ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII
1. FEBRUARJA 1931
ŠT. 5
K DANAŠNJIM MEDNARODNIM SMUŠKIM TEKMAM V BOHINJU: NA POBOČJU VOGLA, 1923 m.
FOTO PROF. RAVNIK
34
Novi bani
Dne 10. t. m. so bili upokojeni savski ban dr. šilović, zetski ban general Smiljanić in moravsiki ban Nestorović, razen teh so' bile izvršene še nekatere izpremembe glede banskih pomočnikov. Vsi trije upokojeni bani so postali člani vrhovnega zakonodajnega sveta in odlikovani z redom jugosl. krone I. razr.
Jeremija Živanovlć, novi ban Moravske bauo^vine.
Na desni: Uroš Krulj, novi ban Zetske banovine.
Dr. Ivo Perović, novi ban Savske banovine.
Spodaj:   Načrt za spomenik, delo akad. kiparja Arambažića, ki ga postavijo na srbskem vojaškem po^ kppaiišču v Parizu.
blagoslovitev zastave »Jadranske straže . Une 18. p. m. je bila v častniškem doonu v BeJgradu slovesno blagoslovljena zastava >Jadranske straže«, ki ima namen propagirati in podpirati razvoj naše mornarice. Kumovalai je zastavi sama kraljica Marija, ki jo vidimo na zgornji sliki na odru.
Spodaj: Slovenski gojenci orožniške podčastniške šole v Sr. Kamenici okrog svojega božičnega drevescai, s katerim jih je presenetil poveljnik šole, polkovnik Tartalja. Drevesce te 3lagoslovil kat. župnik, ki je imel ob tej priliki lep nairovor.
Organizatorji prelepih knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne, ki so jih prejeli naročniki za božič. Na zbirke (glej Ilustr. Slov. z dne 28. XII. p. 1.) ponovno opozarjamo. Na sliki sede od leve na desno g. ravnatelj Mesar, tajnik S. Škerlj in pesnik dr. A. Vodnik.
35
K današnji mednarodni zimski olimpijadi. v Bohinju
Smučanje slovenski narodni sport
Samo v skandinavskih deželah je sanuča-nje tako staro kot na Slovenskem, sicer pa nikjer v Evropi. Ima namreč 700-letno tradicijo in Se Valvazor nam pripoveduje o smučanju bloških kmetov. V zadnjih letih se je pa z neverjetno naglico razširilo po vsej Sloveniji in danes smučata kmet in meščan, moški in ženska, staro in mlado.
Spodaj:   Bloke-Nova vas,  pradavna  zi-beUca slovenskega smuškega sporta.
Bloški očanec na smučeh.
Bloški fantje na poti  k  nedeljski sv. maSi.
Spodaj :     Zimsko življenje na Blejskem jezeru.
Spodaj: Skupina Podrte gore v Bohinju, raj visokogorskega smučanja.
Kmetiška dekleta v nedeljo popoldne.
Rozmanova delavnica zimskosportnega orodja v Bohinju, ki je bila jako zaposlena že davno pred vojno.
36
37
Na prizorušču zimske Olimpijade Bohinj
Velike zinisko-spoitne prireditve, ki so bile lansko leto odpovedane, oziroma preložene na letos, se pravkar vr.šijo v Bohinju. Tako je sedaj Bohinj pozorišče velikih mednarodnih borb na zimsko -športnem polju. Udelžujejo se teh tekem domala vsi evropski narodi: Jugoslovani, Čehoslovflki, Poljaki, Francozi, Nemci, Romuni in — kakor znano najboljši zimski športniki — Norvežani. Da se te tekme vobče vrše pri nas, je zasluga našega >]ugoslovenskega zimsko-sportnega saveza«, ki se je že dolgo vrsto let prizadeval, da se izmerijo tozadevne mednarodne moči enkrat na naših tleh. In za to je bil določen naš slikoviti Bohinj, iz katerega prinašamo več l^otografičnih posnetkov — zlasti one terene, po katerih bo tekla tekmovalua proga. Pri izbiri kraja je JZSS zelo preudarno razmotri-val, ko je za to določil Bohinj. Kajti obseg takih prireditev zahteva najobsežnejše in najprimernejše terene, ako se lioče na pr. tekanovalno progo tako po tehnični, kakor tudi »estetični« strani kolikor mogoče vzorno in zadovoljivo izvesti. Pa kakor že rečeno: t Bohinju je
to lahka stvar. Obširne brezdrevesne poljane, dobrave in senožeti, v pravem razmerju menjajoči sc terenski vzponi, ravnice in padci, slikovita alpska pokrajina — vsega tega nudi Bohinj v izobilju. Pri ugodnih snežnih razmerah težko tekmuje z njim še kak drug kraj.
Pa tudi po drugi strani se je Bohinj na te prireditve pripraivil. Omeniti je treba veliko Hansenovo skakalnico, naj-Ijoljšo v naši državi, ki so jo podjetni Bohinjci zgradili. Na njej so omogočeni skoki nad 50 m v daljavo. Ravno danes se to tekmovanje vrši.
Z navedenimi prireditvami, ki imajo izrazit mednarodni značaj, je pa v splošnem storjen velik korak navzgor. Da je to za na.šo domovino velike koristi, je jasno, kakor je jasno, da leži velik del našega narodnega gospodarskega napredka, v pospeševanju tujskega prometa. Udeleženci najrazličnejših narodov in držav imajo pa tudi priliko na lastne oči prepričati se, da prebiva tod kultura in po napredku stremeč narod. Le-ta danes navdušeno pozdravlja svoje odlične goste! Prof. Janko Ravnik.
Bohinjska Bistrica. Na levi: Podrta gora.
Friglavsko pogorje z Vogla. Sp<Klaj: Južnobohinj. pogorje.
Triglavsko pogorje s Senožet. Desno: Vogel z Orlovih glav.
Zimski motiv s Koprivnika. Spodaj:  Nad Velim poljem.
(Vse slike za to serijo j?' P"""*-     ^^^riik.)
3S
Razne posebnosti in zanimivosti
Na desni: Noćni velepožar v Bahimoru (Amerika). Slika nam nazorno kaže modeme gasilske priprave ameriških velemest. Nešteti vodni curki dežujejo od vseh strani na gorečo palačo, vendar je požar popolnoma uničil vso notranjščino in ohranjeno je ostalo le zunanje zidovje.
Spodaj:   Potapljač za  globoka  morja.
Ameriški vojni mornarji razkazujejo v šanghajski luki mladim Kitajkam opravo in priprave potapljačev, ki jih imajo na vsaki vojni ladji.
Železnica na bobnu. Pred kratkim se je vršila v Ameriki z^animiva prisilna dražba. Na bobnu je bila namreč železniška proga Chicago-Alton z vsemi postajami vred. Kupila jo je družba Baltimore-Ohio. Spodaj: Parlamentarna podzemska železnica. Palača ameriškega senata je zvezana s Kapitolom (kongresno palačo) in drugimi paJačami osrednjih uradov s no-sebno podzemeljsko električno železnico, da morejo prispeti parlameintarci in drugi interesentje čim prej iz enega urada v drugega. Spodnja slika nam kaže voz te železnice v prometu.
Deset mož drži 8 m dolgega udava, kakršne uporabljajo poleg drugih kač v zavodu za iridobirauje seruma v San 'aulo (Brazilija), v svrho dobave protistrupov pri zdravljenju kačjih pikov. Kakor znano, je v Južni Ameriki jako mnogo zelo strupenih kač.
Na   levi:   Japonski   mikado
(cesar) ima samo dve hčerki, a doslej še nobenega sina. Slika na levi nam kaže najnovejši posnetek obeh prin-cezinj, Terunomije in Taka-nomije.
39
s proslave 60-Ietnice zedinjenja Nemčije.
Ehie 18. p. m. je slavila Nemčija 60-letiiico, odkar je po Moltkejevih ziiiagah nad Francijo prebral kancler Bismarck v dvoraini ogledal franc, kraljevega gradu v navzočnosti vseh nemških vladarjev slovesni akt združenja Nemčije in proklamacije pruskega kralja Viljema za nem,škega cesarja.
Proslava nemške mladine. Berliasko dijaštvo defilira pred spomenikom cesarja Viljema I, zedinitelja Nemt-
čije.
Spominska slavnost v berlinskem parlamentu.
Starostni predsednik dr. Kahl, ki se jo nekoč še sam udeležil proklamacije, govori spominski govwtr.
Na levi: Maršal Pilsud-ski, diktator Poljske, ki se mudi že dlje časa na oddihu na otoku Ma-deiri. Naša slika nam ga kaže n0 njegovem vsakdanjem jutranjem iz-prehodu.
Teroristi na svetovni zatožni klopi. Najzanimivejšo točko sedanjega zasedanja sveta DN v Ženevi tvori nedvonuno pritožba Nemčije zoper poljsko zatiranje tamošnje narodne manjšine. Nemški zun. minister Curtius (1) je v velikem govoru navajal vse krivice, ki jih trpe Nemci na Poljskem, odgovarjal mu je pa poljski zun. minister Zaleski (2), češ, da postopajo Nemci enako s svojo poljsko narodno manjšino.
Na; levi: Angleški prestolonai^ednik {X) odhaja na svoje veliko potovanje -po južnoameriških državah.
Spodaj: Največja ladja sveta, ki jo gradi angleška družba »Cunard Linee v Clydebanku na Škotekem. Ladja bo dolga 322 m, široka 29 in bo imela 73.000 ton, a stala bo od 1—1.4 mUi-iarde dinarjev. Izgoto\Tljena bo prihodnje leto. Last navedene družbe je tudi »Bereagaria«, s katero prispe letošnje poletje okroglo 1000 naših ameriških rojakov obiskat domovino.
40
Inozemske zimsko-sportne zanimivosti
Na desni:
Na Silvestrov-o je bila odigrana v švicarskem ziinisko-sportnem središću Davos končna tekma za Spenglerjev pokal med L. T. C. iz Prage in E. H. C. iz Davosa. Zmagali so Pražani s 4:1.
Spodaj: Smučar s krili, ki jih je konstruiral neki dunajski spwtnik. Uporabljajo se slično kot jadra in se baje utegnejo dolbro obnesti.
Spodaj  na  desni:  Vesel  zlmskosportni motiv iz Švice.
A.Derental: 39
Singapurska krasotica
Povest
»Če se spravljate pisati kakšni babnici, Vam tega n€ bi svetoval! Saj bo do jutrišnjega večera itak pozabila, kako Vam je bilo ime... Sdcer pa je to Vaša zasebna zadeva!«
Rahmanov je strgal listič iz beležnice in takoj, ob točilni mizi zapisal, ne da bi sedel:
»Draga Kate! Ko dobite te v naglici spisane vrstice, bom že daleč proč! Najini poti sta se slučajno križali, a zdaj gresta zopet narazen. A nikoli ne bom pozabil na iskreno prijateljstvo in usluge, ki ste mii jih prijazno izkazali! Vi ste res pridna, dobra deklica... Če se vsaj malo zmenite za moje mnenje in mi zaupate, poslušajte moj nasvet: pustite onega tolovaja, Moraleda, takoj na eedilu, in odpotujte, kamor hočete iz Singapura! Izročite, prosim, moje vdane pozdrave mistress Page... Poljubljam roko. Vaš George, nekdanji »modemi plesalec« in sedanji ladijski kurjač... Še sam ne vem, kaj bom in kje se ustavim! Obilo sreče ... Zbogom!«
Rahmanov je poklical kitajskega boja in mu stisnil v roko meksikanski dolar. »Ponesi to pismo v hiišo številka 14, Almeika Street. Tam povprašaš po miss Kate. Pismo smeš izročiti samo njei osebno in le takrat, kadar
ne bo nikogar zraven! Si razumel?«
Boj se je prijetno namuznil, ker je otipal v roki srebrni novec, izredno dober zaslužek.
»Razumem, sir! Kam pa Vam prinesem odgovor, prosim?«
Rahmanov se je zasmejal. »Če me utegneš poiskati — v Moskvo, Arbatska četrt, Gagarinska ulica, številka 2 ... A bogve, kdaj bi me tam našel... Za sedaj ne potrebujem nobenega odgovora!« »Razumem, sir!«
Rahmanov se je obrnil k svojemu novemu delodajalcu: »Zdaj sem gotov!«
... Ko je prišel Rahmanov od nevajenega dela izmučen in od premoga umazan, z ožuljenimi in ožganimi rokami naposled na krov — je tovorni pamik »S e a Gull že plul iz ozkega Malaškega preliva v prostorni Indijski ocean.
Na levi so se skozi kopreno dežja in megle v daljavi dvigali sinjkasti hribi otoka Sumatre. Na desni je tonila v sivem mraku nizka obala azijske celine. Spredaj je štrlela iz morja osamljena črna skala. Videti je bilo, da se onstran nje že pričenja neskončna vodna puščava. Že naslednji trenutek se je moral izgubiti sredi te puščave parnik, s katerim je hitel Rahmanov novemu življenju nasproti.
Varšava, 1925.
KONEC
BaJaroltslc Jugoslav, tialcame v Cfultlfanl — Ponatt» posamezat^ aiiic aovoiten le « prtvoitenfcm ureitatitv«