, gospod urednik, v spomin, kaj je nekdaj — to je že 3 ali 4 mesece, — gosp. dr. Poznik v Brunner-jevi gostilni govoril. Ko je dr. Poznika grof Mar- gheri vprašal, (bilo je še več gospodov navzočnih), ; kaj da ima on proti njegovi osobi, je Poznik odgo-! voril, da nema nič proti njegovi osobi, pa da mora i on delati za g. Šukljeja, „krr potrebujemo mi Slo-I venci na Dunaji proti ministerstvu „einen Sturra-bock" in ta bo g. Šuklje". Grof M. ga je pa za-| vrnil, rekoč: ,,kakšen „Sturnibock" pa bo ta, o ka-! teren trdite, da je vladni kandidat in da bo z mi-j nisterstvoin hodil V" In na to so se vsi navzočni j glasno smijali in — g. dr. Poznik tudi. Danes pa smo mi „radikalna" stranka! Konečno bi še dr. Pozniku v spomin klicali, I kaj da je po končanem slavnostnem banketu dne 28. junija v Brunnerjevi dvorani pred tremi pričami (izmej katerih je bila jedna „Narodov" dopisnik) prvi Novomeški domoljub glede »narodnega doma" v Rudolfovem njemu, dr. Pozniku, v zobe povedal, in kaj da je on sam (dr. P.) pritrditi moral. — Morda ne bo napačno, če tudi to v javnost pride 1 Zabeležiti Vam moram tudi to, da smo že imeli tukaj sodnijsko preiskavo proti tistim šestim trgovcem, ki neso šli 2. junija na somenj v Črnomelj, nego so se volitve udeležili, in 2, reci dve preiskavi zoper jed neg a profesorja, — zakaj? bote že še slišali, da se ne bodete načuditi mogli. Zdaj pričakujemo še drugih 14 od dr, Slunca napovedanih. Gospod urednik, pri mojem „paperkovanji" mi pridejo na misel mnoge reči, ki sem jih davno poslušati moral, danes so mi pa zdijo jako smešne. Tako mi je v tistej dobi, ko sva še složno in soglasno z dr. Slancem proti Sukljeju mislila in čutila, ta tako le dr. Poznika v deveta nebesa povzdigoval : „Dicses kleine „Maunerl" ^g. dr. Slanec govori najrajši nemški,) und ein soleh Genie / „Existenzminimum- — in seinem Programm ! — Der ganze Reichsrat liat sich den Kopf dariiber zerbrochen und dieses kleine pMannerl" hat mit e i ne ni Satz die ganze Frttgfl gelodt!" Ker že „puperkujein", dovolite mi, da še neki tretji osebi par vrstic posnetim, kajti ne vede prišel sem srečno do — tiiumvirata. Naletel sem namreč na Novomeškega Gustma, kateremu je, ker sam ne zna pravilno slovenski pisati, dr. Slanec „neko „Poslano" meseca junija za „Ljiib. List4 „vkup spravil". V tem „Poslanem" se usti Adolf Gustin, „da so psovke: „pertidija", „izdajstvo" ■-■ pravo a d rt-s o zgrešile — ter da je on ob volitvah prav korektno postopal". O tej osebi imam iz gotovega vira ta le fakta zabeležiti: Ko je Novomeška nemška stranka pred volitvami shode in zbore imela, ako se kandidat postavi, udeleževal se je tudi Adolf Gustin teh zborov in sej, glasoval z večino ter podvrgel se popolnem klubovemu sklepu, po katerem je bil dr- "VVurzbach kandidatom postavljen. Zavezan je bil torej vsak ud tega kluba s svojo častjo ne samo za Wurzbacha delati, ampak na dan volitve mu tudi svoj glas dati. Pa ne samo to, — ta Gustin vedel in hlinil se je pod krinko „des ehrlichen, treuen Gesinnunga-genossen" nemški stranki tako, da mu je ta vse zaupala in ravno njemu nalog dala, da on agitacijo za VVurzbacba na se vzame, vodi, ter, kar je potrebnega, učlni. Ko je za razne stroške in za pomagače agi-tatorske tudi nekaj denarja prejel, šli so na delo: glavni agitator bil je se ve A. Gustin, pa kaj mislite, za koga? — Za Šukljeja! Podagitatorjem svojim je pa to-le „Salomonovo" povelje dal: „Ako na katerem volilnem listku VVurzbacba bereš, tega pusti, kjer pa najdeš Margherija, tam tega prečrtaj, pa zapiši — Šuklje, tako ravnaj tudi, pri komer najdeš list prazenl" Nemška stranka pa še sanjala ni, da se za njenim hrbtom tako počenja, spala je, Šukljejevci so se pa v pest smijali, In tako je ta Gustin Margheriju 10, reci deset glasov izuzmal. Tretji čin tega „možaka" je prejšnjih popolnem vreden: peljal se je s prof. Stangerjem pred ožjo volitvijo na Otočiće h grofu Margheriju, „da bi tega h kakšnemu „kompromisu' prisilil in si svojo „nežnou vest potolažil. Vse pa je bilo od njegove strani le nakanu, da bi grofa M. v past ujel. ~ Nemški klub pa je v zboru, po prvi vo-litvi sklicanem, katerega se je tudi naš Adolf udeležil, sklenil, da morajo vsi udje pri ožji volitvi grofu Margheriju svoje glasove dati, kdor se disci- plini ne podvrže — reklo se je, — naj iz kluba izstopi, a Gustin ni izstopil. Na Otočicah so se na mostu posvetovali, potem pa k Bojancu v Št. Peter peljali. Tam so druge priče videle in slišale, kako je Adolf Gustin gosp. grofu Margheriju pri pošlo v u v roko segel in rekel: „Vse je dobro!" In še na potu obljubil je g prof. Stangerju, da bo še tisti večer šel h g. stotinku Lehmannu ter ga „pregovoril". — Pa komaj je Gustin v mesto prišel, že je nadaljeval svoje delo, t. j. agitoval proti Margheriju in za Šukljeja. Grof Margheri je sam v Rudolfovem pripovedoval, da je bil popolnem prepričan, — in kateri omikani in pošteni človek bi v tem slučaji drugače mislil ? — da je Gustin zaradi dogovora in kompromisa ž njim k njemu prišel, ko bi bil grof dru-zega prepričanja, bi ga ne samo ne bil pogledal, nego z bičem iz Otočic proti Novemu mestu pognal. K temu komentara ne treba, samo to rečemo, da mi „najivniu ljudje tako ravnanje in početje imenujemo: izdajstvo, perfidija, in četudi še tisočkrat to zovejo g. dr. Slanec in Adolf Gustin et consortes — „korekt.nost". H koncu še to-le: Naši Šukljejevci — pravi Struci — še zdaj nečejo videti in vedeti, da je 84 več kot 45 — in da je ves narod slovenski — iz-vzemši ,,rari nantes —u — na naši strani, torej proti njim. Naj „Slovan" za nas govori; ,,Slovan" piše: „Nekateri gospodje na Dolenjskem ne poznajo več ni narodnega našega programa, ni discipline, ni politične morale". Mi pa glede „Poslanih" Novomeškima dvema doktorjema v spomin kličemo: Kdor v stekleni hiši stanuje, naj ne meče s kamenjem po sosedih! Iz Železnikov 8. avgusta. | Izv dop.] To je hudo našemu g. podestatu. Mimogrede bodi povedano, da ima tudi pri tukajšnji šoli glavno besedo. Po vseh časnikih bila je že njegova častitljiva oseba „sramotena in obrekovana". A duševni velikan zmeni se za vse to hevskanje tako malo, kakor mimogredoči za lajanje psa, priklenenega na verigo. Da ne bode pa slovensko občinstvo zapeljano — caluniniare audacter, semper aliqtuid haeret — prepustite blagovoljno meni v njegovo obrambo malo prostora, da mu bode dal svet hvalo in čast, katera mu gre. Naj vidijo naše dobre dela, da se spodbujajo i drugi k jednakim slavnim činom. Zato je imel naš g. podesta — če tudi ni bil še v tej koži — hvalevredno navado, da je za vsako malo napravo, ki se je zvršila z njegovo pripomočjo — zameril mi ne bode tega pri vsej svojej skromnosti — udaril na boben in tako objavil svetu. Čudim se torej, kaj mu je jedenkrat zaprlo sapo, da je postal tako ponižen, da znabiti s svojim pohlevnim molčanjem tudi drugim odreka dolžno hvalo. Napravil je namreč letos novo šolsko zastavo. Krasita jo podobi sv. Alojzija in Janeza, prijateljev otročičev. Dasi sta vzeti od prejšnje zastave, ukusno jih je popolnem prenovil domači umetnik. Prav lepa je, saj je temno višnjeva. Velik utis je napravila gotovo na vsacega, ko se je bilo prvokrat razvila, o procesiji sv. R. Telesa. Bledi so tako že obrazi naše mladine, a odsev višnjeve barve spreminjal jih je v mrtvaške. Nehote stresti se je moral človek pri tem groznem pogledu, v spomin uriniti se mu je morala Preširnova procesija. In vse oskrbeli so naš podesta sami — le njim gre izključljivo zasluga za krasno delo. Gotovo so se bali, da jih ne bi kak neizobraženec zapeljal v njih estetičnem ukusu z napačnim svetom. „Kolikor glasov, toliko mislij". Zato so v svoji modrosti prezrli vse, še za učitelja veronauka se neso zmenili. — Zanimiv in priporočila vreden je tudi način, kako so prišli do potrebnih novcev, kar kaže, da so za kaj višjega rojeni. Drugod napravljajo tombole, ali kake druge šumeče in pregrešne veselice v jednak blag namen, zopet drugod poniža se v to voljeni odbor, da hodi od hiše do hiše z mavho in nadleguje ljudi s prošnjami za prostovoljne doneske. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Tudi mej našimi tržani, posebno mej mnogobrojno inteligenco, našli so se, ki so hoteli po vsej sili iznebiti se „ zapeljivega" denarja, da bi bili pripomogli k potratni napravi. Čul sem na lastno uho gospo: Jaz imam pripravljenih 30 gold., da bi mi le privoščil besedo." A naš podesta smatral in še zmatra vnebopijočim grehom, ko bi se „težko pri-služeni grižljeji ljudem iz ust pulili" s prostovoljnimi darovi. Zato so pa drugo ukrenili, ki ne bo nobega nič bolelo, tudi onih ne, ki so morali plačati. Naročili so zastavo s pripomočjo šolskega za- klada. Dalje časa sem vzdržujejo naši gostilničarji sami šolo. Pobira se pri litru nekako Vakr. več, kakor po druzih kraiih. Iz vsakoletnega prebitka stroškov za vzdržavanje šole napravlja se šolski zaklad, s katerim naj bi se šola sčasoma sama vzdrža-vala. Kakov talent imajo naš podesta v finančni stroki! Tako lepega kaj napraviti, in vendar nobenega ne obremeniti. Kako velikodumo pa ravnajo tudi naši gostilničarji, ker vem, da ga bodo vsi le hvalili zavoljo tolike originalne ideje. Brez hrupa in šuma dobila je naša šola vendar lepo zastavo. Na tihem se je napravila, na tihem vršilo se je tudi blagoslovljenje — ali pa še na tihem ne. „Se reče, je vse prav" Ko bi se bila slovesno blagoslovila, koliko šuma bi bilo, ki je posebno nervoznim ljudem neprijeten. — V Kranji omislila si je Čitalnica pred nekimi leti društveno zastavo in ni je dala blagosloviti — ako se ne motim. Koliko ubi tja je bilo takrat v Izraelu! Zidovje Jerihonsko bi se bilo podrlo pri prvem obhodu. Pri nas je pa vse lepo mirno, niti naši duhovni gospodje j nečejo se zaletavali v spoštovanega podesta, ker j vejo — kar je znano vsem ljudem — da je pošten kristijan, še iz stare šole. Zato pa priporočam j tudi jaz ravnanje njegovo v izgled vsem, ki hočejo j biti pravi rodoljubi, ker „vse je prav storil." Domače stvari. — (Deželni odbor kranjski) dal je 1500 i j gld. podpore za posestnike v Krškem in Kostanje- i ■ viškom okraji, po zadnji toči p škodovane. — (Izletnikom v Prago) naznanjamo, i da se bodo listki za vožnjo tja in nazaj dobivali I dne 14. t. m. pri železniških blagajnicah j v Trstu, Gorici, Ljubljani, Zagrebu in \ Mariboru. Listek si more kupiti vsakdo in brez ! posebne legitimacije; a zahtevati mora iz-i rečno direktni vožnji listek za v Prago in , nazaj. Kdor stanuje ob kakej drugej postaji, mora i se peljati na svoje stroške do jedne gori imenova- ■ nih postaj, na katerej bode potem prejel listek za j znižano vozno ceno. Le oni, ki so listke že prej ' naročili pri odboru in jih tudi že plačali, mogli bodo tudi na ostalih postajah us:opiti brez kacega dopla-! čevanja. Te listke prejeli bodo v priporočenih pi-: smili najkasneje v četrtek dne 13. t. m. — Za ravnanje cenjenega občinstva naznanjamo še jedenkrat, da se izletniki popeljejo s poštnim vlakom ki odhaja iz Trsta ob 10 uri dopoludne, iz Gorice ob P uri 24 minut dopoludne, iz Ljubljane ob 8. uri 7. minut popoludne, iz Zagreba ob 1. uri 15 minut popoludne in iz Maribora 7. uri 58 minut zvečer. Cene za vožnjo v Prago in nazaj so: iz Trsta in Gorice 34 gld. za II, 23 gld. 50 kr. za III. razred; iz Ljubljane 32 gld. za drugi, 21 gld. 50 kr. za III. razred; iz Zagreba 30 gld. za II., 20 gld. za III. razred; iz Maribora 27 gld. za II., 17 gld 50 kr. za III. razred. Listkom je veljavnost podaljšan a u a «lvajsH mi:j, veljavni bodo tedaj do 3. septembra. — Tudi opozarjamo, da je potovanje na Veleli rad s Če-kega, Moravskoga, Šlezije in Avstrije že zopet dovoljeno; tako da bodo oni, ki bi to želeli, mogli peljati se tja z Dunaja, iz Brna ali pa iz Češke Tfebove. — Dosedaj je za potovanje oglašenih že 80 osob. Nadejamo se, da se bode število istih poslednji dan podvojilo. — (Zlata maša) spovednika in kateheta v nunskem samostanu g. Mihe Potočnika, vršila se je včeraj v lepo okrašeni nunski cerkvi jako slovesno. V procesiji prišel je častljivi zlatomašnik, spremljan po sorodnikih in znancih in mnogih odličnih duhovnikih, na čelu njim stolni prost Zupan, potem: kanoniki dr Čebašek, Zamejec, Jaran, prost dr. Jar C, župnika Kar UD in Rozman, prof. Toma Zupan, duh. svetnik Gnezda škof. kaplan Šiška, župniki Kapus iz Krope, Stare in Dolence in mnogo drugih v cerkev. Slavnostno pro-poved imel je, dasi je v nunski cerkvi nemščina bolj udomačena, na izrecno željo domoljubnega zla-tomašnika v slovenskem jeziku semeniški spiritual g. F lis. Propoved bila je tako izborna, da se je bili vsi poslušalci iz srca veseli in da so kljubu hudi vročini z vedno jednako pazljivostjo poslušali nad jedno uro trajajoč dovršeni govor. Po pridigi pel je zlatomašnik veliko mašo, katera ee je sklenila z zahvalno pesnijo. Nunski samostan poklonil je zlatomašniku krasno izrezljano palico, učenke krasen šopek, sv. oče papež pa mu je podelil svoj poseben blagoslov. Potem bil je v samostanu obed, pri katerem so je v napitnicah častil zlatomašnik in blagi značaj. — (Čitalniški pevci) priređena čast po tovalcem v Prago v četrtek 13. dan t. m. zvečer na vrtu čitalniške restavracije koncert, pri katerem bode sodelovala vojaška godba. Večer ta boile gotovo zanimiv in mnogobrojno obiskan. — (Obesil) se je danes dopoludne v svojem stanovanji „Pri bavarskem dvoru" mestni blagajnik Ilengthaler. Ko so ga našli, bil je že mrzel, kajti visel je po mnenji zdravnikovem že par ur Pri senci ima veliko do kosti sezajočo rani, ker j-1 menda najprej z nožem hote', se usmrtiti. Ker se mu to ni posrečilo, končal je na drug način življenje. Kaj je bilo povod samomoru, se ne ve. — llivnu kar čujemo, da je rana na senci od tega, kor se je H. dvakrat obesil. Prvikrat odtrgala se j*1 vrvica, pal je na tla in se pri tej priliki ranil. V drugič pa si je vrv trikrat okolu vratu ovil, ustopil se na stol, kateri je potem z nogo proč suni!, da trupli« ni imelo nobene opore. Samomor ta vzbudil jo ve liko senzacijo in veliko se govori, a mi dosedaj nemarno nič pozitivnih podatkov. — (Nemščina v Trstu.) Namestništvo dalo je občini Tržaški ukaz, da se mora s šolskim letom 1885/80. na ljudski šoli v Rojanu v tretjem razredu nemščina poučevati kot obligaten predmet. Oh čina Tržaška se bode proti temu ukazu pritožila — (Na mesečni somenj) v 8. dan t. m postavilo se je 945 glav živine, in sicer: 300 konj. 2G5 volov, 21)0 krav in 84 telet. Kupčija bila je slaba, tujih kupcev prav malo. Na senmjišči za govejo živino videlo se je nekaj prav lepih pitanih volov; tako je Ljubljanski mesar g. F. SI. kupil za 2050 gld. 8 jako lepili pitanih volov. Voli bili SO znanega živinorejca g. Alojzija Maura iz Zadobravc — (Ljudske knjižnice) izšel je 15. snopič, v katerem se nadaljujejo pravljice. (Povest o pošastni ladiji. Povest o odsekani roki. Rešenje fatme. Povest o malem Muku.) — (Upravništvo „ Slovan a") prosi nas naznaniti, da je 15. številko ustavilo vsem onim. ki neso naročnine za drugo poluletje ponovili. Akc žele, da se jim list na daljo redno pošilja, naj blagovolijo priposlati naročnino. — („Goriška ljudska p os o j rtu i ca" dobro napreduje; v prvi polovici t. 1. imela je nad 10.000 gld. prometa. Ker nema dovolj denarja na j razpolaganje, da bi ustrezala vsem, ki se oglašajo, j vabijo se rodoljubi, da pristopijo društvu kot člani (deleži so po 10 gld.) ali pa da nalože svoj denar v posojilnici. Hranilne uloge obrestujejo sopo41/a%- — (V bolnišnici Ljubljanski) izpraznjena je sekundarska služba. Prošnje za to službo se imajo do 30. t. m. poslati vodstvu bolnišnice, jiri katerem se izvedo natančneji pogoji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Inomost 10. avgusta. Včerajšnje slav-nosti bile so vrhunec zveznega streljanja. Zjutraj rano bili so cesar, nadvojvode in dosto janstveniki pri maši na dvoru samostanske vojašnice. Cesar se povrnil v dvorec. Opoludno gledal je z nadvojvodami z balkona sprevod strelcev, ki je bil krasen, življenja poln prizor. Ko so se posamični oddelki približali balkonu, vihteli so klobuke in zastave. Vse klicalo je navdušene „hochu cesarju, ki je milostivo odzdravlja!. Sprevod, trajajoč jedno uro, bil je neprestana burna srčna ovacija. Po sprevodu obed strelcev v slavnostnih prostorih. Deželni glavar mej burnimi hoch-klici napil na cesarja, grof VVolkensiein na pokrovitelja Karola Lu-dovika. Nadaljne napitnice ni goste, Avstrijo. Tirolsko itd. Popoludne ob 4. uri prišel cesar in ž njim nadvojvode, potem Hohenlohe, Taaffe, Widman in spremstvo na slavnostni prostor. Vsprejet s cesarsko himno in navdušenimi klici. Na nagovor Rappov odgovoril cesar, da je s svojim obiskom zvezi avstrijskih strelcev, vsem prisotnim strelcem hotel izraziti svoje priznanje na patrijotskih težnjah te zveze, izraziti svojo osobno zanimanje za razvoj stivlstva. Zahva-ljevaje se za poklanjanje končal je z osrče-valnimi besedami mej radostnimi vskliki prisotnih. Ko je ogledal si razstavljena darila, slavnostne prostore in strelišče, povrnil se je mej ponavljajočimi se ovacijami v dvorec, kjer je bil ob 6. uri obed za 78 osob. Ob 8. uri zvečer bil je odhod mej neprestanimi dojavi navdušenja mnogo tisoč broječe množice. Cesar zahvalil se je toplo v pismu na namestnika za ponovljene dokaze srčne ljubezni in udanosti ter podelil dr. Falku, županu v Ino-mostu red železne krone tretje vrste. Inomost 9. avgusta. Serenade in baklade cesarju na čast udeležilo seje nad f)00 pevcev. Na hribih kresovi. Cesar poslušal je na balkonu. Po zboru „Hoch Oesterreich" pela je množica razoglava cesarsko pesen. Cesar pozdravljal je neprestano množico, ki je mej navdušenimi klici defilovala mimo balkona. Dunaj 9. avgusta. Minister grof Kal-noky odpelje se ta teden za več dnij v Varzin Bismarcka obiskat. Pariz 9. avgusta. V Toulonu v pomor-skej bolnici jeden sumnjiv slučaj. V Marseillu od četrka do petka 26 osob za kolero umrlo. — Na Španjskem včeraj 4700 ljudij za kolero zbolelo, 1700 umrlo. Narodno-gospodarske stvari. „Vinorejsko društvo v Štanjelu uknjižena zadruga i omejeno zavezo". (Konec.) Prodajo vina pospeševala bode: njega večja zaloga. V ta namen boti skupni kleti v Štanjelu (za bela viua) in v Tomaji (za črna), kjer se bodo vina dotičnih krajev obravnavala. C. Pomoč društvenikom. Da društveniki ne bodo prisiljeni o vsakem času in za vsako ceno vina prodajati, pomore se jim s tem: 1. da društvo kupi od njih grozdje po obstoječi ceni, katero določi odbor treh udov, voljen na jedno leto od občnega zbora. Ako bi pa društvo vino dražje prodalo, kakor je bilo cena grozdja določena, dobe dotični društveniki vrhu tega primerno odškodnino, katero določi občni zbor. 2. Ko bo društvo imelo dovoljno svoto denarja, bo društvenikom denar posojevalo, kateri bo mogel dolžnik tudi z grozdjem poplačati. Društveniki. Društvo ima redne in podpirajoče člane. Redni ud mora biti posestnik vinograda v okrožji Komenske ali Tomajske dekanije in se zaveže, dati društvu vsako leto najmanj 50 klgr. najboljšega grozdja ali pa plačati 5 gld. av. v. — Od ravnateljstva odločeni umelec ima pravico, nesposobno grozdje zavreči, kakor tudi določiti vrsto (kva-•r.eto) grozdja, katero mora društvenik mesto denarja, če je v §. 8. — črka C. — odstavek 1. — navedeni odbor 3 društvenikov postavil različnemu grozdju različno ceno. Podpirajoči ud more biti vsak, ki se zaveže plačati društvu vsako leto najmanj 5 gld. av, v. Vrh tega mora plačati vsak ud 50 kr. ustop-nine v reservni fond. Iz tega posnetka iz društvenih pravil je jasno, kako koristno bode delovanje društva. Želeti bi bilo, da se v naših vinorodnih krajih osnuje več takih zadrug in da je vsak vinogradnik član take zadruge. Potem se bode naše vinstvo v kratkem .»ovzdignilo in naša vina bodo zaslula po svetu. Konečno naj omenim še to, da bode Stanjel-ska zadruga ne samo blagodejno uplivala na vinar-vo na Krasu in Vipavi temveč tudi koristila vino-livcem, ki bodo lahko dobivali iz društvenih kletij . a primerno ceno umno prirejenega naravnega vina. Kdor želi pristopiti temu društvu, oglasi naj • pismeno ali pa osobno pri ravnateljstvu. (Predalnik: Josip Alojzij Fabijani; odborniki: Fran C me iz Tomaja, Josip Ž i vic iz Skope, Josip Fa-lani iz Kobdilja, Janez Klobovs iz Štanjela, . Svob Pegan iz Avberja, Alojzij Štrekelj iz . iona.) Umrli so v Ljubljani: 4. avgusta: Matevž Škerl, zidur, 62 let, Opekarska citta Bt. 8, za jetiko. 5. BVgnstai KarolOettl, pek, zdaj prisiljenec, 29 let, ' Ijanski nasip št. 60, za Brigthovo boleznijo. — Uršula :>rar, delavka, 26 let, Kravja dolina št. 6, za jetiko. — ! ančISka Ruperšek, delavka v tovarni za smodke, 17 let, 'sta v mestni log št. 3, za sušico. 6. avgusta: Frančišku Ziegler, delavka, 2(5 let, Kar-. "k.i cesta št. 24, zu jetiko. Meteorologieno poročilo. Tržne cene v EjiibljaiBft dne 8. avgusta t. 1. d. kr. Speli povojen, kgr. . kr. Pšenica, hktl. . . . (i 50 — liti Rez, u ... 5 20 Surovo maslo, „ — 81 Ječmen, » • . • •i :«7 Jajce, jedno .... — 2 Oves, Ajda, n • • • 8 92! Mleko, liter .... — H » ... 487 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, h ... 5 i'.T Telečje „ — 51 Koruza, • 5 67 Svinjsko „ „ — 86 Krooipir, n ... 3 50 Koštrunovo „ B — 36 Leoa, 8 - Grah, 8 - Golob...... — 17 Fižol, 1) ... 8 50 Seno, 100 kilo . . 1 6'i Maslo, Mast, kgr. . — 96 Slama, „ „ . . i <;«» n • -82 Drva trda, 4 □ metr. 7 50 Speli trite ji, „ —154 „ mehka, „ „ 5 20 3 Caaopa'84^? , ; barometra WTM«a , V mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ti > od 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-16 mu. 734-27 mm. 737-58 mn. 20-74 C 20PC 14*6*0 si. zah. z vzh. z. se v. obl. obl. obl. 410 mm. dežja. > cri 7. zjutraj 2. pop. 9. Lvecer 73845 m, 786M m. 73672 mm. 130" (J 21 8*0 175 (J si. sov. si. svz. si. svz. megla d. jas. ja». O-0O mm. Srednja temperatura 185e in 174°, za 13° in 24° pod normalnu). IDu-najslsa, "borza dne" 10. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 70 kr. Srebrna renta.......... 83 , 30 „ Zlata renta........... 108 „ 95 „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ 60 „ Akcije narodne banke....... 879 „ — „ Kreditne akcije......... 282 „ 30 „ London............ 125 „ 40 , Srebro............. — „ — „ Napol.......... 9 „ 93 Vi n C kr cekini.......... 5 „ 92 , Nemške marke......... 61 , 45 , 4°/0 državne srećko iz 1. 1854 250 gld 128 , — „ Državne Brečke iz 1 1864 100 gld. 168 „ — „ 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ — „ Ogrska zlata renta 4°/0...... *8 » 65 „ „ papirna renta 5%...... 92 „ 10 „ 5'/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5u/n . . 100 gld. 116 , 50 „ Zemlj. obč avstr. 4'/i0/0 zlati zast listi . 124 „ 75 „ Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 115 „10 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „25 , Kreditne srečke.....100 gld. 178 „ — „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 „ PO , Akcije anglo-avstr. banke . . 180 „ 98 , 25 „ Trammway-drnšt velj. 170 gld a. v . . 100 »50 „ 500 hektolitrov lastnogra pridelka se cono proda pri J. Briickner-ji v Zagrebu, Ilica št. 41 (gostilna „Prl zamorci"). (470—1) Trgovski pomočnik, izurjen v prodaji manufakturnoga in špecerijskega blaga, vsprejmo se v sluibo, kakor tudi jeden z dobrimi šolskimi spričevali pri (467—2) J. Miiiler-ji v Za gor ji za Savo. Provizijski potniki za prodajo kmetijskih strojev (465-2) se iščejo. Kje? pnvo It prijaznosti npravništvo „Rlov. Naroda". "1. C. JUVANCIC, lioscsl ■ t i U vinogradov mi l{i^cljsK<>ni, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—H) Bizeljsko vino 1884.1. od 14 do 18 gld. „ 1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. ff&j ^-»t^ wu>j--M-feUJ---_icfgt ! Kdor se hoče smijati! naroči naj se na j šaljivi Jurjev koledar" II. letnik:, za leto kateri bode prinašal obilo smešnega gradiva, pripovedk in hiiuioresk z ličnimi podobami. „Jurij" bodo v svojem koledarji bril burko s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni mu ne bodo manjkalo. — Izšel bode že oktobra meseca. — Cena mu jo S5 kr. — Pisma in naročnino (399—4) upravništvu „Jurja s pušo", Trst. zii hitro pripravo naravno, okrepčnjoče kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. av. V. pri Juliji BUtner-Ji, lekarji v lleirlu-nan-ii. N|>. AvNtr.; ESloga v l.jultljani pri Jul. pit Trnkoezj-jl in v mnogih lekarnah cesarstva. NB. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (143—14) kopalni stol 4/i stekenice. Izvedenega in izkušenega akviziterja za zavarovanje življenja vsprejme pod ugodnimi pogoji glavni zastop lianke „Slavije" y Ljubljani, :Kori.grreszi.i trg- št. T. (471) Št. 4729. (461-3) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajnica kranjska ((di ot> 8. uri asvo6or. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji v pretečenenv letu. 2. Odobrenje proračuna za prihodnje društveno leto.. 3. Sklepanje o nasvetih odbora in društvenikov. Odbor kranjskega ribiškega društva, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885. ID t. iKIapler, (468—1) predsednik. 19 \ iz pivovarne bratov lioslerjcv (6—32) priporoča v zalojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. Tinktura Najbolj.^ in najgotovejSe sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nojf. Ima to prednost, da so s to tinkturo kar s penzeljekom pomažu bolni del na nogi. V kratkem ("asu odpravi ista brez holečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi, Stoklenićica z rahilnim navodom in penzijom vred velja 40 kr. (408—5) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila 8pošto na deželo: „IIEB4AKSA TKI9iOC%Y« zraven rotovža v Ljubljani. Dr. Sprang^er-Jeve kapi j ice mm želatfe©* Tajni medicinski iit dvorni sovernik dr. Bilcking, medicinski soveinik dr. (!ohn, dr. MUnnin^ in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodenim in trchiiNiiini boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavoholju, trebuholiolju, /.as I i/en ju, želodčnej kislini, vzdihovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zupietju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. f>0 in 30 kr. Pri gospoi'u lekurji .Svobodi, prt Zlatem orla, mi TreHlrnoveiu trgu. (716—62) V AMERIKO pride najceneje, kdor bo obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, 1, ITOLOZL, najstarejfia tvrdka te vrite. (623—44) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 8628