Spet praznik mladinskega petja Zvone Štorman kuhal v soli C. ;I St. 29/ Uto 64 / Celje, 14. april 2009 / Cena 0,81 EUR □ OdgovOTM mdnicft řn^ 1M)in«Cvvn Derbi Celjanom Na štadionu Ob jezeru je v spomladanskem delu prvenstva domači Rudar prvič klonil, Celjani pa so se od njega v precej dramatičnem obračunu oddaljili in še bolj pribli^li vodilnemu Mariboru. FotK GrupA # JI Celje v soju grbov Ob občinskem prazniku je bila osrednja pozornost v soboto namenjena dobitnikom bronastih, srebrnih in zlatih celjskih grbov. Zlato sta zasijala upokojeni prvi mož Banke Celje Niko Kač in profesor francoščine Slavko Deržek. Avtoprevozniki _ pred protestnim shodom v soboto dokončna odločitev, ali bodo zaprli avtocesto v Brezovici Strah je vsakdanjost Tragična smrt v Štorah Nesrečnik sicer ni padel z velike višine, a se je nabodel na ostre konice ograje, kar je bilo zanj usodno. Branko Kristanec iz Lokavca v Rimskih Toplicah ob eni od razpok, ki jo je zadnje deževje zarezalo v hrib nad njegovim domom. S podobnimi vdrtinami je dobesedno prepredena vsa vzpetina, kjer so se desetletja doslej širile obdelane njive - brez kakršnih koli posledic - zdaj pa je strah vsakdanjost Kristančevih. DOGODKI hoví tednik Priprave na protestni shod Avtoprevozniki, včlanjeni v različnih zbomicahr se bodo v soboto ponovno sestali prdvvCd)u in ocenjevali, kako resno je inihove zahteve vzela vla^. Ce z ukrepi vlade ne bodo zadovoljni, bodo čez en teden pripravili cest* no zaporo. Spomnimo, da so se avto-prevozniki vzačetku marca sestali v Celju in se zaradi skupnih težav končno poenotiJi. Izvolili so krizni odbor, ki jih bo zastopaj v pogovorih z vlado. Glavni vzrok, poleg recesije, da njihovi tovornjaki stojijo na parkiriščih, je namreč prav vlada. Ta dovoljuje, da so goriva dražja kot v sosednjih državah, pri čemer Še (do pred kratkim) ni objavila raz- pisov za subvendoniranje nakupov okolju prijaznejših vozil, ni Se tudi razkrila, kakšno bocestninjenjeza tovorna vozila. Celo r^resivni organi vlade jim ne gredo na roko. Namesto da bi ustavljali mje av-toprevoznike, se »znašajo« nad našimi. »V Sloveniji je 20 policistov, ki opravljajo cestni nadzor nad tovomim prometom. Dnevni tranzit pa je od 1.500 do 2,000 vozil. Ampak vedno se jim zdi lažje ustavljati naše voznike kot tujce, saj imajo z njimi veliko več nevšečnosti» tudi same >papifo)o-gijes« je zgolj eno težavo podrobneje pojasnil Član kriznega odbora Peter Pi^k. »Pravzaprav od vlade ne želimo nič drugega kot to, da bi lahko de- lali pod enakimi pogoji kot konkurenca. Obenem vse naše zahteve niso nove» temveč že precej stare.« Za nekaj zahtev na) bi vlada že ponudila rešitve, za ostale še ne. Ali so ponujene r^itve dovolj in ali bodo res uresničene in ne zgolj zapisane na papirju, bodo v soboto presodili sami avtoprevozniki. Če ne, bodo na zboru pripravili vse potrebno, da bodo naslednji ponedeljek in torek zaprli cestninsko postajo na tovornem pasu pri izhodu Brezovica. Če vlada še vedno ne bo obljubila dovolj, bodo svoje pritiske še stopnjevali, $o odločeni. ROZMARi PETEK Foto: GrupA Avtoprevozniki bodo v soboto presodili, ali so vladno obljuba za razrssrtsv njihove stiske dovolj foalne. V TrnovBljskem dvojčku jo naprodaj 39 stanovanj v naložbeni vrednosti 5,5 milijona evrov. Celje še z 39 novimi stanovanji VTmovljah pri Celju so v Četrtek odprli dva bloka» ki so ju poimenovali IVnoveljski dvojček. N^teri moderno zasnovani prostori, ki imajo večinoma tudi prostome balkone ter podzemna parkirišča, so že opremljeni in takoj vse-Ijivi. Nova stanovanja so posebna Še zato» ker sta se kot investitor našli dve popolnoma različni družbi, Nepremičnine Celje ter Mesnice Led as. V obeb so prepričam, da bo prodaja kljub trenumo neugo^îm razmeram hitro stekla, saj sta cene spustili za konkretnih 10 odstotkov. »Pred letom in pol je bilo to $e preœj zanemarjeno zemljišče. Nekateri so tukaj Se stanovali in smo jih morali preseliti, nekaj stanovanj smo mora- li odkupiti, urediti služnosti, spremembe v zazidalnem na-ûtu,« je naâtev^ direktorica Nepremičnin Celje Danica Doberšek, »danes pa so to le- pa, prestižna stanovanja.« »2e pet let smo razmišljali o gradnji. nâto smo skupni dlj našli z Nepremičninami. Kljub temu» da časi za prodajo stanovanj niso idealni, smo prepričani, da nam bo uspelo. Kvaliteta bo Še vedno na§la kupce,« je povedal soinvestitor direktor družbe Mesnice Ledas Zoran Poteko. Izvajalca sta se dogovorila, da S! lx)sta izkupiček od prodaje delila na pol. svoj manjši del pa bo dobila nepremičnin- ska družba Kapitol Nepremičnine, ki sta jo investitorja izbrala za posrednico. To je na prvi po^ed precej presenetljivo, saj se tudi same Nepremičnine Celje ukvarjajo s prodajo nepremičnin. »Iz preprostega razJogá. Objekt se nam zdi tako impozanten in posebej iztrži j i v, da smo se s soinvestitorjem odločili za posrednika. Je pa še en razlog. Objekta pred prodajo s soinvestitorjem nismo delili, temveč se od vsakega prodanega stanovanja polovica kupnine nakaže nam in polovica Leda5a,<< je pojasnila Doberškova. Izkupiček od prodaje bodo Nepremičnine namenile za gradnjo neprol^t-nih stanovanj, pri čemer se v pra\4(ar odpetih ob j^dh za ne- profitna stanovanja niso odločile. Zakaj? »Objekt je prelep in prebogat, da bi ga uporabili za neprofitna stanovanja. To bi bii ^h za ta objekt,« je pojasnila Doberškova. Stanovanja so večinoma 2,5-do 3-sobna, zelo malo je garsonjer, medtem ko so štiri stanovanja nadstandardna - po-leg velike terase imajo še ja-cuza - pri čemer določena stanovanja ponujajo že v celoti opremljena. Obenem bo ravno prodaja teh stanovanj vzorčni primer nove akcije NLB, s katero bodo kupd lahko ugodneje prišli do nepremičnine. »Prepričani smo. da je zdaj pravi Čas za nakupe n^remičnin. Zato smo se odloČili, da bomo investitorje nepremičnin pre- pričali, naj svoje cene spustijo za 10 odstotkov, mi kot banka pa bomo kornitentom in ne-komitentora ponudili ugodne obrestne mere,« je akcijo, ki jo bodo prvič speljali prav pri prodaji stanovanj v Trnovljah, opisala direktorica podružnice NLB Savinjsko-Šaleške regije mag. lidija Dovâak. »De-sefodstotni popusti so v teh primerih prav korîkretni, znašajo do 15 tisoč evrov,« je dodal direktor dnižbe Kapitol Nepremičnine Janko Parfant ter obenan navdušeio dodal: »Gre za tako lepa in dobra stanovanja, da se nam pri pn>daji res ne bo treba pretvarjati, da gre za kvalitetna stanovanja.« ROZMARI ptrrtK Foto: SHERPA V Tmoveljskem dvojčku, čeprav» mkiterfl itanovanja U povsem opremljena, se ni prebivalcev. Kupuv nemreČ Še ni, interasentov pa je vsaj SO. Celjski debaterji državni podprvaki Debaterji zGimnaziJe Celje - Center so na leloSn|em iinalu državnega srednješolskega debatnega turnirja v Državnem zboru Republike Slovenije v petek ponovno dokazali, da sodijo med najboljše v državi is v zbirko uspehov dodali še naziv državnih podprva-kov. Oebatni finale se je odvijal v okviru javne razprave o aktivnem državljanstvu mladih in volitvah v evropski parlament. Na njem so z mladimi spregovorili tudi ugledni gostje, predsednik države dr. Danilo Tiirk. predsednik državnega zbora dr. Pavle Gantar, poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj, poslanec Evropskega parlamenta Aurelio Juri in vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta Nataša Goršek Mencin. V debatni ekipi z Gimnazije Celje • Center so sodelovali Živa Lipar, Aljo§a Pollak in Zan Žveplan, na debatno trditev voHlve v Evropski parlament bi morale biti obvezne pa so se pomerQi z ekipo z n. gimnazije Maribor. PM Zadnji dan za prenos prijav Danes se izteka rok, v katerem lahko bodoči srednješolci svoje prijavnice za vpis prenesejo na drugo šolo, če so presodili, da si bodo tako lažje zagotovili vpisno mesto. Glede na stanje po prvem vpisnem roku je zelo verjetno, dabosta vpis om^ili 1. gimnazija v Celju, ki je za 150 mest v programu splošne gimnazije prejela 203 prijave, ter Srednja zdravstvena šola Ce- www.ra(iiocelje.com Ije, kjerse je v program zdravstvene nege za 140 mest prijavilo 196 kandidatov, v program kozmetična tehnûca pa za 26 mest kar 72 Šolarjev. Po današnjem izteku roka za prenos prijavnic bodo srednje šole do 21. aprila ministrstvu za šolstvo posredovale predloge za omejitve vpisa oziroma spremembe obsega vpisa. Kandidati bodo po odločitvi ministrstva o morebitnih omejitvah vpisa obveščeni 12. maja. PM novi tednik gpÔGODKI Celje v soju občinskih grbov župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v soboto na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku devetim nagrajencem podeli) tri bronaste« Štiri srebrne in dva zlata celjska grba. Program prireditve, ki ga je pripravilo Druâtvo ljubiteljev umetnosti Celje v sodelova-nju z Društvom fotografov Svit (obe druátvi sta dobili tudi bronasti celjski grb}, ni nikogar pustil hladnega. Prireditev se je začela z glasbo v izvedbi zasedbe Gamma, ki je nedvomno zaznamovala preteklo leto v celjski občini. Kaj vse je lansko leto prineslo celjski občini, je na kratko v svojem ^voru povzel župan Bojan Srot. Spomnil je na zaključek ene največjih naložb v zgodovini Celja, namreč na Regijski center za ravnanje z odpadki s toplarno, pa (udi na gradnjo pnzidka h knjižnici. Dodal je, da pa so njemu zelo ljubi tudi manjši projekti: »NavduSila me je nedavna otvoritev prostorov v medzid-)u na Starem gradu z novo informacijsko pisarno in kavarno, pa izgradnja sprehajalne poti okoli Šmartinske-ga jezera, v tem tednu pa bomo tudi prenovljeno arheo- loško klet pod Knežjim dvorcem postavili na ogled javnosti.« Župan Šrot ni mogel mimo krize. Dejal je, da se v času krize ne smemo usta-viti, čeprav se bo razvoj malo upočasnil: »Razvoja se bomo lotevali dosti bolj premišljeno, inovativno in skušali Še več nepovratnih sredstev dobiti od drugod, ker sami sicer ne bomo zmogli.» Če bomo torej še bolj inovativni in vlomili še več znanja, bomo uspešni, je pou-daril Šrot. Dodal pa je, da je zdaj čas za »skrb in prijaznost do so človeka > solidarnost. Ne vem, če se siti dobro počuti, Če gleda lačnemu v oči.« Svoj govor je župan Bojan Šrot zaključil z mislijo, ki so jo svojemu plakatu ob robu zapisali učenci ÏV. 05 Celje z mentorjem Vinkom Zajcem: »V varnem objemu obzidja sredi mesta raste drevo: visoko raste in daleč širi svoje veje, saj živi v mestu, kjer je Človek človeku Celjan in Celjan Celjanu Človek.« Če slučajno še ni tako, naj postane tako vsaj do prihodnjega občinskega praznika. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Letošnji občinski nagrajenci - z leve stojijo: predsednik PGO ZagretM'oêovnîk Sašo Farčnik (bronasti grt), predsednik Dniltva ljubiteljev umetnosti Celja Dajan G racer (bronasti grb). Maijan Fabjan (srebni Miro Podjed (srebrni grb), predsednik Društva fotografov Svit Marko Rebov(bron8sti grb); sedijo: dr.MilkoMikol8(srebrni grb),Slavko Denek(z(Bti grb),grb) (nMaksimiljan Naglič (srebrni grb). Dr. Milko Mikole in Niko Kač sta se odpovedala polovici daname nagrade. Dr. Mikola v prid Rdečega križa, Karitas, vame hile Zavoda Sodo In Dnjstva proti mucanju livalf, Kac pa v prid Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje. Začetek poslankinih večerov Poslanka Andreja Rihter (SD} je prejšnji teden pripravila prvi poslanidn večer z gostjo dr. Spomenko Hribar. Ker bi večer moraJ bili že marca, ko praznujemo ženske svoj praznik, se je poslan-kjn večer v poîni dvorani kavarne Celjskega domd začel s temo o ženskah v sodobni družbi. Dr. Spomenka Hribar je raed drugim povedala, da jo v času l^ze najslabše »odnesejo« prav ženske. Te namreč najprej izgubijo službo, med njimi še prej nosečnice in ženske z majhnimi otroki. »Tega v prejšnjem sistemu ni bilo,« je še povedala dr. Hribarjeva in dodala» da bodo morale ženske vzeti usodo v svoje roke, ne pristajati nadrugorazrednosi, In se upreti. V nadaljevanju večera je gostja govorila tudi o politiki, ^izi doma in po svetu, o vprašanju sprave in povojnih pobojih. Z dr. Spomenko Hribar pripravljamo tudi daljši pogovor v Novem tedniku. ŠK, folo: GrupA Poslanka Andreja Rihter je kot svojo prvo gostjo v Calje povabila dr. Spomenko Hribar. novitednik www.novitednili.com Poskrbele za mavrični jutri Na velikonočno'soboto so Članice celjskega Leo kluba Mavrica v Citycentru izpeljale že tradicionalno dobrodelno stojnico Za mavrični ju dri. Na njej so za materinski dom, varno hiSo in socialno šibkejSe daižine iz Celja zbrale pet zvrhanih nakupovalnih vozičkov hrane, higienskih pripomočkov, igrač. Šolskih potrebščin in velikonočnih pri-boljSkov. Večino zbranega so že predale družinam, ki so bile nad predprazničnim darilom navdušene in zanj i^^mno hvaležne. Za ta projekt so na Leo nacionalni konvenciji v Lipi- ci Celjanke prejele nagrado za najbolj humanitarno akcijo in za najbolj uspešen leo klub v Sloveniji. Klub Leo Mo- zaik je podmladek istoimenskega celjskega ženskega lions kluba. BS Kako hitreje v Cesta med Celjem in Obsoteljem je raed najprometnejšimi v državi, promet celo narašča. Kaj bo storila država, da bo pro* metni vozel na cesti med Šentjurjem, Šmar-jem pri JelSah, Rogaško Slatino» Rogatcem ter mejnim prehodom Dobovec, ki postaja vse bolj )»zavezan«, nekoč razpleten? Po vstopu HrvaŠke ter drugih balkanskih držav v Evropsko unijo bo slanje na tej cesti Se hujâe. In kaj načrtuje država? »Za omenjeno cesto je v pripravi državni prostorski načrt. Gre za temeljito modernizacijo približno 33 kilomeuov dolgega od* seka od Šentjurja do Dobovca,« odgovarja prometni minister dr. Patrick Vlačič. Zaradi dolžine trase in posebej zahtevnega ter poseljenega terena so celotno traso razdelili na osem odsekov, s tem, da je vsak odsek funkcionalna celota, za katero pripravljajo več variantnih rešitev z mogočo rekonstrukcijo obstoječe trase, z njeno prestavitvijo ter izvennivojskim križanjem, pravijo vpromet-. nem ministrstvu. Uredba o državnem prostorskem načrtu naj bi bila sprejeta do novembra 2010, aktivnosti v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta vodijo na ministrstvu za okolje in prostor, strokovne podlage pa so v pristojnosti ministrstva za promet. Za načrtovalce je posebni prometni zalogaj seveda naselje Crobelno, kjer prečkata glavno cesto kar dve železniSki progi (proti Mariboru in Obsotelju). Na Grobelnem zato načrtujejo izvennivojski prehod čez železniško progo in glavno cesto, za katerega pripravljajo ločen državni prostorski načrt, ki naj bi bil sprejet do januarja2010. Za bodočo promemo ureditev na Grobebiem trenutno primerjajo dve variantni rešitvi, ki se razlikujeta po vrednosti naložbe, izrabi prostora ter obsegu predvidenih rušitev obstoječih objektov. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK Kriza tudi med lansi(imi gazelami Krizi niso ušli niti tísti, ki so bili Še \abí med noini-niranimi za regij sko gaze-io, torej najhitreje rastoče podjetje iz Savinjske. Gre za podjetje Viba z Vranskega, ki je leta 2007 zgolj s 17 zaposlenimi ustvarilo 6>2 milijona evrov prihodkov ter 260 tisoč evrov dobička. >»P3-odstotni tedenski rasti delniškega tečaja Telekoma» s čimer je ta družba v četrtkovem trgovanju dosegla ceno 142,99 evra. Poleg TOekoma se je v prvem delu tedna dobro odrezala tudi druga največja domača banka Nova KBM. ki je v sredo zaldjuâla pri enotnem tečaju 8.67 evra oziroma 4.2 odstotka nad tedenskim izhodiščem. Sicer so iz te banke v četrtek prišle novice, da naj bi revizija poslovnih rezultatov za lansko leto zahtevala še dodatnih 13 milijonov evrov odpisov, kar bi še poslabšalo poslovni má za leto 2008. INDEKSI MED 6.4 IN 10«4«2009 3.5S&,96 S8I20 -129 Nasprotno se je naj ûsbèe odrezalakoprska lo^stična družba Intereuropa. Kljub temu, da je družba sporočila, da se je z bankami uspela dogovoriti za reprogramiranje vseh kratkoročnih dolgov, je povečano nezaupanje med vlagatelji botrovalo 9,3-odstoinemu padcu delnice do enotnega tečaja 6,02 evra. Ob Intereuiopi sta tudi Aerodrom in Krka dočakala negativno korekcijo. Upravljavec glavnega domačega letališča je v prvem delu tedna izgubil 5,1 odstotka in pri nizkem prometu pristal pri 27 evrih za delnico. Investitorji tudi za novomeško Krko niso pokazali velikega zanimanja, saj so bile te delnice razmeroma slabo likvidne, kar je tudi vplivalo na 3,4-od$toten padec cene delnice, to je pod 52 evrov. Dogajanje na Ljubljanski borzi je pokazalo, da vlagatelji Še vedno ne verjamejo v vrednotenja domaČih družb. To nezaupanje lahko v naslednjem obdobju pripelje do dodatnih negativnih pritiskov na vrednosti delnic doroačih družb. Ob tem je treba tudi vedeti, da lahko na drugi strani trg stimulirajo z dodatnim optimizmom dobre objave poslovnih rezultatov ameriških družb za prvi kvartal letošnjega leta in lahko pripomorejo h kratkoročni rasti delniških tečajev tako na zahodnih trgih kakor tudi na domačem borznem parketu. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanslo nasip 6, 1000 Ljubljana Vir. Ljubljanska borza d.d. www.racliocelje.coni NOVI TEDNIK ALNO V$ak dan $b pojavi nova razpoka, grožnja plazanja pa ne pojenja. Strah pred plazovi vsakdanjost V Rimskih Toplicah zadnje deževje spodkopalo hrib^ na pol prerezalo staro domačijo in ogrozilo dom v dolini objeku tik ob domači hiši, pri če-mer tudi z zemljo ves Čas zaslpuje globoke razpoke v zemlji, ki so nastale, ko je - ni besed, česa tai^nega človek ne vidi vsak dan - ne zgolj potegnilo plaz, ampak razmesariio [n v dolino poslalo cel hrib. »Pa kaj nam niste prej sporočili?« se zgroženi zagledamo v raz-brazdano vzpetino kakšnih 60 metrov visoko. Vidimo potrgane električne vode in vodovodne cevi, kot bi jih razce&ala eksplozija. »Saj nismo imeli časa razmišljati! Reševali smo in potem sanirali, kar se je dalo,« pove Branko, ko postojimo na sl*jaBno, suho in toplo vreme«. Kar je za ostale brezskrbneže pomenilo neomejene možnosti preživljanja treh prostih dni je bÛo za Kri-stančeva zgolj nekaj dodatnih dni miru pod vprašajem. Čeprav nihče ne ve, ali bi bil vzrok močan nalivali je zgolj sila teže nakopičene Zemljine tisiày ki bi lahko v Lokav-cu v Rimskih Toplicah po\^roČila novo katastrofo. Da je šlo pri zadnjih močnih nalivih, kakšna dva tedna nazaj, le za las, nemo priča domačija Branka in Helene Kristanec iz Lokavca 57. Pomlad je lahko oa zelenih vzpetinah tik ob potoku Panečnica še tako idilična, a divjanja narave ob zad-njih ruUvIh ne more skriti, čeprav so težki delovni stroji nekaj dni odnašali Zemljino z makadamske ceste ter bližnjega mostu v Lokavcu, tik na meji s Panečamt. Branko, sicer mizar, je vmes popravil streho Branko Kristuec ob v vikend preurejeni doma^, ki je vsaj 200 let spokojno stali hm strahu pred plazovi. Polovico vikenda je v nekaj trefítitkih odnesto v dolino. Fotografski objektiv niti približno ne more a\eú globine în rezsežno«ti LKinkovito sanadjo. Senica in Knstanec upata na êim fH^eîio in povsod po tej površini smo ves čas obdelovali njive,3 milijona evri primanjkljaja, vseh obveznosti pd je bilo ob koncu leta za dobrih 14 milijonov evrov. Proračun so uresničili v 75 odstotkih, pri čemer je bilo najslabše pri prodaji poslovnih prostorov in zgradb ter prodaji zemljišč. Obveznosti občine so konec ianskegd leta znašale dobrih 14 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone evrov manj kot v začetku leta. Največ jih je pri gradnji nove knjižnice. Župan Bojan Šrot pravi, da obveznosti iz lanskega leta niso nič posebnega: »Stanje je ves Čas dokaj normalno in se ne spreminja. Lansko, pred- lansko ali pa še kakšno leto nazaj sta bili približno dve dvanajstini proračuna vedno odprti» tudi glede na za* kon o javnih financah.« šrot je dodal, da je bila lani Mestna občina Celje v velikih naložbenih aktivnostih, poleg tega pa sta ji precej dolžna še država in kohezijski sklad. Ce je župan okrcal državo, so nekateri svetniki okrcali občino in občinske službe, da so premalo aktivne pri iskanju denarja. Tako je svetnik Jože BuČer. sicer predsednik odbora za gospodarstvo, opozoril na izgubljenih 8Î9 tisoč evrov z ministrstva za okolje, ki so bili namenjeni za poplave, prav tako pa po BuČerjevih besedah v Celju nismo izkoristili 900 tisoč evrov za nasip pri toplarni. Poleg teh ostaja še ne- IZJAVA TEDNA »Dobil sem melanholični občutek. Videl sem vas (župana Bojana Šrota, op. p.), ko ste se igrali z očali. Spomnil sem se, da sem našel sliko mestnega sveta iz leta 1998. Takrat ste imeli ista očala, se mi zdi. Jaz sem se vmes postaral, ui pa ne preveč. Res ;e, zaključni račun je pogled v preteklost.« ... se je izpovedal Primož Posinek (LDS) ob potrjevanju zaključnega računa lanskega proračuna, ko je župan Bojan Šrot dejal, da gre pri zaključnem računu za zgodovino. kaj vprašanj. Predvsem, kako bodo dosegli načrtovano uresničitev letošnjega proračuna, če so že lani imeli precejšnje težave, ko krize še ni bilo. Lani so recimo prodali le za 1,5 milijona evrov poslovnih prostorov in zgradb, načn je bil za 3,3 milijona evrov, še slabše pa je bilo pri prodaji zemljišč, kjer so prodali za 3,4 milijona evrov zemljišč, načrtovano pa je bilo 8,9 milijona evrov. Kako bo z uresničevanjem letošnjega proračuna, pa župana ne skrbi: »Mislim, da bo realizacija približno enaka. Saj ni toliko pomembno, kakšen je odstotek realizacije, ampak to, da so občinske finance uravnotežene. Če je na prihodkov-ni strani manjši prihodek, skrbno pazimo ludi odhodkovno stran, da ne bi zašil v kakšnelikvidnostne težave.« Lani so proračun uravnotežili tudi z najetjem kredita v višini 8,2 milijona evrov, s katerim so pokrili proračunski primanjkljaj. Ne glede na številke« ki sicer niso vzpodbudne, pa se je premoženje občine glede na leto 2007 lani povečalo za 18,5 milijona evrov. Župan Šrot je ob tem dejal, da ta podatek še ni čisto dokončen, ker se nekatere naložbe Še ne vodijo v premoženjski bilanci, ker so še v fazi poskusnega obratovanja, gre pa za Regionalni center za ravnanje z odpadki in toplarno. ŠPELA KURALT Med odvzamom krvi JŇstu ZnidsrêiSu In Ivanu Jalsnu Uspešna krvodajalska akcija Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih Mestne skupnosti Žalec pripravila tretjo letošnjo kr^ajalsko akcijo. Tokrat so jo izvedli delavci Zavoda RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, kri pa je darovalo 140 krvodajalcev. To je po besedah Majde Pilih. strokovne delavke v 00 RK Žalec, dobra udeležba, sploh v primer- javi z lani, ko se je akcije udeležilo 105 krvodajalcev. Letos sta bila med njimi tudi Jože Žnidaršič z Vranskega, ki je kri daroval 143-krat in nekdanji poslanec Ivan Jelen s Ponikve, ki je tokrat 102. daroval kri. Naslednja, četrta akcija bo 14. aprila v prostorih šempetrske osnovne šole od 7. do 12. ure, izvedel pa jo bo transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. TT Veterinarka MojeaGrabnsriuieeplIenju.pn kateremji je pomagala absolventka veterine Brigita Podpeěan. Cepijo do tri tisoč psov Savinjska veterinarska postaja v ŽaJcu je tudi letos pripravila cepljenje psov v Spodnji Savinjski dolini. Cepljenje so organizirali na 92 mestih na terenu, končali pa so minulo soboto. Vsi, ki niso uspeli na teh mestih opraviti cepljenja. lahko to storijo v ambulantah v Žalcu, na Polzeli in Vranskem vsak dan, razen nedelje. Cepljenje proti steklini, tablete proti notranjim zajedavcem in potni list stanejo 34,89 evra. Kot so povedali na Savinjski veterinarski postaji v Žalcu, na terenu cepijo okrog 1.300 psov. v celem letu pa od 2.800 do 3.000 ljubljenčkov. TT Povečan »svinjskiu odstrel Pisali smo že, da divje svinje povzročajo kmetom nemalo preglavic. Samo lani so na območju Vranskega povzročile za 12 tisoč evrov škode. V Lovski družini Vransko poudarjajo, da je to le ocenjena škoda. Lovci in lastniki zemljišč so dejansko utrpeli za 17 tisoč evrov škode. Odstrel svinj se je med vranskimi lovci povečal. »Od načrtovanih 49 smo jih lani odstranili 69. Letos je ta številka 29 in normativ 46.« pravi predsednik Lovske družine Vransko Vojko Križnik. V zadnjih 15 letih se je Žtevilo svinj izjemno povečalo, na kar vplivajo mile zime ter zgodnje parjenje in kotenje, in sicer Že v prvem letu starosti- Za preprečevanje škode in privabljanje svinj iz polj v gozdove imajo lovci na voljo tako imenovana preprečevalna in privabljalna krmišča. Z dobrim sodelovanjem s kmeti, s preprečevalnimi sredstvi, ki bodo z neprijetnimi vonjavami z zemljišč odvračali svinje, in z odstrelom mladičev skušajo lovci vzpostavljati ravnovesje med to izjemno povečano populacijo sesalcev. MJ Ocenjevanje po ujmi v Vir$tan)u je bilo pred veliko nočjo ocenjevanje vina letnika 2008, ki ga je pripravilo DniŠtvo vinogradnikov Viritanj-Kozjansko. Društvo deluje na območju občin Podčetrtek ter Kozje. Vinogradniki iz krajev, ki jih je Iani4)ri2ade-la huda ujma, so oddali v ocenjevanje 61 vzorcev, kar je več. kol je bilo pričakovati. Med štirimi velikimi medaljami so ocenjevalci kar dve namenili domačiji Jožetov grič iz Sel, prejela sta jo tudi dni^a Pečnik iz Sedlarjevega ter Martin Amon iz Virštanja. Največ zlatih medalj so vino^dniki prejeli za rumeni muškat, za katere^ je dobila najvišjo oceno Klet Imeno, sledi bela zvrst» kjer so najvišje ocenili ^no družine Volavšek iz Verač. BJ Četrtek ob Iti 5 na Radiu Celje radiocelje ± NOVI TEDNIK ^KNAŠIH KRAJEV Mak) iz košaric, ie vee iz prťjaznikov. »»Ko pnde sli^wj, je tako vs« »hgnano«. fn pravi vafikoiiocni zajtrk je te na Mda^ qutraj...« Pobudnik »žagiu pn Qudskam ivpehi« je vsam Pofanec. V svojem vibihi je ol^uliljal krasno vreme, čudovito nafavo, tu in tam ie kakim vefikoAOÔiico iri zelisino nustBvo. lU koncu ^ iz svoje košarice dodal še umetelno pečeno šunko v pirinem testu tar kMase. Od sedmih gospodinj na eni mizi Velikonočni »žegen« na Boču je bil pravi blagoslov za jedila, dušo in telo Po tradiciji gospodinje velikonočna živiJa skuhajo oa blagoslovljenem ognju. Odkar so kurišča zamenjali plin-ski in elelóriřni štedilniki, je z ognjišči bolj križ, ampak vseeno je v sobotnem jutru marsikje zadišalo po prižgani lesni gobi. In potem so se ves dan v kruh, potice, klobase, šun-košarice ter cekre zlagali ka, »pirhi«, hren in še bi se KMcek S8 na sfló ni nšef po nakJ|u^ Bi je namreč |tfa^ Bratec ga ja izbiti, starša pa potntíla. Ime nairm. Le dva tedna po rojstvu ja nanveč hrib Boč obiskal fantič Boč, Gregor Boč natančneje. kaj našlo. Običaj velikonočnega zajtrka, ki mora biti ja-sno »žegnan«, )e namreč blizu tudi najbolj priložnostnim vernikom. Po različnih krajevnih običajih so z dobrotami napolnjene košare na veliko soboto nosUi k blagoslo-vu. Naša ekipa se je v ta namen odpravila na Boč k cerkvici sv. Miklavža. Ob prazniku, ko še kure preklopijo na pisana jajca, je v zraku prav posebna ener-gija. Ali pa je bila to pomlad nâ najvišjih obratih. Prekrasen dan je na BoČ privabil številne pohodnike. kolesarje, še največ pa motoriziranih obiskovalcev, ki so velikonočni opravek združili z družinskim izletom in s prav to soboto rojeno tradicijo - družabnim srečanjem. Na najvišji točki občine Rogaška Sldtina to izročilo negujejo od leta 2001. Pobudnik »žegna pri ljudskem raz- pelu« pa je vsestranski ustvarjalec Nani Poljanec. »Letos smo družabno srečanje zastavili malo širše. Zdelo se mi je pač škoda, da ljudje po takem dogodku zbez-Ijamo vsak v svojo smer. Tako pa bomo kakšno rekii, se malo nasmejali in kaj prigriznili.« iz košaric je vsak primaknil kakšno malenkost, pa tudi kaj tekočega se je hitro našlo. Bilo je po vseh ljudskih pravilih - »žegen« se je z roko. ne sme se ga braniti in treba ga je jesti od vsaj sedmih različnih »bir-tov«. Da je bil res blagoslovljen, dokazuje tudi to. da ga kar ni zmanjkalo in ga je bilo Se na velikonočno jutro polna miza. SAŠKA T. OCVÎRK Foto: SHERPA Ihrinek z razstave Ko zacveti dren in zadisijo potice Blagosbv velikonočnih jedi ob ljudskem r^elu pri cerkvici sv. Mihla^ na Boču )e opravil kostrivniiki župnik Viktor Vrataiič. V velikonočnem tridnevju, na veliko soboto, veliko noč in včeraj, na velikonočni ponedeljek, je bila v dvorani gasilskega doma v DreŠinjI vasi razstava velikonočnih jedi Ko zacveti dren In zadišijo potice, pripravila pa sta jo TViristično društvo Pe-trovče in PGD Drešinja vas. Na otvoritvi je Jože Stepišnik, ki ima največ zaslug za to zanimivo razstavo» med drugim povedal: »S tem ohranjamo versko ter kulturno izročilo slovenskega naroda. Ce se ozremo po dvorani, lahko opazimo vaški )žegen<, ki bi nasitil celo vas. pa tudi najmlajši >že- gen<, ki bi tudi priâeî prav v Času recesije. Ne smemo prezreti dobrot in lepot, ki niso nastale samo v Drešinji vasi, temveč tudi v drugih krajih Savinjske doline od Celja do Žalca in celo do Ljubn^ ob Savinji, kjer nastajajo posebne potice, ter Selišč pri Vidmu ob Ščav-niči. Vse to je razstavljeno na 36 mizah 27 razstavljavcev. Veseli smo, da sodelujejo tudi Društvo podeželskih žena občine Žalec * odbor Petrovče. osnovnošolci iz Petrovč in Griž, vrtec Pelrovče, Varstveno delovni center MUC Presaije.« TT 8 IZ NAftlH KRAJEV novi tednik Padjan odstavljen, vrača se Hren Zgodbđ z razprtijami v celjski SDS se, kot je pokazala zadnja seja mestnega sveta, še ni končala. Svetniki so namreč med drugim obravnavali razrešitev Denisa Padja-na iz Komisije za mandatna vprašanja, volitve» imenovanja, priznanja in na^a> de (Kviaz). Ker je Padjan izstopi] iz SDS, bo njegovo mesto v eni najpomembnejšiii komisij zasedel Stanislav Hren. Stanislav Hren Iz SDS in ludi svetniške skupine SDS so januarja izstopili štirje celjski mestni svetniki, med njimi tudi Denis Padjan. Čeprav, kot je na zadnji seji mestnega sveta pojasniJ Padjan, so se na politični koordinaciji pri županu Bojanu Šrotu nekaj dni pred sejo mestnega sveta drugače dogovorili, so mestni svetniki na seji sveta odločali o Padjanovi razrešitvi v Kviazu. Padjan je to točko želel umakniti z dnevnega reda. vendar so njegov predlog preglasovali. Ob obravnavi razrešitve je Alenka Pusti-nek. ki je prav tako izstopila iz SDS in je zdaj prav tako članica samostojne svetniške skupine, dejala, da ne razume, zakaj bi morali Padjana razrešili: »Kaj je storil narobe? Gospod Hren je kot podžupan tako ali tako IZJAVI TEDNA Na seji celjskega mestnega sveta ob razpravi glede razrešitve Denisa Padjana iz komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja. priznanja in nagrade: Zlatko LukaSčik, svetnik samostojne svet-niške skupine, ki je izstopiia iz SDS: »Ne menjati konja, ki dobro vleče.« Odgovor župana Bojana Šrola: »Če se bom drugo leto odbčil, da kandidiramzažupana, bomtovečkrat ponovil« Doniš Padjan lahko na vseh sejah.« Dodala je še, da nikjer, ne v statutu in ne v poslovniku, ni našla nobenega Člena, ki bi zahteval, da bi moral svetnik, ki izstopi iz določene stranke, izstopiti oziroma bi ga morali razrešiti iz odborov ali komisij. Svetniki so se spraševali, ali v celjskem mestnem svetu ostaja odnos, po katerem imajo stranke oziroma liste predstavnike v odborih in komisijah glede na število svetnikov, ki jih imajo v mestnem svetu. Samostojna svetniška skupina ima namreč štiri svetnike, SDS le dva. .Župan Šrol je pojasnil, da odstotek na volitvah še vedno ostaja nenapisano pravilo pri določanju, katere od strank bodo zastopane v posameznih odborih in komisijah. »Padjanu sem povedal, da bi svetruški skupini pripadal nadzorni odbor,« je dodal. Nadzorni odbor, ki je sicer glede na funkcijo, ki jo opravlja, najpomembnejši odbor, pa kot kaže med mestnimi svetniki nima take veljave kot Kviaz. Nenazadnje v Kviazu odločajo o vseh predstavnikih občine v javnih zavodih in družbah, kjer je občina lastnica, o vseh odborih in komisijah, skratka določajo, kdo je kdo ali še bolje - določajo, kdo je lahko kdo v občini... Padjan In ostali predstavniki samostojne svetniške skupine so seveda razrešitvi nasprotovali. Kot je še dejal Padjan, ne razume, zakaj je SDS zahtevala, da svetniško skupino mestni svet izloči iz vseh odborov in komisij. »Ne vem, zakaj tako sovražen govor,« je vprašal Padjan in nadaljeval, da so nekaterim v samostojni svetniški skupim tudi že poziii, čeprav ni povedal, kdo je grozil (če sploh ve) in kakšne so bile te grožnje. Začel je tudi razlagati, zakaj so svetniki izstopili iz SDS, a ga je župan prekinil. Svetniki so razrešitev Padjana izglasovali s 17 glasovi za in z devetimi proti. Prav toliko glasov za je bilo ob glasovanju za novega Člana Kviaza, to je za podžupana Stanislava Hrena. Mimogrede, Padjan je v komisijo prišel potem, ko je iz nje izstopil (sicer sam) prav Stanislav Hren. ki se zdaj torej vrača. ŠPELA KURALT O občinskih financah šentjurski forum bo tokrat odprl zanimivo lokalno temo. Poskušali bodo odgovoriti na sicer že nekaj Časa polemično vprašanje, ali je občina Šentjur v resnici prezadolžena. Kol pravijo organizatorji, sta občinska proračuna za zadnji dve leti tega mandata potrjena in vsaj okvirno je že mogoče ocenili uspešnost Tislove vladavine. To bodo poskušali narediti v dialogu med odgovornimi občinskimi možmi in njihovimi kritiki. Pogovor Nas čaka desetletno obdobje suhih krav? bo moderiral Franc Kovač. Debata se bo v sejni sobi občine, v 2. nadstropju, v četrtek. 16. aprila, začela ob 19. uri. Na zadnji vožnji Natančno IS. aprila 1962» torej pred 47 leti je potniški vlak ozkotirne železnice Poljčane-Slovenske Konji-ce-ZreČe zadnjič odpeljal po tej progi. V spomin na ta dogodek bo jutri ob 19. uri v Kulturnem domu 2reČe prireditev Na zadnji vožnji. Na njej bodo pokazali posnetek zadnje vožnje, predstavili prvo knjigo o tej železnici ter romane zadnjega načelnika postaje, ustanovitelja znanega ansambla Zreški kovači Pranja Koželja. Pred krat- kim je namreč izšla loijiga Karla Rustje Ozkotirna železniška proga Poljčane-Konjice-Zreče, publicist Anton Grič-nik pa je uredil in objavil tri romane Pranja Koželja v knjigi z naslovom Pesem haloš-kega klopotca. V prvem Škaf brez dna opisuje revno haloš-ko življenje, l^er je preživel mladost- V drugem Vojak štirih vojn sega v čas vojne, v tretjem Življenje ob progi pa opisuje čase nemirne zaposlitve na železnici. V letih službovanja v Zrečah je Franjo Ko- želj ustanovil tudi ansambel Zreški kovači. Zanj je napisal večino melodij, z ženo Vero pa tudi besedila skladb. Na prireditvi Na zadnji vožnji bodo po 50 letih predstavili zgoščenko s 13 na novo posnetimi skladbami tega ansambla, ki je bil priljubljen po vsej Sloveniji. Program skupne prireditve občinPoljčane, Slovenske Konjice in Zreče je pripravil KUD Vladka Mohoriča Zreče. Med drugim napovedujejo nastop »novih« Zreških kovačev ter Ljudskih pevk TD Kiopotec iz Leskovca. MBP Za razbremenitev cest v leh dneh v žalski občini pospešeno obnavljajo oziroma gradijo dva cestna odse-ka> in sicer na Ložnici ter v Podlogu. Do konca junija naj bi dogradili priključno cesto industrijska območja Juteks> kjer nadaljujejo rekonstrukcijo glavne ceste Gl-4. Nato bodo uredili vozišče priključne ceste in križišče za tovarno Ju-teks ter zgradili del pločnika za dostop pešcev do poslovne cone Amovski gozd. Cesta bo Široka Šest metrov in dolga malo več kot 300 metrov. Skup- na vrednost gradbenih del je ocenjena na 642 tisoč evrov» v to pa sta zajeta tudi gradnja mostu čez Vršco in prestavitev plinovoda, kar je bilo že izvedeno. Nova priključna cesta bo omogočďa dostop do vseh podjetij v industrijskem obmoCju na Ložnici in s tem razbremenitev tovorne^ prometa skozi kraj. V okviru projekta Nfreža lokalnih cest, ki ga v Ot)Čini Žalec izvajaj o v sodelovanju z ostalimi občinami Spodnje Savinjske doline, so marca začeli obnovo zelo obremenje- ne ceste Gotovlje-Podlog, dela pa naj bi končali v tem mesecu. Kot je povedal Aleksander Žolnir, vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec, sedanja širina ceste ne zadošča za zahteve sodobnih vozil. Zato jo bodo razširili in dodali Še nekaj drugih priključkov, vrednost naložbe pa je ocenjena na 127 tisoč evrov. Po opravljenem delu bodo izvedli tudi geodetsko odmero po dejanskem stanju in postopke za ureditev lastniškega stanja. TT Med gradnjo krořisča v Podlogu je prišlo do kar nekaj nastrinjanja in razprtij, vendar so gradnjo končali v zadovoljstvo vaščanov, ki niso želeli »leioeih policajov». Čebele umirajo V enem od čebelnjakov v kraju Poljane v občini Rečica ob Savinj i so ugotovili hudo gnilobo čebelje zalege. Zato j e celjski območni urad veterinarske uprave že '^Hal od- ločbo o ogroženosti v 3-kilo-metrskem območju. V krajih okrog Poljan že velja zapora vseh čebdnjakov, kar pomeni prepoved premika Čebeljih družin» čebel in matic, satja 1er Čebelarskega pribora. Vteh čebelnjakih bodo opravili tudi kliručne preglede ter zagotovili primerne higienske razmere. Ukrepi veljajo» dokler jih vveterinarski upravi ne razveljavi jo. US m m JunJeaanje sobota, 18. A. S1009 -t Mesto! in Stari trg v Slorenskifr Konitcal^ od ll:doU2. ure ^^Âf^ JoR^to mneànjeoeéki àm url Sttedf^éœsici spekCakel DibRciIceo xastav iz Ićalfje (Sbsndierstori Araba Fenice) /i r NOVI TEDNIK IZ MASIH KRAJEV Vrtec v župnišču, zdravstveni postaji in še kje Vojnički in dobrnski svetniki 50 pred kratkim spre-jeli pravilnik za sprejem otrok v vrtec> po katerem bodo imeli prednost pri vpisu otroci iz domaČih občin. V vojniški vrtec je v tem letu vpisanih 377 otrok, od tega jih je 119 oziromaza Štiri oddelke iz drugih občin (največ iz Celja). Vrtce v drugih občinah pa trenutno obiskuje 57 vojniSkih malčkov. Toda prostorske stiske, s katero se vojniSki vrtec sooča že neka) časa, novi pravilnik ne bo odpravil. Po besedah župana Bena Podergajsa se je občina z župnijo že dogovorila, da ji bo ta tudi v bodoče nudila župnijske prostore za potrebe vrtca. Tam so trenutno nastanjeni štirje oddelki otrok. A to je le začasna rešitev, kajti pou-eba po novem vrtcu kJjub pravilniku ne bo nič manjša. Kot pravi župan Podergajs, se na občini tega zavedajo, je pa tudi res, da občina denaija za gradnjo novega vrtca nima. Morda bo rešitev ponudil kakšen zasebni vrtec ali investitor, ki bo pripravljen v vojniški občini zgraditi vrtec. Na Dobrni dodaten oddelek Medtem ko bo vpis novincev za šolsko Leto 2009/10 v Vojniku med Î4. in 24. aprilom, so ga na Dobrni že končali. Jeseni bo tako prag do-brnskega vrtca prestopilo 74 otrok, od tega 30 novincev. Ker Število vpisov na Dobrni že nekaj let narašča, nameravajo v vrtcu odpreti še četrti oddelek otrok. To pa bodo lahko storili le pod pogojem, če bodo uspeli pravočasno zagotoviti dodatne prostore» kamor bodo nastanili otroke. Na občini menijo» da bi jih bilo najbolj smotrno namestiti v prostore zdravstvene postaje» kjer že biva en oddelek otrok. Ce to ne bo mogoče, bodo Iskali dmge rešitve, pravi župan Martin Brecl: »V župnišču je sicer en prostor, kjer bi lahko bil vrtec. Toda to bi pomenilo, da bi imeli v tem primeru vrtec na treh različnih lokacijah, kar ni sprejemljivo. Zato bomo v skrajnem primem dodatne prostore poiskali v novem delu šole, ki jo gradimo.« Kot dodaja župan, bo dodaten prostor le začasna rešitev, saj naj bi čez nekaj let na Dobrni zgradili nov vrtec, BOJANA AVGUŠTINČiC Foto: SHERPA Pri vpisu vvojnísNí vrtec bodo imeli odslej prednost otroci a domeSe občine. Prenovljene prostore Zdravstvene postaje Vojnik so slovesno odprli (z levo): diiavni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan îmn. vojniški župan Bdno Podergajs, predstojnica prim. Jana Govc Eržen in direktor Zdravstvenega doma Celje Stanislav Kejba. Preurejeni prostori in premalo zdravnikov Zdravstvena postaja Vojnik vstopa v četrto desetletje delovanja preurejena in z novimi pridobitvami. V skrbi za boljše počutje pacientov so lani obnovili vhod, sprejemnico, arhiv, prostore za patronažno službo in na novo zgradili dvigalo. Zlasti dvigalo predstavlja za bolnike pomembno pridobitev, saj z njim lažje dostopa j o do zdravnikov, zobozdravnikov, fizioterapije in optike v 1. nadstropju. »Prizadevamo si, da bi ustvarili prijetno okolje za naše storitve. Toda še bolj kot lepe stene in novo pohištvo so za bolnike pomembne strokovnost, prijaznost in učinkovitost zaposlenih kot tudi dostopnost do zdravstvenih storitev,« je ob uradnem odprtju preurejenih prostorov minuli teden dejala predstojnica 2P Vojnik prim. Jana Govc Eržen. Ob že omenjenih novostih, vrednih 170 tisoč evrov, je vojniška zdravstvena postaja v zadnjih letih dobila tudi novo fasado in okna. Preurediii so laboratorij, zaradi skrbi za bolj zdravo okolje so lani prešli na ogrevanje stavbe s plinom in za- lo tudi uredili novo kotlovnico. A s tem naložb Še rii konec. Letos načrtujejo zamenjavo azbestne strešne kritine in postopno obnovo ordinacij ter čakalnic. V ZP Vojnik so oskrbljeni tudi z vsemi sodobnimi me-dicinskimi aparaturami, ki jib potrebujejo za izvajanje zdravstvene oskrbe bolnikov v ambulanti in na terenu, pri Čemer načrtujejo §e nakup novega EKG-aparaia, pravi Jana Govc Eržen: »Pozomi smo tudi na razvoj servisnih dejavnosti, kol sta laboratorij in fizioterapija. Skrbimo za stalno strokovno izobraževa- nje vseh zaposlenih, saj lahko le tako zagotavljamo najboljše zdravstveno varstvo za bolnike.« Največja težava, s katero se, tako kot večina zdravstvenih domov po Sloveniji, soočajo v Vojniku, je pomanjkanje zdravnikov družinske medicine. Trenutno imajo zaposlenih 23 delavcev, med njimi zobozdravnico in tri zdravnike, ki skrbijo za zdravje veČ kol sedem tisoč ljudi. Želijo zaposlili še enega zdravnika, vendar doslej niso bili uspe-Sni, saj se na številne razpise ni prijavil nihče. •BA. foto: SHERPA » / IZJAVA TEDNA »Takšni dogodki, kot je današnji, so krasna priložnost, da vidim svojega moža.« Jana Govc Eržen ob odprtju prenovljenih prostorov in novega dvigala v ZP. Vojnik, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan Eržen. Konjiški vrtec poln, na obzorju Mali grof V naslednjem mesecu bo jasno, ali bodo imeli v prihodnje starSi malčkov oa Konjiškem možnost izbire med javnim in zasebnim vrtcem. Medtem ko je Vrtec Slovenske Konjice že kon-čdl vpis otrok za prihodnje Šolsko leto. v prvem zasebnem vrtcu, ki si je nadel ime Mali grof. Šele zbirajo informativne prijave. V Vrtec Slovenske Konjice je vpisanih S45 otrok, od lega se je Četrtina vpisala na novo. Po normativih ima vrtec prostor za 575 otrok. »Vsi oddelki enot v Slovenskih Konjicah in Tipanju so polni, prostor pa je še v krajevnih skupnostih Zbelovo, špiialič in Jernej,« ugotavlja direktorica vrtca Marija Primožič. Kljub temu bodo kasneje v Slovenskih Konjicah lahko vključili še nekaj otrok v prvem starostnem obdobju. Sicer pa v tem času zbira prijave za vpis tudi nov konjiški vrtec Mali grof. Gre za zasebrú vrtec. Njegova ustanoviteljica in direktorica je Nina Sešlar. Vrtec, ki naj bi začel delali septembra, je pripravil poseben, športni program. »Pomagala nam ga je oblikovati športna pedagoginja, ki bo tudi zaposlena v vrtcu. Zaenkrat še čakamo na odobritev strokovnega sveta pri Šolskem ministrstvu,« pravi Sešlar je va. Od tega mnenja in seveda od števila prijav bo odvisno, ali bo vrtec zaprosil za koncesijo ali bo deloval kot zasebni vrtec. Pripravljene imajo prostore in kadre za iri oddelke. Če bo šlo vse po sreči, bo vpis maja. Kako bo s podpisom pogodbe z občino, zaenkrat še ne vedo ne v vrtcu ne na obČinL Odgovorna za družbene dejavnosti v občinski upravi Marija Brecl pravi, da bo podpis pogodbe o sofinanciranju odvisen od potreb. »Če bomo zaprosili za koncesijo, bomo samo za 1. starostno obdobje, sicer pa bomo delovali kot zasebni vrtec,«< napoveduje ustanovitelj ica vrtca. In kako gleda na novost Vrtec Slovenske Konjice? »Starši bodo imeli možnost izbire,« je jedrnata Marija Primožič. MBP Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE VOJNIK Pruinikova ulica 14, 3212 Vojoik razpisuje prosto delovno mesto RAVNATEUA / RAVNATEUlCE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja / rav* nateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogo* je. sldadno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFl (Ur. I. RS, 5î. 16/07 - uradno in prečiice-no besedilo in 36/2008). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Ezbrani/*a kandidatZ-ka bo imenovanZ-a za dobo 5 }et. Predvideni začetek dela na Osnovni loli Vojnik je 1.9. 2009. Pisne prijave z dokazili o lzpoInjevar\iu zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se pregar^a po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trganju več kot šest mesecev in potrdUo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), program voder^a zavoda, opis dosedanjih delovnih izkušenj s kratkim življenjepisom pošljite v S dne!i po objavi na naslov; Svet zavoda Osnovne šole Vojoik, Pnišnikova ulica 14, 3212 Vojnik, s pripisom PRIJAVA ZA RAZPIS RAVNATEUA. Kandidaii/'ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. 10 NOVI TEDNIK KroŽttk s slavnostno vsčarjo Štorman kuhal v šoli Gostinec Zvone Stonnan je pomagal pri nekoliko drugačnem odpiranju učilnice za gospodinjstvo v OŠ Gornji Grad Akcija naše medijske hi-de» vkateri smo izinali srečneža. ki mu bo na dcmiu kuhal gostinec Zvone Štor* man, )e bila »krivec« za malce dnigačno odpiranje gospodinjske učilnice v OS Gornji Grad. Ravnateljica lilijana Bde je namreč v prijaznem pisemcu Stonnana zaprosila, Če bi kuhal tudi v prenovljeni gospodinjski učilnici, in šempetrskl gostinec je hitro prisluhnil njeni prošnji. Nič Čudnega, ko pa so odpirali učilnico, ki je bila zaradi poškodovanega stropa skoraj dve leti podprta s štirimi podpornimi stebri in je učiteljem povzročala mnogo skrbi V gomjegrajski šoli so minuli četrtek poskrbeli, da Štormaji ni kuhal sam. Seveda je imel glavno »komando«. toda učenke 9. razreda, ki so se dve leti zapored odločile za izbirni predmet sodobna priprava hrane, so brez treme poprijele za nože in posode. Na pomoč jim je poskočil tudi Zan, nekdanji učenec in zdaj dijak 1. letnika gostinske šole. Večina med njimi je bila tudi v lanski zmagovalni ekipi na tekmovanju Turizmu pomaga lastna ^ava. V novih prostorih »No» jâ, malce sem žalosten, ker nobena od deklet ne bo §Ia na gostinsko Šolo» toda kaj hočemo. Povedal sem jim, da je to lep poklic in če bi se še enkrat odločal, Na praznično okrašeni mizi m smejo manjkati prtički. bi zagotovo spel pristal v gostinstvu. Hkrati se zavedam, da te mora to delo veseliti, ker le tisto, kar deiaš z veseljem. delaš dobro,« nas je s prisrčnim pozdravom v Gornjem Gradu sprejel Zvone Storman, pohvalil dekleta in v no\n učilnici »stikal« za potrebno posodo. Pri tem sta mu bila v veliko pomoč vodja gostinstva v vseh Štorma-novih restavracijah Roman Icidina ter učitelj gospodinjstva, biologie in strokovnjak za računalništvo, skratka de klica za vse v OŠ Gornji Grad. Vc^č Cokan. Oba Štormano-va, tako Zvone kot Roman, sta se prešerno nasmejala ob vpraSanju, če pogosto kuhata v Šolah - za oba je bila to prva tovrstna izkušnja. Časa je tudi v gostinstvu vedno manj. S skupnimi močmi so v dveh urah pripravili malce bolj slavnostno večerjo: puranove zrezke s semeni in z mandlji, pečen krompir, ocvrte jabolčne rezine, krožnik dekorirali s hruško in z brusnicami. za desert pa pripravili malinové rezine z vani-lijevo kremo. Učenke so lupile laompir in jabolka, Zvone in Roman sta opravljala odgovornejša dela in nadzirala dogajanje, pa tudi dijak Žan se je pogumno lotil prave kuharije... v svetlih lepih prostorih gospodinjske učilnice, kar je za marsikoga nekaj samoumevnega. za vodstvo gornje-grajske Šole pa pravo razkoš- Gtavni »kTTVcÎM a uspelo kidianko srečaj: Roman Tadina. Zvm Štorman in Lilfjana Bele je> se je tolkJo, lupilo in mešalo. razbijala so se jajca... Ravnateljica Beletova je mimogrede spraznila koš za smeti. Zvone prijazno pohvalil dekleta, tam je zažven-ketal pribor. Roman je pripravljal kozarce... »Z dobro voljo nam bo vse uspelo,« so trdile gomjegrajske učenke ter tudi napovedale, da bo» če bo karkoli narobe, »krivda« koleloivna. Sto let prtnaia tegobe Priznamo, ravnateljici Be-Irtovi se je samo smejalo. Ne le zaradi uspešnega kuhanja, s preurejeno učilnico za gospodinjstvo je namreč z njenih ramen padla precejšnja skrb. »Ko smo pred leti opravljali statično presojo, so ugotovili, da je vse skupaj precej nevarno, a se nihče ni pretirano obremenjeval. Mi pa smo se. Nenehno nas je skrbelo za varnost otrok, poleg tega je verjetno čudno stopiti v učilnico, podprto s stebri. Pogosto smo s strahom gledali v strop in čakali, kda) bodo razpoke še večje... Zato smo ves letošnji denar, ki nam ga je namenila Občina Gornji Grad, porabili za po-pra\^o učilnice. Vse skupaj je stalo , dobrih 12 tisoč evrov,« je pripovedovala Be-letova. A s prenovljeno učilnico skrbi v šoli še ni konec - popravila je potrebna še ena od učilnic, kar v več kot sto let stari zgradbi pravzaprav Di nič čudno. Vrtec, kjer se soočajo s prostorsko stisko, tako da so za potrebe malčkov preuredili del jedilnice, bi morali urediti že lani. Prvi razred že nekaj let gostuje v zdravstvenem domu ... Skratka, razlogov za prizidek, ki si ga želijo pri šoli. je več kot preveč. Vendar je v Gornjem Gradu zaradi blokiranega občinskega žiro račima več težav kot v drugih krajih, kjer urejajo nove šolske prostore. Naložba je ocenjena na dva milijona evrov. Šola se □a razpisih ministrstva uvršča vse višje, občina pridobiva dokumente, tako da jim nekaj upanja le ostaja. Dobrote nd mizi v tem času so pod budnim Romanovim očesom učenke pripravile še slavnostno mizo s pogrinjki, se mimogrede na več načinov naučile zložiti prtičke, v »nulo« postaviti pribor... V gospodinjski učilnici, kjer so, po- vedano tako mimogrede, zaradi pomanjkanja denarja ohranili staro opremo, so na ognju cvrčali zadnji zrezki, v pečici je čakal pečen krompir, na mizi so bili zloženi krožniki... Vse je bilo pripravljeno za prihod gostov. Ob opazkah, da so mislili, da bo Štorman manj delal. so na krožnike polagali zrezke in vse ostale dobrote. V učilnico je pokukala stro-kovnjakinja za turizem na kmetiji, ki je učila kuhati več generacij kmečkih gospodinj in tudi otrok, Marija Bezov-Šek, tudi soavtorica knjige o zgomjesdvinjskih dobrotah. »Naj povem, da sem se tudi od vas marsikaj naučil,« ji je polaskal Štorman, ki je v pozdrav gostom z mečem odprl steklenici šampanjca (pili smo ga tisti, ki nismo kuhali. op. p.}, in pojedina se je v zadovoljstvo vseh začela. Vmes je Štorman sam pr^ra-vil sladico, saj je recept njegova skrivnost, in Še večkrat povedal, da se je vabilu za kuhanje v Gomjem Gradu zelo rad odzval. Končno ga na Zgornjo Savinjsko dolino vežejo lepi spomini. URŠKA SEUŠNIK Navaàw opravilo, lop^enja jabolk, ie v četrtek praraaio v ^micano dncenje. NOVI TEDNIK 11 t I f-i ^ J Prad wlo Široko ja Nlo idHiëno prizorišče Z8 slikanje v sanj^em svtomobilu Koleos podjela RSL Levoe. Jože. Saia, Milena, Maja. Irena so se strinjati, da bi imefi RenauHovega lepotce. Življenje je lepo, če ga v ■ "Vb ZIVIS! Voditeljief Radie Celje Maja Gorjup in Saša Pukl rada potuje. Šri Lanka je njena sanj-ska destmadja, kjer razmišlja, da bi morda tudi kupila kakšen apartma. Irena zares zna poskrbeti za smeh, sicer pa pravi, da je življenje lepo. če ga živiš, Bo že vedela, saj je bila nekaj dni v komi, zato zna zdaj življenje zajeti z veliko žlico. SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA LEVEČ lila l^irolio DVORNA ReSTAVRACUA Želja, da bi spoznali voditeljici Majo Gofjup in Saâo Pukl, je bi-lo ogromno. trem izžrebancem pa se je želja tudi ur^ničila. Milena Fluber živi v Brežicah, a je s srcem še vedno Celjanka. Svoj prosti čas najraje preživi na terasi, kjer je že dvakrat prebrala knjigo Danes ^ofje Celjsid in nikdar več. Kot pravi, gre v tretje rado. Jože Povodnik je iz Gornjega Grada, kot pravi sam, pa je univerzalen na različnih področjih. In vedno optimističen. Poleg misli, da kriza vedno mine, smo dobili tudi praktičen nas- vet, fižol za kosilo jejte s čebulo, zvečer pa s česnom. In ko greste spat, je treba imeti svinčnik in papir pii postelji. Tako si Jože zapiše misli in pesmi, ki se mu porodijo. Morda nam kakšno izda ob naslednjem obisku. Ce pa ne veste, kako zbraâ denar za kakšen poseben namen, naredite tako, kot naredi Jože. Ko gre mimo gostilne, si reče, da bo denar, ki bi ga porabil, če bi vstopil, vrgel v prašička. In tako je vsake toliko Čas za »koline«. Irena Slekovec živi v Žalcu, že pet let je v društvu Simpatija, sicer pa zelo Pred slovesom pa se darilee našim trem nagrajenem Direktor podjetja Gost, d. o. o.. Ivan ŽÍKč z elopo, ki je skrbda za nase nagrajence in voditeljici Sašo Pukl in Majo Gorjup v vili Široko. - S«.29*14.a|»ril2009 - M&ena in Jt^ sta med spoznavanjem ugotovita, da imata oba ista ljubezen - ples! Zato tudi ni čudno, da sta se pred vAq Široko tudi zavrtela, če bi vedeli pr^. bi ^ma vsekakor zavrteli skladbo Stanke Koveat. o kateri ima Jože zbranih veliko materialov, za Ireno pa njeno najljidiso True Love Ehona Johna. Veselje večine na skorsj polni velenjski tribuni v46. minuti: Čeferín je izvlakal rdeči karton! Velenje: derbi, točke in moralna zmaga Celju Po 28. krogih» osem pred koncem prve slovenske nogometne Uge, imajo Maribor-čdni 53 točk. Celjani 47, Ve-lenjčani pa 43. Lokaini der* bi v Velenju je bil precej dramatičen. V prvem polčasu uvodne tekme zadnje četrtine prvenstva sta najlepši priložnosU zapravila Usandio Sacripanti za goste (prodornemu Štrausu je uspela lepa asistenca), ko se je žoga odbila od obeh Savi-ćevih nog» in Ozren Perić z glavo za domačine. Incident za razprave Tik pred odmorom je bil pri MIK CM Celju izključen Martin Šarič, povsem neupravičeno, saj ni udaril Sulejmanovi-Ča, ki pa seje vrgel vznak, obenem pa z glavo zamahnil na- zaj. Sprva je izgledalo drugače. a je počasni posnetek na ekranu TVS, ki je bil na voljo na novinarski tribuni, takoj razkril resnico. Toda sodnik Darko Čeferin je iz žepa potegnil f deči karton. Prijazni Almir Su-lejmanovič, ki je bil soudeležen v akciji za največji uspeh celjskega kluba doslej (zmaga v finalu pokala proti Gorici v Celju), je dogodek videl drugače od tistíh, ki so ga s »slow-motionom« preverjali večkrat» zato dopuščamo možnost» da ima prav: »Šarič je po prekršku nad njim že imel žogo v rokah, približal sem se mu. On je zamahnil z roko po mojem obrazu. Posledice so vidne na mojem očesu in tudi ustnici, bilo Je tudi nekaj krvi. Sodnik je stal zraven in mislim, da si je Šarič upravičeno prislužil rdeči karton.» Spomnili so nas: Čeprav je Gorica v finalu pokala NZS dosegla avtogol, ga je Sulejmanovlč proslavljal, kot da je bU strelec on... Martin Šarič pa: »Kolikor sem srečen zaradi zmage, sem razočaran zaradi rdečega kartona. Posnetek potrjuje moje besede, da nikogar nisem udaril. Če bi to storil bi se obrnil in odkorakal z igriSČa, Tako pa sem popolnoma izgubil živce. Zdaj, ko sem se pomiril, lahko rečem zgolj to, da se tudi sodnik lahko zmoti. Upam, da me ne bo doletela visoka kazen.« Ko je pobesnel, je odrinil tudi svojega trenerja, ki ga je želel zaustaviti. Slavi-ša Siojanovič mu lega ni zameril; Iz LzkuŠénj ve, do kod seže adrenalin v takšnih trenutkih. Izključen je bil Še njegov pomočnik Safet Hadžič. Najbolj podla pa je bila pote- za Ozrena Periča: hladnokrvno je med uvodnim prerivanjem brcnil sklonjenega Sari ča. »Dobili po dvignjenih nosovih« v drugem delu so bili Celjani z Igralcem manj celo boljši tekmeci. Najprej je Sacripanti zadel prečko s 35 metrov. v 83, minuti pa je edini gol dosegel Uroš Korun. Prosti strel je izvedel Sebastjan Gobec, za hrbet velenjske LESTVICA I.SNL iMAfUSOfi iMKCMCaJE а. RUDAR 4.DOM2AÍE 5. »T GORKA б. NAFTA 7.NTHIBU)CKU 8.1UKAK0PS iramofUE fO. UBOD NAVA 28 M 11 3 2813 3 7 2813 411 28 10 11 7 2812 611 28 10 810 28 10 7 11 28 6 11 11 28 $ 1211 28 8 S17 53:34 53 4ft27 47 37:30 43 36:29 41 48:45 41 3140 38 42;39 37 29:42 29 27:41 27 m 23 obrambe pa seje prikradel Korun in v skoku po udarcu z gldvo matiral vratarja Saviča. Za morebitno izenačenje sta bila pri Rudarju v končnici precej nespretna Miha Golob in §e posebej Luka PraSnikar. V 94. minuti bi lahko za potrditev zmage zadel Nejc PeČ-nik po asistenci Saše Baka-riča. Njegov lob je letel dovolj visoko, a preveč levo, Bolje bi bilo, da bi zadel v Kopru - naskok vijoličastih bi znašal namreč le 3 točke. Trener Slavi§a Stojanovič je imel izjemno mešane občutke. Sprva je bil ogorčen nad dogodki, po razpletu je sijal od sreče: »Izključitev Šariča jebilapo mojem mnenju neupravičena (Šarič je ob polčasu vpričo vseh soigralcev ih-tel v slačilnid, op. p.). Delamo v nemogočih pogojih. Želimo le, da bi sodniki upoštevali nogometna pravila. Na tekmi z Domžalami nasproi-ruk zaustavi žogo z obema rokama, Čeferin pa niČ. v Kopru nam dajo gol z roko, a smo bili tiho» sedaj pa še to. Z malce sreče, z znanjem in borbenostjo smo zmagali. Čestitam fantom.« Strateg Rudarja, Se vedno zelo uspešni Marijan Pušnik, je čestital zmagovalcem: »Celje je zadelo in si zato zaslužilo zmago. Odigrali smo slabo, razočaran sem nad zvezno vrsto in napadom. V2. polčasu smo si z igralcem več žago podajali nazaj. Fantje so bili preveč ŠvČni. Niso zdržali psihološkega pritiska. Doslej smo storili veliko. Dokler smo bili skromni, nam je uspevalo, ko pa so sedaj nekateri dvignili nosove, so jih dobili po njih. Še vedno sem navdušen nad njimi v spomladanskem delu. Upam. da nas občinstvo ne bo zapustilo.« Gobec: »V čast mi jei« Ob jezeru se je zbralo več kot dva tisoč gledalcev nav- Slavisa Siojanovič je po 94 mli kljub TV-prenosu. Edini j je dosegel Uroš Korun, s' jega petega, prvega Iz igre: m lotna ekipa si zasluži po h lo, predvsem za drugi polč in glede na razmere v klul ko že nekaj Časa životari n Odlično vzdušje nas drži si paj. Sojenja raje ne bom I mentirai.« V drugem polČ< je bilo nekaj daljših obdol ko je izgledalo, da ima C( Igralca več» saj je igralo po zano, brez naprezanja. »1 govorili smo se» da bomo pr dami in skušali izkoristiti, pako domaČih, za katero si vedeli, da bo prišla,« )e zakl Čil Korun, ki je bil tokrat j stavljen pred veziste, takoj Sacripamlja. Za med piramide pc Ruse 1 ^ ■ i ^ V f M V sijajnem pralgravanju je Naje Pecník v 82. minuti namuSII velenjsko obrambo, ki pa je na čelu s Fabijanom Cipotom (desno) padla le mfmito kasneje. Slovenski mladinci so si po tridnevnem kvalifikacijskem turnirju v Celju priborili nastop na svetovnem rokometnem prvenstvu. V nedeljo so v odločilni tekmi pred tisoč gledalci v dvorani Zlatorog premagali Ruse kar s 37:26 (prej Slovaška 40:28, Litva 35:23). Že ob polčasu so vodili z 18:11- Neustavljivi David Razgor Začetek je minil v znamenju varovancev Slavka Ivezi-ča. Bili so odlično taktično podkovani in v 15. minuti so povedli z 9:4. Do odmora so si naši najboljši mladi roko-metaši priigrali celo prednost 18:11, tekmeci slovite rokometne dežele so bili nemalo presenečeni in obenem povsem nemočni. Tudi v nadaljevanju. Slovenska obramba je blestela. Aljoša Čudič je zbral 11 obramb: »Odlično smo se pripravili na nasprotnike. Takoj od začetka smo šli >na glavo«. >na nož«, In to se nam je obrestovalo.« V naSi vrsti je Izstopal še en Celjan, David Razgor. ki je Rusiji na- it.29«1A.a|ifiJ2009 - Lava knla: oče Igorja igral za Celja v 1. jugoslovanski ligi, brat Simoi Celje tudi v ligi pnakov. David ftazgor pa je najboljši igralec sloven mladinske reprezentance, saj je zadeval z vseh položajev in neumc zaustavljal viije in težje tekmece. Pisanke Hopsom in Elektri -i- f ih t krikom planil proti slaěiínici. »Res je. 10 je ena slajSih zmag v moji karieri. Imam veliko časi» da nosim kapetanski Irak takšnega moštva. Po-kazaJo je, da ima pravi karakter. V težkih razmerah smo pravi kolektiv. 45 minut smo imeli igralca manj, a smo odigrali zelo pametno. Hvala bogu za tri točke, z njimi smo se oddaljili od zasledovalcev,« je bil zadovoljen Gobec. Proli Dravi se bosta vrnila Zavrl in Pokom (prepoved zaradi rumenih kartonov), morda tudi kdo od poškodovanih: Močič, Bezjak, BuJa/ič, Lovrečič, Schwan-tes. V soboto bodo Celjani navijali tudi za VelenjCane... DEAN ŠUSTER Foto: Grup A Dve zmagi in poraz so bera treh klubov s Celjskega v skupini za prvaka lige UPC. Zmagala sta soseda s Polzele In iz Šoštanja. Laščani pa so s porazom proti Heliosu najbrž že potopili ambicije o pol final u končnice, ki so mu zdaj bJizu Hopsi. Sijajnih 20 minut v soboto 50 odigrali sanjski prvi polčas proti Slovanu, ki je bil povsem nebogljen proti razigrani ekipi Boštjana Kuharja. Čeprav brez Klemna Lorbka so polzelski igralci z vseh strani zasipavali koš gostov m do polčasa dosegli že 56 točk in na odmor odšli s +18, v tem delu pa so vodili tudi že za 23 točk. Trojke so zadevali prav vsi (met 8:12), Jernej Kobale (9 točk) je v seriji zadel vse tri poskuse izza črte 6»25 m, pod košema pa sta kraljevala Shawn King (18, 15 skokov) in Nemanja Jele-sijević (17,10] in oba dosegla dvojní dvojček. V nadaljevanju je Slovan vsilil »rokobor-sko« igro, ki so jo dopuščali sodniki, in prednost se je začela topiti. V 29. minuti so gostje prišli na nevarnih 65:57, a sta Vladimir Anzulović (14) in Dejan Hohier (14} s prodoroma, košema in z dodatnima prostima metoma stvari držala pod kontrob. V zadnjem delu so Polzelani le mimo držali razliko 10 do 15 točk in ob odlični podpori s poinih tribun prišli do velike zmage, ki pomeni vključitev v enakovreden boj za 4. mesto na lestvici in končnico prvenstva. »Čestitke igralcem za res odlično igro, še posebej v prvem polčasu, ko so zadeli skoraj vse. Jasno je bilo, da bomo v nadaljeva- nju nekoliko padli, kajti takšno natančnost je nemogoče držati, a smo zato imeli kontrolo nad igro in rezultatom tudi v cem delu tekme. Strinjam se, da smo zdaj v povsem enakovrednem bojuza prva Štiri mesta. Vsi konkurenti nam prihajajo na Polzelo in ob talini sijajni publiki nas bodo težko premagali. To bomo skušali dokazati že proti sicer zelo močni Krki,« je povedal Kuhar. Konec ambicij Laščani so že v petek gostili ekipo Heliosa in se z porazom najbrž že poslovili od želene končnice. Očitno se ekipa Aleša Pipana ni uspela regene rirati od sredinega kroga v samo dveh dneh. Zlatorog je padel v zadnjem delu tekme, ki ga )e Helios dobil za 12 točk, dosegel pa v teh 10 minutah kar 30 točk, kar priča o slabi obrambi LaSčanov. Po treh četrtinah je domača ekipa vodila za 6 točk, po košu Tadeja Koštomaja (13) je imela v začetku zadnjega dela najvišjih 62:54, nato je sledil mrk »pi-vovarjev«. Do takrat zelo dobri Uroš Lučič (19) se je utru-dil> na Nejca Strnada (15) so gostje odlično pazili, večina ostalih pa je biJa daleč pod svojo ravnjo. Sicer vsega Še ni konec, kajti smo šele na sredini drugega dela sezone, vendar je vprašanje, ali se lahko igra LaŠČanov bistveno dvigne v kratkem času. Končno poplačali dobre igre Elektra Esotech je prišla do prve zmage, slavila je v Kopru po odličnem drugem polčasu. Tako so končno Šoštanjčani dobili nagrado za dobro delo in dobre igre v ligi za prvaka, ki pa niso bile nagrajene, tudi ne zaradi mož, ki imajo piščalke v ustih. V Kopru je sicer Nik Ivanovič poskušal pomagati, a je zdržal samo tri minute, to pa ni oviralo gostov. Žiga Mravljak (8) ga je nadomestil v vlogi organizatorja igre, v odličnem drugem polčasu, ki ga je Elektra dobila za 14 točk*, pa je blestel Balša Ra-dunovič (26,8 skokov). Še četverica Šoštanjčanov je dosegla deset ali več točk. V zadnjem delu so sicer domačini držali priključek z Elektro vse do konca, kajti minuto in pol pred koncem so Se vodili z 80:79, a so Radunovič, Dejan Ćup in Tadej Horvat s prostimi meti naredili preobrat za prvo in sodeč po formi ne zadnje veselje v ligi za prvaka. Krka na Polzeli Počitka za klube pa ni, kajti že jutri je na sporedu 8. krog. Na Polzelo prihaja Krka iz Novega mesta, najverjetneje bo dvorana premajhna, kajti zanimanje Savinjčanov za košarko že dosega tisto iz ^»zlatih Časov« polzelske košarke. Hopsi so vsekakor ob sijajnih navijačih sposobni premagati Krko, bodo pa potrebovali tudi nekaj športne sreče, brez katere ne gre. LaŠčani doma čakajo Slovana, da se mu oddolžijo za poraz v podaljšku v prvem krogu, za poraz, ki je tudi usmeri] njihovo trenutno uvrstitev. Seveda so sposobni premagati Kodeljevčane, ohranili bi si vsaj nekaj možnosti za polfinale končnice. Elektra odhaja v hram slovenske košarke, kjer bo skušala čim dražje prodati svojo kožo io pokazati še eno dobro igro. teptali sul kar 12 golov, kot ključni igralec naše izbrane vrste. Le-vokrilni igralec je blestel v konici obrambe 5-1, bil je najboljši strelec turnirja s 26 goli, bržkone tudi najboljši igralec, z igralcem manj je zadel še z desnega krila: »Tudi v sanjah se nismo zmogli nadejati takšne končne razlike!« Z RK Zlatorog se je uvrstil v 1. B ligo, kje bo igral v naslednji sezoni, pa pravi, da trenutno še ne ve. Za najboljšega igralca je bil izbran Koprčan Dean Bombač, pravi »lider« ekipe, pogumen. Športno predrzen, ki )e v odločilnem obračunu zadel šestkrat: »Naša želja je bila ogromna, bojevitost na visoki ravni, prejeli smo le 26 golov. Če bomo igrali Še naprej tako, imamo možnosti tudi za medaljo!« Jure Do-lenec je dosegel sedem golov, Miha SveteUek in Matej Flajs po tri, poškodbo kolena je staknil tretji Celjan Žiga Drugovič. Zadnji gol za , Slovenijo je na izjemno atraktiven način dosegel Velenjčan Miha Pučnik: ?>Mnogi so menili, da so favoriti Rusi, mi pa smo dokazali, da lahko s kolektivno igro premagamo vsakogar.« Desno krilo iz Ribnice je Črt Abrahamsberg: Slovenski pevski zborv slačilnici 2 dirigentom Urošem Bundalom. »Skorajda ostajam brez besed, kajti pričakovali smo izjemno izenačeno tekmo. Celje Pivovarna Laško? Pogovarjali se Še nismo. Česa kookremega zato ne morem povedati.« Svetovno prvenstvo bo v začetku avgusta v takrat vrelem Egiptu, želje pa segajo tudi do medalje. Bilo Je optimalno Selektor Slavko Ivezič deluje izjemno, ko vodi mladinske selekcije. Po treh zmagah je dejal: »Priznali moram, da smo se vendarle nekoliko ba- li tekme s Rusijo, ki je bila veliko boljša od nas na evropskem prvenstvu. Spet nismo bili kompletni, manjkal je Dejan An deri uh. V nobenem trenutku nam ni prišlo na misel, da bo tako lahJco- Na parketu smo delovali zelo dobro v vseh fazah igre. Fantom Iskreno čestitam za vrhunsko igro. Pokazali so največ, kar lahko. Izrazito dobrih posameznikov nimamo, vse gradimo na složnem kolektivu. Upam, da bomo takšni tudi v Egiptu.« Ivezičev pomočnik Stanko Anderluh, je v gostišču Ame- rika (sin lastnika Miča Bun-dala, Uroš, je tudi mladinski reprezentant), ki je bilo s slavnostnim zaključkom pokrovitelj turnirja, mladim roko-metašem dejal, da se spodobi, da se razidejo ob slovenski pesmi. Fantje so razmišljali, nato pa zapeli vsi v en glas slovito Slakovo V dolini tihi. Nestrpno so pričakovali prihod Andreja Feldina, saj so se zavedali, da je drža] v rokah vse niti odlične organizacije turnirja. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Praznike so si z zmagama polepšali tako Polzelani (v nimenem dresu je Shawn King) kot tudi Šoštanjčani ' levo je Tadej Horvat desno pa Ernest Novak. V skupini za obstanek bodo Šentjurčani odigrali zadnje domaČe srečanje. Po treh zaporednih domačih zmagah prihaja v Hruševec Zagorje, zmaga pa Alposu že prinaša obstanek v druščini najboljših, medtem ko poraz odločitev prestavlja na zadnji krog, ko Alpos odhaja v Škofjo Lo- IPnorama NOGOMET 1. SL, 28. krog: JîUiiûr - MHC CM Cdfe 0:1 (0:0); Korun (83), Primorje • Domžale 0:0, Drava - Nafca 4:1, Kbper - Maribor 0:0, interblock - Coriai 1:2. 2. SL, 20. krc^ Kršků - Seu-/Er2:3 (1:2); Drobne (8, 22). FirSl (74Î. Vrstni red: Olim-pija 44. Aluminij Triglav 32, Mura 30. Krfkc 27, Š«it-rui 24. Livar 23> Bela laajma 22, Zagorje 13. 5. SL - fzhod, 19. krog: Sm^e " Simer Šampion OtI (0:0); Kožar (781, Ver^ - Kovinar Štore 1:4 (0:3); Perpar {14,68T,Kriíanovič(í7-ílm), KoniB (38). Ckirana ■ Šmait-m522C0:I);Ptesmk(37),Pod-brežnik (77-11 m). Draimqa ' iMbrw Oauđius 6:0 Cl :0): Vo-dopivec (10), Čereuak (51), Roáer (61), Stance (67}, Mah-muiovie (85. 92-n m). Vrstni red: Dravinja 49, Kovinar 42, Dravograd 38, Smarmo 35, Odranci 32, Malećnik 30, Stojnct 27, Veržej 25, Simer &mpk)n 24, Moos Claudius 18, Idioma 17, Carda. Čren-Sovd 15, Šmarje U. $ta;erskâ liga, 18. krog; Šentilj ' Zreče 0'2 [0'2); ^tâ-rinSek (U), Jelenko (30), Par-riijm - Šoimnj 33 ED'.2); Ko ca (16-11 m). Kurník (33). An-drič (71). Pohorje • Rogaška 2:0 (1:0), Vrstni red: Zreče 39, Pesnica 35, Pohorje 30, Btsrricai 28, Gerećja vas 27, Rogaška 26, Partizan 25, Pod-vind 24r Onnož 23. Šoltanj 22. Bukovci Peca 17, Brežice 11, Šentilj 2. MAU NOGOMET L SLMN. 18. krog: Dobo-w*:-Žn3ex 5:6(1:0); Vojsk (2). Stres (22, 25), Hrovatič (38. 39); Žaberl (34-6 m). Satler (36. 40-10 m}. Adamič (37. 38). KugJer (38). Vrstni red: Gorica 48, Puntal 43, Tomi 32, 0pla5t 51, Dobovec 30, Svea 27, Živex 16, Benedikí, Sevnica 14, Ajdovšána 9. KOŠARKA !, su za prvaka 7. krog: ffc^ - Ceoplin Slovan 94:85; ko. A glede na zadnje tekme in glede na to, da je Zagorje Že rešeno vseh skrbi, je pričakovali uspeh Al po sa, ki potrebuje pomoč navijačev za slavje po zares viharni sezoni. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA King !8. Jeiesíjevič 17, Hohier, Aimtiovič 14, Kobale 9. Vujasinovič, Šananić 6, Pod-vtSnik, Breže 3, Godler Z; Dělič 23, Lekič 18, ZLsorog • Hè-lias 78:84; Lućič 19, Ssmad 15. Koftomaj 13, Maáič 10. Kr^jč 9. Miljkovič 7. Hunter 5; Laákevič 22, Jacsbsoo 17, Koper - Elektra 86:91; Kunc 23, ČEM, Bubnić 14; Radu-novič 26, Čup, Hor^^t 15, Sje-kloča 14, Novak II. Mttví^ 8, L^č 2. Vrstni red: CKim-pTÍď, Heiios 13, Krka 12. Hopsi 11. Slovan 10. ZIaror<^ 9. Sekira. Koper 8. t. B SL, 26. krog: Konjice -ThSlm/ 64:83; Skaza 14, Muzei 10. Vîpotnîk 3. GoleS, Sćvka 6, Kovák 5, Gaćnik 4, Cî^ novíč, Rap 2; Blažíč 21, Mah-kovk 18. Vrstni red: Paikl^ 50, Rudar 48, Rogaška 47, Bra-řtik 46, Šenčur, Triglav 41, Kraški zidar 39, Gradišče 38. Hrastnik 37, ianče 34, Litija 33, Konjice 12. Radenska 30. 1. SL (ž), za prvaka 8. krog; Merkur Céje - Domžale 69:53; Bar^ 16, Verbole, Hu^es 12, Ciglar 11. Kerin, Jagodič S, Matič 4, Klavžar 2; Skof 18, Kuzma 12. Vrstni red: Merkur 46, AJM 43, Kranjska Gora 42, Triglav 39, Ježica 32, Domžale 30. (KM) ŠPORTNI Torek- 14, 4. ROKOMET L SL za prvaka. Ljubljana: Slovan - Celje f^vovama Laško (18.30). KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka 9. krog, Kranj: Tr^Iav • Merkur Celje (20.30). Sreda, 15, 4, KOŠARKA L SL, za prvaka 8. krog, Polzela: Hopsi • Krka (19). Laško: Zlatorog - Slovan (19.30), Ljubljana: Olimpiia • Elektra 120). 1. SL. za obstanek. 9. krog. Šentjur. Alpos - Zagorje ( 19). 14 KliLTURA novi tednik Ma Gledališkem trguje dominantna stavba Slovenskega ljudskega gledališka. Od gledališča do cinkarne Gledališki trg v C«lju je ime seveda dobil po stavbi gledališči) zato bomo zapisali več ozgodovinl in razvoju gledališke dejavnosti v Celju. Ta ima v mestu ob Savinji že skoraj 20CHetno tradicijo. Natančneje, pisalo se je leio 1822, ko so celjski meščani ustanovili 1.1, diletantske gledališče, ki je pod vodstvom tiskarjd in knjigoveza Janeza Jeretina uspeSno delovalo skozi celotno pred-marčno obdobje. Predstave polprofesionalnegâ ansambla so bile v tem obdobju v nemškem jeziku. Celjsko mestno gledališče je Imelo stavbo v dveh zasebnih hišah, ki sta v pravokotnem stiku vključevali severozahodni vogalni stolp nekdanjega mestnega obzidja. Na tem mestu je celjsko gledališče Še danes. Prvo predstavo v slovenskem jeîku, Linhartovo Županovo Micko, so v celjskem mestnem gledališču odigrali 16. decembra 1849, ko je iz Celja v Ljubljano odpeljal prvi vlak. Slovenski gledališčnikj so v mestnem teatru nato gostovali Se večkrat, zadnjič pred razpadom stare Avstrije pa leta 1866, ko so igrali za levške pogo-relce. Nemško-slovenska nacionalna nasprotja so tudi na gledališkem področju povsem razdelila meščane in tako sta v letih pred 1. svetovno vojno obstajala tako nemško kot tudi slovensko gledališče. Slovenci so svojo gledališko dejavnost sprva razvijali v okviru Narodne čitalnice, ustanovljene leia 1S62» nato pa v okviru Celjskega pevskega društva, ustanovljenega leta 1895. V tem času so celjski Nemd redno igrali v mestnem gledališču, ki so ga za potrebe gledališča leta 18&4 zgradili povsem na novo. Gledališka dejavnost celjskih Slovencev je bila izjemno razvejana in je kmalu presegla svoje osnovne okvire, zato so leta 1911 slovenski »diletanti« ustanovili posebno Dramatično društvo. Društvo, ki ga je vodil dolgoletni spiri-Tus agens slovenskih gleda-liščnikov v Celju, urar Rafko Salmič, je prvo gledališko sezono začelo 5. novembra 1911 s predstavo Bleda žena Skrb dunajskega dramatika Kawela. Vsako leto so »^o NTOin SE im€nuj€ ... nato pripravili dve do tri premiere in potem predstave uprizarjali dvakrat mesečno. Dokaj zahtevno občinstvo je repertoar dobro sprejemalo in v velikem številu obiskovalo predstave v celjskem Narodnem domu. Med 1. svetovno vojno Je gledališka dejavnost zastala. Vendar so se gledališčniki občinstvu ponovno predstavili 19. decembra 1918, torej natančno 69 let po prvi predstavitvi Županove Micke, ko so v slovenščini odigrali Nu-šičevo komedijo Semberijski knez. V Času med obema vojnama se je gledališka dejavnost v Celju še naprej uspešno razvijala, največ zaslug za to pa so imeli nedvomno Fedor Gradišnik, dr. Rudolf Dobovišek, Ivan Prekoršek, Milan Košič in vrsta drugih eminentnih kulturnih osebnosti v mestu. Zgodbo o razvoju gledališke dejavnosti v Celju je za objavo napisal mag. Branko GoropevŠek. Tudi po končani 2. svetovni vojni so bili celjski ^eda-liščniki zelo aktivni. Nova povojna gledališka skupina se je namreč v Celju prvič sest^ že 30. maja 1945, ko so v Narodnem domu na pobudo režiserja Hinka Leskovš-ka pripravili prvo avdicijo. Mnogim predvojnim gleda-liščnikom Angelci Sadar, Francu Mimiku in drugim so se priključili številni novi ljubitelji gledališke igre: Milan SUnte, Nada Božič, Štefka ČrepinSek, Anja Maček in drugi. GledališlU skupina je svojo prvo predstavo odigrala že 8. julija tega leta, ko so se Celjanom predstavili s premier no uprizoritvijo Raztr-gancev Mateja Bora. Z dvema predstavama so sodelovali tudi na Tednu ljudske kulture, ki je bil od 9. do 16. septembra 1945. Medtem se je iz izgnanstva v Srbiji vrnil Fedor Grad^nik. ki je nato jeseni 1945 za kratko dobo prevzel vodenje celjske gle- dališke skupine. Tudi obdobje srednješolskega učitelja Jožeta Tomažiča, ki je trajalo od konca leta 1945 do 1948, je bilo v znamenju krepitve gledališkega ansambla. Odkrival je talente, ki so nato kot poklicni igralci več desetletij krojili usodo slovenske gledališke i^e. Kdo se ne spominja sijajnih vlog Lojzeta Rozmana, Volodje Pee-ra, Branka Gombača, Janeza Mikliča, Janeza Drozga in tudi ostalih, ki so se gledališču zapisali samo začasno, Marice Frece in Bogdane Vrečko. Januarja 1950 je celjska politika napovedala dograditev gledališkega poslopja, igralce pa so poslali na tečaje za poklicne igralce. Vse to se je dogajalo na predvečer odločitve mestnih oblasti, da amatersko celjsko gledališče dokončno »povzdignejo« v poklicno ustanovo, kar se je zgodilo 6. decembra 1950. Svetnikov takrat sicer niso praznovali, vendar je bilo Miklavževo »darilo« leta 1950 pač toliko vredno, da se je marsikomu v Celju, tudi najbolj »pravovernim«, v mislih gotovo utrnila tudi zahvala temu znanemu dobrotniku. V novih pogojih dela se je poklicno celjsko gledališče lahko razvijalo še hitreje. Mlad Igralski ansambel, sposobno vodstvo in umetniški vodje so ime celjskega gledališča v naslednjih letih ponesli med najpomembnejše tovrstne ansamble v Sloveniji. K temu je veliko pomagala tudi obnovljena stavba starega celjskega gledališča, v katerem so prvo predstavo, Celjske grofe Bratka Krefta, odirali ob njeni slavnostni otvoritvi 9. maja 1953. In omenjena stavba celjskemu gledališču služi še danes. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Cln-kamiške poti oziroma zapisali več o razvoju cinkarne v CeljtL Folo: GrupA Nova celostna podoba Celjski muzej novejše zgodovine ima novo celostno grafično podobo, ki je rezultat več kot dveletnih dogovarjanj med muzejem in enim najuglednejšib slovenskih oblikovalcev, Celjanom Radovanom Jenkom. Jenko je oblikoval nov lo- ja, njegov zgodovinski nasta- gotip muzeja, pri oblikovanju celostne podobe pa je izhajal iz rdeče barve. »Ta je bila glede na naravo muze- nek in njegovo prvo ime - Muzej revolucije Celje - logična vsebinska in vizualna posledica,« je ob predstavitvi no- Avtor nov8 cektstne grafične podolw Muzeja novejše zgodovina C«lja Radovan Jon ko ve celostne podobe povedal Jenko. A s tem naloga še ni bila opravljena. Zaradi lažje pomnljivosti se je odloČil za začetnice sicer dolgega imena. torej za MNZC, pri čemer se je najprej odločil za barvni poudarek črke »n« (no-vejše), kot »element presenečenja« pa koi nekaj, kar bi delovalo kot vsebinski in vizualni poudarek, črke spodaj še pořezal. Nastal je nov logotip muzeja, ki je tudi osnova za spremembo celome vizualne podobe muzeja. V muzeju se zavedajo« da nov logotip pomeni tudi nov način komuniciranja z javnostmi in prav zato si bodo za uvajanje novega znaka vzeli nekaj časa. Leto in pol bo trajala vpeljava znaka, barv in nove celostne podobe muzeja in vseh njegovih zbirk v prakso. V tem času bodo tudi v celoti spremenili svojo spletno stran. BS. foto: SHERPA Lutkarije in vragolije Celjska izpostava Javnega sklada kulturnih dejavnosti je za danes v Hennano-vem gledališču Muzeja novejše zgodovine Celje pripravila območno srečanje lutkovnih skupin z naslovom Lutkarije in vragolije. Gre za vsakoletno srečanje lutkovnih skupin s selekciJsNim izborom za udeležbo na državnem srečanju. Živko Beškovnik pravi, da so v skladu zelo veseli» ker se lutkars-tvo na Celjskem tako dobro in hitro razvija. »Lutkovnih skupin je vse več, tudi premik v kakovosti njihovih uprizoritev je zelo opa- zen. Zlasti dobro je v Celju, kjer delujejo že tri lutkovna gledališča, v Lučah pa dve. Ob teh petih skupinah bodo nastopili še lutkarji iz Rogaške Slatine, z Dobrne in iz Velenja,« je povedal Beškovnik. Predstave si bo ogledala tudi lutkovna strokovnjakinja, letošnja selektorica Jelena Sitar, ki izbira program za srečanje lutkovnih skupin Slovenije, ki bo 26. maja v Ljubljani. Morebitna uvrstitev kakšne od lutkovnih skupin s Celjskega bi bila pravi presežek»« še ugotavlja Beškovnik. BS Z dramo absurda na Gledališke vizije Silogizem - četrta premiera KUD Zarja Trnovlje Celje Na odru tmoveljske Zarje |e Štiričlanski igralski ansambel starejših mladincev tega Ijubileljsk^a gledališča v soboto premiemo uprizori) igro Silc^em, in si* cer po besedilu ameriške pisateljice La Tonie Denise Wúhs ter v prevodu Polonce Govejšek. To je bila v tej sezoni že tretja režija neumorne Cvetke Jovan Jeki, ki je o predstavi povedala, da je nekako netipična za ljubiteljski ansambel, saj gre za dramo, ki na absurden način povezuje usode treh med seboj popolnoma različnih ljudi, ki 50 v rokah četrte osebe. »Priprave so bile kar zahtevne» še zlasti, ker v njej nastopajo trije študenti in je bilo težko najti ustrezen čas za vaje, ki so bile le ob koncih tedna. Sicer pa je to zelo resna igra, ki odpira pred gledalci veliko vprašanj o življenju in življenjskih resnicah. Mi je pa bilo delo v užitek, saj so Polonca Govejšek, Žan BorŠtnar, Ana Oštir in Katarina Melik, ki igrajo v predstavi, že izkušeni igralci, ki so na odru že od rosne mladosti.« Prva ponovitev Silogizma bo v petek ob 19.30 v Zaiji-nem domu v Trnovljah. S to in s predstavo Sladko-kisla ^odbâ O pa so se Zarjini gle-dališčniki uvrstili na festival Gledališke vizije, ki bo v Celju v soboto- BRST, foto: GrupA \ t nov! tednik KUmiRA 15 Češnja na torti v polni Metropolovi dvorani |e z imenitnim koDcer-tom Jaroraja pritisnila piko na i nizu treh etno več^ rov, ki so se tam zvrstili v minulih treh mesecih. Če je skupina Terrafolk v prispodobi rečeno spekla torto, jo je s smetano oblila Katalena. A češnjo na vrh so nedvomno dodali Jdraraja» ki so» kljub temu. da je za njimi že nekajletni diskografski molk, ponovno presenetili s svežimi obdelavami starih, že znanih uspešnic, z nekaj novimi skladbami in tudi s številnimi gosti. Kot eks- presni vlak 50 si sledile največje uspešnice skupine« do-mišljene predelave ljudskih klasik od Sijaj, sijaj sonče-ce do Kaj ti je, deklica. In kdor ni sUšal skladbe Marko skače, kol jo izvede Ja-raraja, je zamudil preveč. Z gostoma tolkalistom Sergejem Randželovičem - Kandžo in kitaristom Robertom Piklom je kvanet Vasilij Centrih, Gregor Budal, Petra Trobec in Janez Dovč zvenel še bolj prepričljivo in polno. Posebna nenapovedana gost-ja je bila citiarka Iréna Zdol-šek, ki je Cvetje v jeseni odi- grala kot Cvetje v Bachu, saj se je med skladbo suvereno sprehodila skozi zahtevno fugo. Navdušenja med koncertom in po njem kar ni bilo konec in le žal nam je lahko, da se je imenitni etno niz v Metropolu s tem koncertom končal. A organizatorji napovedujejo, da jih je uspeh teh večerov spodbudil k novim podobnim podvigom. Jeseni naj bi tako sledila serija akustičnih rok koncertov. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Razplesano drevo s prijatelji k f - Celjski Harlekin - društvo za umetnost plesa - je v petek premiemo predstavil novo plesno-^edališko predstavo Drevo Krištof» v kateri se je občinstvu s plesi predstavilo več kot 60 plesalk ÎJ1 plesalcev. Niti predstave je povezala zgodba Ivana Gancheva o drevesu. ki raste na travniku, v njegovo osamljenost pa posežejo prijatelji, ki spremljajo njegovo rast. Plesalci Harlekina so v predstavo vpletli več plesnih slogov, od začetruh spoznavanj s plesom do sodobnega plesa in baleta. Dramaturgijo predstave je zasnovala Ana Vovk Pezdir, ki je tudi izbrala glasbo in koreografírala nekaj sodobnih plesov. Ob njej so bile koreografínje še Da-ša Skrt, Zala Pezdir. Sanja Re-har, Ka^'a Terglav in Sandra Jazbec. BS, foto: SHERPA Orkester klarinetov prvič v Celju v četrtek bo ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju koncert Slovenskega orkestra klarinetov, ki ga Društvo ljubiteljev umetnosti Cd je kot eden izmed dobitnikov bronastega celjskega grba za dosežke na področju kulture pripravlja v čast prazniku Mestne občine Celje. Orkestru, ki v Celju gostuje prvič v svoji zgodovini, bo dirigiral Celjan maestro Si> mon Dvorâak. Zanimiva 38-Čianska zased- ba združuje profesionalne klarinetiste iz vseh koncev Slovenije in je edini tovrstni sestav na naših tleh. Klarinetisti m dirigent so za celjski koncert pripravili privlačen program, sestavljen iz del Mozarta, Rossinija, Glinke, Widorja, Debussyja, Gordona, Van der Roo-sta, omeniti pa velja, da bo orkester s celjskim koncertom krstil tudi novo delo Claris slovenskega skladatelja Matjaža Jarca. BS šentjurski pihalci v Italiji izvrstni Pihalni orkester Šentjur, ki ga vodi Jure Hladnik, se je v začetku prejšnjega tedna v Italiji udeležil mednarodnega tekmovanja Flicomo ďoro ob Gardskem jezeru. Na enem pomembnejših tovrstnih tekmovanj v tem delu Evrope je v močni konkurenci iz Italije, Nemčije, Avstrije, Španije, Belgije in Šedveh orkestrov iz Slovenije v svoji konkurenci dosegel izvrstno 4. mesto. Kot je povedala Anita Koieša s šentjurske i^K>stave javnega sklada za kulturne de-javnosti, ki je orkester spremljala, so več kot navdušili- »A ne samo z rezultati - za 3. mestom in denarno nagrado so med 14 orkestri zaostali za pičlih 33 stotink točke -ampak še bolj z res profesionalnim nastopom. Pustili so vtis lako z obveznim kot s prostim programom.« Svoje pa so dodali tudi gostitelji z izjemno oi^nizacijo. saj se je v štirih dneh zvrstilo kar približno 45 precej številnih orkestrskih zasedb. Glede na to. da so se Šentjurski pihalci v tujini že prvič tako dobro odrezali, jim načrtov za prihodnje podvige gotovo ne bo zmanjkalo. StO Šentjortam med nastopom ob Gardskam jezom Pojoči grad v spremni spored Mednarodne^ mladinskega pevskega festivala Cdie sodi tudi razMva Evfonija - po>o£i grad, ki Jo bodo odpiii nocoi ob 18. nriz^asbenimper-iormansom Petra Kusa in Andreja Žibre ta na celjskem Starem gradu. Evfonija je vrsta interaktivnih razstav izvirnih glasbenih instrumentov, kjer obiskovalci v različnih okoljih spoznavajo nœa* vadna in izvirna glasbila slovenskih avtorjev. Skozi zgodbo o kralju, ki je zgradil »pojoči grad« iz glasbenih Inštnimentov, tahko <^nskavald na razsuvi raziskujejo Številne načine nastajanja zvoka z glasbili iz različnih materialov - lesa. kovine, plastike, gu* me, kaže, kamna, slekla Razstava je zasnovana interaktivno io ždi obiskovalce spodbuditi, da se dotaknejo razstavljenih inštrumentov in zmkav, ki jih ti proizvajajo. $ tem jih nagovarja, da glasbo tudi «mi raziskujmo in ustvarjajo» nao>esto da bi jo le pasivno posluSall. Ob razst^ se bo zvrstilo še več spremnih dogodkov, od glasbenih performansov do vodenih ogledov razstave in delavnic izdelovanja preprostih glasbil. Razstava bo na ogled do 10. maja. BS Ženske figure Minuli teden so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo akademske kiparke Metke Kavčič iz Maribora, ki bo na ogled do 4. maja. Na razstavi v Žalcu je Metka Kavčič na ogled postavila ženske figure, ki jih je ustvarila že pred leti, in nove, ki so prvič predstavljene javnosti Ker gre za dela, ki imajo različen čas nastanka, gre tudi za precej raznoliko sestavljeno razstavo, z enovito vsebino in raznolikim slogovnim značajem. TT Metka Kavčič z gostiteljema. Udijo Kocali» direktori« za kulturo na Zavodu a fculturo, šport in turizem Žalec, in likovnim kritikom Borisom Gorutriêam, na ramavi v Žalcu. 16 ^miALNO NOVI TEDNIK M&d Mednarodnim inisdinskjm pevskim festivalom bodo s pesmijo iz mladih grl zaživele tudi celjske ulice fn trgi. Na sliki pevke z Madžarske, ki so v Celju nastopile pred osmimi leti. Praznik petja mladih Mednarodni mladinski pevski festival z optimizmom pričakujeta tudi celjski zborovodkinji Alenka Goršič Ernst in Barbara Arlič Ker-Stein z današnjo območno revi;o otroških in mJadinskih pevskiii zborov Pesemca se v Celju zače-« nja letošnji Mednarodni mladinski pevski festival. V prihodnjih dneh bo tako Celje z okolico živelo z mladinskim petjem. Na svoj festival je Celje res lahko ponosno, saj vleče korenine že iz leu 1946. Prav tako je Celje lahko ponosno na svoje zbore. Na prejšnjem festivaju je pevski zbori, gimnazije v Celju pod vodstvom dirigentke Alenke Goršič Ernst osvojil zla-« to priznanje in nagrado za najbolj* šo izvedbo romantične skladbe na celotnem festivalu. Drugi sodelujoči zbor z Gimnazije Celje - Center pa je pod vodstvom dirigentke Barbare Arlič Kersiein osvojil srebrno priznanje. Oba zbora sta se skozi ostro selekcijsko sito uvrstila tudi na letošnji festival. »Naš pevski zbor je takoj po osvoboditvi leta 1945 ustanovil Egon Kunej In ga vodil 22 lei. Kasneje so zbor vodili Ciril Vertačnik, Edi Goršič in Adriana Požun - Pavlovič,« je povedala Goršič Ernstova, ki zbor vodi od leta 2004. In dodala, da si je zbor v letili delovanja ustvaril močan ugied. »Na zadnjem festivalu nam je uspelo, da smo po 30 letih s svojim nastopom in petjem spel prinesli Celju zlato plaketo. Posebej sem vesela, da je to uspelo istemu zboru, Pred 30 leti ga je vodil moj očka, predlani sem ga jaz,« TUdi zbor na Gimnaziji Celje - Center ima že več kot 30-letno tradicijo. Od leta 1971 so ga vodili Vid Marčen, Dragica Žvar in Metka Ja-godičPogačar.leta 1995 pa je umetniško vodstvo prevzela Barbara Arlič Kerstein. »Naš zbor je dekliški, čeprav se vsako leto trudim, da bi pridobili tudi fante. Nič ne bi imela Alenka GoršiČ Emst Otvoritveni koncert MMPF bo jutri, v sredo, ob ZO. uri v Celjskem domu, zaključni pa v so* boto ob 12. uri oa celjskem Starem gradu. Le če bo vreme sla-t>o, bo koncert v Celjskem domu. proti, če bi vodila še kakšen fantovski sestav ali mešani pevski zbor. V času delovanja so pevke dosegle Številne uspehe tako v Sloveniji kot tujini,« pravi Barbara Arlič Ker-stein. Dosežke je težje braniti Je težje osvojiti ali braniti priznanja na tako zahtevnih festivalih, nas je zanimalo. »Vsekakor nam ne bo lahko, ker se bomo glede na velika pričakovanja morali ponovno izkazati. Šola in mesto pričakujeta od nas veliko. Upam, da se bomo prikazali v najboljši iuči. čeprav je v srednjih Šolah tako, da se od festivala do festivala 'Obme< generacija. Prav zato delo zborovodij ni lahko. Postaviš zbor, z njim nekaj dosežeš, čez Štiri leta pa je pred teboj povsem nova generacija in delo se začne znova...« pravi Goršič Ernstova. Arlič Kersteino-va se s tem strinja. »Veliko težje je dosežke braniti. Veliko je odvisno od generacije. Včasih je zbor se- Organizatorji festivala napovedujejo nastope petih otroških, petih mladinskih in šestih dekliških zborov, med katerimi bo tudi 10 zborov iz tujine. Ob bogatem spremnem sporedu, oa katerem se bodo vsi sodelujoči zbori predstavljali tudi z netek* movaliiim programom. stavljen iz pevk z več izkušnjami, ki v istem zboru pojejo že tri, štiri leta, kar se izredno pozna na zvoku. Letos so v zboru dekleta mlajših letnikov. Zelo velikih pričakovanj tako ne gojimo, a vseeno upamo na najboljše. Sicer pa trdno verjamem, da umetnost ni merljiva in so tudi ocene strokovnih komisij vedno subjektivne. Včasih imam dober občutek in vem. da smo dobro odpele, a misli komisija drugače, Drugič je prav obratno. A tudi sama se strinjam, da so najtežji tekmovalni nastopi pred domaČim občinstvom. Na nastopih v tujini, kjer te nihče ne pozna, si veliko bolj sproščen, lažje je presenetiti.« Prva zamisel o združevanju mladinskih zborov je vznikni-la leta 1935 v Društvu pevovo-dij mladinskih zborov v Slovenskih Konjicah. Leta 1946 se je ideja udejanila vprvem množičnem koncertu mladih pevcev. Imenovanem Praznik inladin-ske pomladi. Leta 1946 je Jurče Vreže, ki je prevzel vlogo prvega dirigenta množičnega koncerta v Celju, vodil tri lisoč mladih pevcev. Ustvarjen je bil L mladinski pevski festival. Kakšno je sploh stanje v zborovskem petju na Celjskem? »V osnovnih Šolah dobro delajo, a ko pridejo mladi v srednje šole, se vse začne znova. Sama imam še težavo s fantovskimi glasovi. Fantje so v teh letih še v obdobju mutacije, glas Še ni izoblikovan, nimajo še čisto moškega načina petja. Od vseh v zboru pa pričakujem, da znajo peti po notah, da imajo končano vsaj nižjo glasbeno šolo, saj to pri delu zelo pomaga,« pravi Goršič Ernstova. Sajna pri poznavanju not ne vztrajam. Sprejemam, da šo nekateri hodili v glasbeno šolo. drugi so čisti ljubitelji. A tudi tisti, ki note poznajo, ne znajo vedno peti po njih. Včasih dobim v zbor pevke, ki so pele že tudi v triglasnih zborih. Zdaj je že dvoglasje problem. Tradicija petja ni več tako množična, kot je bila, zelo pa se menja tudi rep^-toar. Veliko se poje zabavna glasba, a tako narekuje čas,« pravi Arlič Kersteinova. In opomni, da je ^olj ljubezen do petja pogosto premalo, s čimer se strinja tudi Goršič Ernstova. Dijaki so namreč v šolah izredno obremenjeni in tudi letošnje spremembe umika so prinesle dodatne težave, saj se je pouk zavlekel še za uro v popoldne. Ob vseh obveznostih mladi res potrebujejo veliko veselja, volje in energije, da zmorejo dvakrat ali še večkrat na teden tudi resno delo v zboru. »Tudi zato je po prvotnem vpisu vsako leto tudi osip. Mi smo le- to začeli s sto pevci, zdaj jih je okoli 70,« pravi Goršič Ernstova. »Tbdi v našem zboru prihaja do osipa. Pomembno je pač pridobivanje znanja na vseh področjih, pevski zbor pa je ljubiteljska dejavnost, a zahteva izjemno koncentracijo, veliko volje in znanja. Znanje mora biti dobro na vseh področjiJi, ne le na glasbenem - za pelje renesančne skladbe je treba veliko vedeti o renesansi ...« se strinja Arilč Kersteinova, ki ima zdaj v zboru 50 deklet. Ko se dela, se dela Obe zborovodkinji sta znani po tem. da nič postrani ne gledata na sodobnejšo, tudi zabavno glasbo. Le odlično mora biti zapeta. Goršič Ernstova tako pogosto poseže po skladbah Beatlesov, ki jih priredi za zbor. «Ko mi je kakšna skladba všeč in je všeč tudi mladim, se odločim zanjo.« Arlič Kersteinova je letos z veseljem ustregla želji deklet, da bi, po velikem uspehu filma Mama mia, prepevale Abbo. A so dekleta kmalu ugotovila, da bi bilo dosti lažje in prej naštudi-rati kakšno preprostejšo ljudsko ali renesančno skladbo. Brez razumevanja osnovnih vokalnih tehnik ne gre, tudi zabavno glasbo je težko peti. Pri Abbi smo imeli ogromno težav z načinom izvedbe, s harmonijami, z dîsonancami In kako uspevata na vajah krotiti vso mladostno energijo, hormone ... »Ni lahko, ne mladim ne meni. Sem pa zagovornica skrajno resnega dela. Če že nekaj delamo, mora to biti dobro in vselej je treba paziti tudi na ugled zbora. Vem. da moram vložiti 200 odstotkov svoje energije, če želim od zbora dobiti 100 odstotkov,« pravi Goršič Ernstova, »Včasih je res težko. V šoli se stalno kaj dogaja, eni pišejo teste, drugi so vprašani, volja je dobra aii slaba in mladim je treba prisluhniti. Toda ko se dela, se dela. Svoja dekleta lahko pohvalim, da so dovolj disciplinirana, in pravim jim, da so zlata,« pravi Arlič Kersteinova. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA, GrupA Pevska manifestacija je v letih 1946 do 1961 začela preraščati lokalni značaj. Leta 1960 so prvič nastopili ibon iz mest bivših jugoslovanskih republik, tri leta kasneje je prir«)Uev privabila tudi mlade pevce Iz tujU ne, festival je postai bienalne-ga in tekmovalnega značaja. Leta 1969 je 8. mladinski pevski festival k množičnemu koncertu na Muzejskem trgu priteci tudi tuje zbore, kar se je obdržalo vse do današnjih dni. Barbara AriiČ Kerstein novi tednik KRONIKA 17 Ndbodol SG Ig ostaja pogrešan v Do danes še niso našli 52- œntimeirov, vilke postave, čr- ( i na ograjo! v soboto se je v Štora h zgodila nenavadna nesre-té, v kateri je umrl 4S-letni Miroslav Marolt. Ta je v popoldanskih urah z balkona stanovanjske hi§e na Cesti XIV. divizije padel na kovinsko ograjo. Nesrečnik sicer ni padel z velike vi-šine> a se je nabodel na ostre konice ograje» kar je bilo zanj usodno. Marolt je bil tisti dan v družbi svojega znanca, s katerin^ je skupaj živel v najemniškem stanovanju. V soboto naj bi tudi popivala, nakar sta se vrnila nazaj v stanovanje in posedela na balkonu, ki ni zavarovan z ograjo. Znancu, ki je sedel ob baJ-konski mizici, na) bi dejal, da gre do roba balkona pozdravit sosedo» nakar naj bi izgubil ravnotežje in padel Ostri del kovinske ograje naj bi ga prebodel ob stranskem delu trebuha in 48-letnik je tako na ograji obvisel, vse dokler niso na kraj nesreče prišli tudi reševalci, ki moškemu sami niso mogli pomagati. Celjski poklicni gasilci so morali namreč del ograje izrezati, da so moškega lahko odpeîjâii v celjsko bolnišnico. Do danes še niso našli 52-letnega VasiJija Vukičevi-ća iz Prežihove ulice 3 vŽaJ-cu. Od doma je neznano kam odšel že 31. marca. Njegov avtomobil so po izginotju naSli ob jezeru v Vrb ju, ki so ga nato preiskali» vendar 52-letni-ka niso našli. V iskalni akciji so poleg njegovih znancev sodelovali tudi policisti, iskali naj bigaceloshelikopterjem. Pogrešani je visok okoli Î90 centimeU'ov, vitke postave, črnih las in izrazitih črnih brk. Ob odhodu od doma je bil oblečen v črne hlače, črno majico z dolgimi rokavi ter temnejšo usnjeno jakno. V Žalcu, kjer je imel tudi gostinski lokal, je živel z ženo, znanci pa ga opisujejo kot mirnega in neizstopajočega človeka. Celjska policija na številki 113 zbira vse podatke in informacije v primeru, Če je pogrešanega kje kdo videl. flf p m.. 'Mi lllliii Nesrečni balkon, kjer je umrl 48-letni Miroslav Marolt iz Sevnice. Kljub temu, da je bilo sprva Se upanje, da bo Marolt le preživel, so bile poškodbe trebušne votline prehude, po nekaterih informacijah naj bi umrl že med prevozom v bolnišnico. Marolt je bil doma z območja Sevnice, družine ni imel, v štorah je živel v najemniškem stanovanju, kjer se je preživljal s priložnostnimi deli. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za i/e ilLe in ntaie Qoópoduije! mame buk 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR -«s C g s t« SL S III Informacije: 03/4225-100 I Podpisani-s narittv: NAROCIUNICW I twpnUku niroiam n^ivkiim nvoiàtn nepreklicno tidročem mp; «klfCM uni«« bmpîatcv Wh hflji^ v AKCIJSKI PROOAJI nmiii dvB, ÓQhH tri po ceni 2D m poltnina) irvodov K^ÉfA po cen 10 EUR ja mů{* polinine). izvodov knjige Kuharske Jiu k ve ■ vi Bpaflja jhf en)evflnie i niamrzovanje JivU po m\ 7,33 EUR ja izvod 1+ poStmns). Izvodov knjiga po ceni 10 EUR n izvod (* poimina). I Nflrofilruco ppilpt« na naslov: NT&RC d.o.o.. Pralarnova 18,3000 Celje Padel 200 metrov globoko Med Škarjami in Ojstrico nad Solčavo se je v Dedeljo zgodila tragična gorska nesreča. Plezalec je namreč med plezanjem z derezami zapel hJaČe in zaradi tega zdrsnil. Padel je kar 200 metrov v globino. Zaradi hudih telesnih poSkodb ni imel možnosti preživetja. Njegovo truplo so s kraje nesreče v nižino prinesli celjstó gorski reševalci s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. Isti dâû se je napoti s Huma nad laškim poškodovala planinka. Ta je med hojo zdrsnila, zaradi poškodb pa so ji morali pomagati celjski gorski reševalci, ki so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Sšol Vnetljivi petek v Loki Le ažurnosti in pazljivosti šentjurskih, a tudi šmar-skih gasilœv gre zahvala, da se lep sončen predpraz-nični petek ni sprevrgel v večjo tragedijo. Nesreče sicer ne gre kar za-nemariti, saj je vobčini Šentjur v Loki pri Žusmu zgorelo 10 hektarjev gozda. Materialna škoda sicer še ni znana, v Loki čakajo na oceno pristojnih služb. Gasilci so požar v Loki, ki je najverjetneje nastal zaradi nepazljivega kurjenja ostankov in odpadnih materialov preblizu gozda, za Čeh gasiti okoh 12. ure. Svoje sta naredila še suho vreme in močan jugoza-hodnik, ki je razpihal požar. Na pomoč je prihitelo 43 gasilcev pn^stovoljnih gasilskih društev Loka pri Žusmu, Šentjur, Dobje, Planina, Pre-vorje. Sveti Štefan in Šmarje. Kol je povedal predsednik PGD Loka pri Žusmu Darko Mikša, je intervencija gasilcev trajala približno 3,5 ure. V loki pri Žusmu je zagorelo kar 10 hektarjev gozda. V njej so tudi zaščitili hišo, ki bi se ji ogenj lahko približal. Po intervenciji, ki jo je vodil pomočnik poveljnika GZ Šentjur Bernard Zeme, so gasilci do 21. ure zvečer postavili še požarno stražo. saj je na več mestih Se tlela podrast. Ogenj pa je gasilcem na srečo uspelo popolnoma pogasili. PM Foto: Arhiv PGD Loka pri Žusmu O zasegu testosterona Danes bo na Carinskem uradu Celje posebna novinarska konferenca, ki jo pripravljajo skupaj s slovensko policijo. Na njej bodo razkrili podrobnosti odkritja večje količine prepovedanih anaboličnih steroidov na mejnem prehodu za mednarodni promet Dobovec. Po zanesljivih podatkih gre za primer, o katerem smo poročali že v začetku aprila, ko so pri dveh državljanih Srbije našli več kot pet tisoč ampul s testosteronom. Gre za snov, ki jo v večjih količinah jemljejo tudi nekateri športniki in ostali, da bi si povečali mišično maso. Snov so zasegli moškima iz Srbije, starima 30 in 31 let. Ovadili ju bodo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, z nedovoljenimi snovmi v športu in s predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Sšol ifviivifv. noviCodn i HALO. 113 Zdrsnil s ceste v nedeljo se je v Tekačevem pri Rogaški Slatini zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega vozila je iz neznanega razloga zapeljal s ceste v jarek- Pri reševanju ponesrečenega so morali posredovati tudi celjski gasilci. Voznik se zdra\n v celjski bolnišnici. Gorelo je Gasilci so na Celjskem te dni morali spet večkrat posredovati zaradi malomarnosti pri kurjenju v naravi. V Svetlem Dolu pri Štorah in v Pijovcih pri Šmarju pri Jelšah je zagorela podrast v gozdu. Na Šaleški cesti v Velenju pa so morali pogasiti goreč zabojnik za smeti. 'c O u 18 novi tednik 0TR05KI ČA50f>I5^ Spet na naši šoli Učenci 9. a I. Ot Žalac so obiskali podjele Novem. Podjetje Novem obiskala ekokontrola s sošolci obiskujem eko-Šolo I OŠ Žalec. OdločiJi smo se obiskati podjetje Novem in ugotoviti» kako Je z nji* hovo skrbjo za čisto okolje. Z veseljem so nas spreji, nam razložili veliko zanimivega in nas natančno seznanili s proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, ki se odvija v veli-klb proizvodnih prostorih. Ukrepi za izboljšavo zraka in okolja v okolici podjetja Novem so nas izredno presenetili. Izpolnjevati morajo posebne tehnične in okoi je varstvene standarde. Tovarno ves dan prezračuje-jo, nečisti zrak odsesavajo in preden ga spustijo v okolje, ga prefiltiirajo. Onesnažen zrak tudi črpajo v posebno zažigalno peč, praSni delci zgorijo, izpust je po meritvah neznaten in ne vpliva oko- lje. V lakirnici imajo poseben stroj, ki neporabljen lak najprej spusti v vodo in ga od nje precedi. Preostali nevarni odpadek posebno podjetje odpelje in ga ustrezno predela. Les, ki ga uporabljajo (furnir), dobijo v 90 odstotkih kot gojen les s plantažne vzgoje. Tako ohranjajo naravne gozdove. V proizvodnji imajo nameščene posebne koše za ločeno zbiranje odpadnega papirja, plastike in ostalih materialov. Nekatere odpadke reciklirajo sami, nekatere pa odpeljejo pooblaščena podjetja. Varčujejo tudi z energijo. Že pred leti so pristopili k nakupu modre energije, kar pomeni» da 20 odstotkov porabljene električne energije izvira iz uporabe obnovljivih in naravi prijaznih virov - hidroelektrarn slovenskih rek. Varčne žarni- V Evropo s Kumrovčani Projekt Otroški likovni kamp, s katerim so se učenci OŠ Bistrica ob Sotli ter sosednje OŠ Josipa Broza Kumro-vec uvrstili med najboljše evropske projekte, so pred kratkim predstavili na mednarodni prireditvi v Budimpešti. V okviru projekta, ki je po- razpisu Akademije centralnih vezal šoli iz dveh držav, so Bi-stričaiu slikali po vinogradih in kleteh Širše okolice domačega kraja. Na mednarodnem evropskih šol (ACES) se je bi-striško-kumrovški projekt uvr-sdl med najboljše, bistriško-kumrovško ekipo pa so nato S pradstavitvariB stojnice osnovnih šd iz Bistrico ob Sotii tar sosednjega Kumrovea, ki so jo postavili v madžareki prestolnici. Konec marca so v OŠ Vojnik priredili dobrodelni koncert Spet na naši šoli. Odločili so se, da v šolo povabijo bivše učence šole. ki delujejo in so uspešni na glasbenem področju, ter s pomočjo sponzorjev in vseh zaposlenih pripravijo koncert, čigar izkupiček bodo prispevali v šolski sklad. Po besedah ravnateljice Majde Roje je bila eden javnih razlogov za izvedbo dobrodelnega koncerta tudi tre nutna ekonomska kriza, ki je oklestila Šolski proračun za materialne stroške. »Ne želimo prikrajšati otrok za posamezne programe, kot sta projekt Brihtne glave in delo z nadarjenimi. Prav tako si ne želimo, da bi morali star- ši naših otrok plačevati vstopnino za tekmovanja v znanju in športu in prevoze na tekmovanja. Vse to stane in veseli smo, da se je toliko nastopajočih odzvalo našemu povabilu, prav tako donator-jev, ki so prispevali denar ali pomagali s svojimi storitvami,« je povedala Rojčeva. Tako so za šolski sklad s koncertom zbrali kar nekaj denarja: 1.400 evrov od prodanih vstopnic» približno 1.500 evrov s pomočjo donatorjev ter približno 700 evrov s prodanimi izdelki, ki so jih naredili učitelji s pomočjo staršev učencev. Na odru so se zvrstili različni glasbeniki. Kot prve so nastopile devetošolke OŠ Vojrdk, ki pojejo v šolskem zboru, nato smo lahko pri- sluhnili narodnozabavnim skupinam - ansamblu Miko-la. Triu Pogkdič, Polka puncam, Katrci, Harmoniji, Vagabundom, ansamblu Vitezi Celjski, Mladim upom ter ansamblu Lipovšek. Jana Kvas s prijatelji nas je popeljala v svet šansonov, Štajerski ro-gisti so zaigrali na rogove, na-stopQi pa sta tudi dve vokalni skupini, in sicer In špiritu ter Šolski oktet plus 2. Za en večer je bila šola središče dogajanja v Vojniku, najpomembneje pa je to, da je povezala različne generacije in pritegnila nekdanje učence, da so se vrrùli v staro šolo ter vsak na svoj način pomagali generaciji, ki trenutno obiskuje to šolo. BARBARA OJSTERŠEK BLIZNAC ce in dvakrat manjša poraba plina kot pred leti je lep prispevek k čistejšemu okolju. Ne samo, da skrbijo za naravo, tudi delavcem izboljšujejo pc^oje na delovnem mestu. Uvedli so metodo 5S (sam si svoj super strokovnjak), to pomeni, da vsak delavec redno skrbi za svoj delovni prostor in ga počistiti, preden ga zapusti. Čistoča vseh proizvodnih prostorov nas je prijetno presenetila. Lahko bi opisala še veliko utrinkov z obiska, kot je na primer prijaznost vseh zaposlenih. Vidite, naša radovednost se je obrestovala. Spoznali smo, da se v obiskanem podjetju zelo trudijo na področju ekologije in veliko pripomorejo k ohranjanju narave. EVA VRHOVSKl in sošolci. 9. a razred 1. OŠ Žalec lani oktobra povabili na ACES-ovo Kick-oif srečanje v Salzburg. To srečanje pomeni izhodiščno točko izvedbene faze šolskih projektov. Zaključek je bil pred kratkim v madžarski prestolnici, kjer so se zbrali predstavniki 84 Šol iz 12 držav, katerih projekti so bili med najboljšimi. Tako kot v Salzburgu so Bistričani s Kumrovčani tudi v Budimpešti uspešno predstavili Bistrico ob Sotli ter njeno uspešno šolo. »Štiridnevni strokovni program je poleg predstavitve obsegal različne uporabne delavnice in predavanja, v petek zvečer pa je bila na ladji Evropa. ki pluje po Donavi in kjer smo imeil tudi svečano večerjo, podelitev ACES-certi-iikatov,« je zadovoljen bistriški ravnatelj Bogomir Marčin-kovič. Pridobi jeni certifikat ACES» plošča iz akrilnega ste kla, je že postavljen pred šolskim vhodom. . BRANE JERANKO Varnost v OŠ Frana Kranjca V naši šoli smo 2. aprila izvedli tehniški dan na temo varnosti. V okviru le-tega smo spoznali varnost v vseh pogledih, varnost v prometu, šoli, doma, pri športu in rekreaciji, pri delu, osebno, zdravstveno in socialno varnost. Dan je bil razdeljen na teoretični in praktični del. Teoretični dan je izvedel vsak razred posebej, medtem ko je za praktični del poskrbelo šest različnih organizacij, ki v naši okolici skrbijo za varnost. Obiskali so nas dijaki Srednje zdravstvene Šole Celje in nam prikazali osnove prve pomoči in oživlja-Dja. Gasilci PGD Zagrad-Pe-čovnik so nam predstavili svoje delo in vorilo. Delo reševalnih psov in njihovo šolanje sta prikazali predstavnici Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Policijski kombi, opremo policistov in njihovo delo nam je predstavil predstavnik posebne policijske enote Policijske postaje Celje. Predstavnika Civilne zaščite Celje, ki deluje pod okriljem Uprave RS za zaščito in reševanje Celje, sta prikazala njihovo delo, opremo In pripomočke za uničevanje neeksplozivnih ubojnih sredstev. Slovei^ska vojska, enota Celje, ki se je pripeljala s kombijem in z oklepnim vozilom, nam jepokazalatu-di puške, pištole in daljnoglede. V okviru dneva smo izvedli tudi evakuadjsko vajo in jo tudi uspešno opravili. Popestrilo jo je reševanje gospe tajnice, ki je ostala ujeta v šoli in so jo našli reševalni psi. Nad doživetim smo bili navdušeni. Tretješolec Luka Lupše je dejal: »Najbolj so mi bili všeč šestkolesnik in gasilci, ki so pokazali vse v gasilskem avtu.« Kristjan Jazbec iz 3.a-razreda si je najbolj zapomnil prikaz Slovenske vojske. »Ker sem videl pištole in naboje. In še posebej, ker sem lahko pištole prijel v roke.« Učenka 3.a-razreda Patricija Selič pa se je naučila, »da reševalni psi rešujejo vgorah, gozdu in ruševinah«. KRISTINA RADOŠ Z mladimi šentjurskimi pevci v pomlad Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Šenčur in Dob|e je v četrtek napolnila dvorano kulturnega doma z zgovornim naslovom Mi smo pomlad. Tokrat je v 13 nastopajočih zborih nastopilo kar 480 pevcev in precej spremljajočih glasbenikov. Revijo so razdelili na dva dela. Ob tej priložnosti so naj-bolj zvestim pevcem podelili priznanja. Za sodelovanje na regijskem srečanju v Dravogradu lani pa ga je prejel tudi Otroški pevski zbor OŠ Dob je. Strokovno je letošnjo revijo spremljala Mihaela Pihier. Njena priporočila in ocena bodo vstopnica na regijsko srečanje. Prav zaradi dobre uvrstitve na enem od teh tekmovanj se bo mladinski pevski zbor s Planine pri Sevnici v kratkem udeležil pomembnega tekmovanja vBratislavi. Kot je povedala Anita Koleša iz šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, revijo vsako leto zastavijo kol poseben projekt, ki mu svoj pečat da ena od šol v obeh občinah. Celostno likovno podobo so tako zaupali OŠ Hru-ševec, kjer jo je zasnovala likovna mentorica Mateja Jev-šenak. Rdečo nit med pevskimi nastopi pa so raz^bano vlekle finalistke šolskega plesnega festivala iz OŠ Pranja Mal-gâja. Sto www.novitednik.com novi tednik NASVETI 19 Debelost ubija Omejen izbor izdelkov za hujšanje v lekarnah - Nevarni in smrtni pripravki z medmrežja Slovenci se prehranjujemo preveč enolično in nez-dravo» poleg tega se ludi prema lo gibamo. Nasedamo čudežnim tabletam, praškom» kapsulam, obližem in še bi lahko naštevali, sa) ko gre za hujàaoje» domiiljija nima meja. Ljudi na Celjskem ogrožajo bolezni sr-ca in ožilja nekoliko bolj kot druge Slovence. Od pov-prečja izstopajo po telesni nedejavnosti, debelosti in pitju alkohola, kar Še po-set)ej velja za moške. Povpraševanje po izdelkih za hujšanje se zelo poveča v pomladnih mesecih, v Celjskih lekarnah ocenjujejo» da za več kot polovico glede na zimske. Ljudje povprašujejo predvsem po izdelkih, ki se oglašujejo v Časopisih in poteleviziji. Najpogosteje jih zanimajo pravilen način uporabe in učinki. Kot pra\a mag. farm. Mihaela Tršinar, imajo v lekarnah na voljo dve Vča^h, ki niso naklonjeni nakupu in pripravi zdravih žhnlje zlasti pomemben pameten nakup, za katerega «je treba vzeli čas.Vnaši družbi je namreč vse vaČ prekomerno prehranjenih in debelih ljudi. zdravili na recept, ki jih predpiše zdravnik. »Poleg tega se brez recepta dobi še pripra- Polepšajmo si vrt s cvetlicami enoletnicami Vzgojo cvetlic blagodejno vpliva na počutje, Zi plurt vrt lahko poi^jtmo scnCnIc«, astre (zaniihlva Je astra MabuffiotDj, «gnjtie }« ognjic inđten prlrtc«) Iniameui^ Pos«bna jrunhofiftruitamMrHca, ki oU^kuje koTtpalften bb»jno cwtoč |Tmi2«k. Oranžni cvetovi In daborathmi tanki iKti dtlljo Ircrt luplria mindjrme |ez«>oporne(nbA«cv»tiicA velioJi^bun Vrtu, kvftfMMA koritme žuSdk«, }e uSctna ^n prlm^ma zt ïoptre. Za ljubitelje «ksotke p« je na votje s«fne kfpjiteKitJVfi «vonlnef« lUtu (j^OAiMtf 9i«0mo«hi), Te)e trepflia «liMiina ereiftns vipenjavka, U ima S rn dot^ po^anjh«, kzraiito nareane liste in svetkče, kpc rde{< cvetov«, Cveti od pciecta de Jesefii. Zelo ^niensivnft raite le, it ima dovolj Moča {lof>loie) (n vlage, Zaifilimo)opmJ mrriini vetrom, ki «ssuitije. Potrf^je oporo. Pn^ti £et»2J2 55,01/519 35 www.piniat.8i 1 T. » ^ p* m 20 USTAŠA-BRÁLCI POROČEVALCI novi tednik Koncert za nakup avtomobila Mladi celjski režiser na invalidskem vozičku nujno potrebuje prilagojen avtomobil v Planetu Tuè bodo v petek nd velikem koncertu nastopila znana slovenska glasbena imena. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju, sa) bodo ves denar od koncerta in vstopnic namenili za nakup osebnega vozila za mlade-ga Danijela Spasojevića iz Celja. 23'letnik je namreč na invalidskem vozičku, avtomobil pa nujno potrebuje za lažjo mobilnost. Vozilo naj bi stalo približno IS tisoč evrov, kar sicer ni majhen znesek, pri Čemer pa je upanja, da bodo denar uspeli zbrati s koncertom, veliko. Vozilo bo treba $e dodatno predelati, da bo Spasojevič vanj lahko zapeljal z vozičkom» kar pomeni, da bodo k prvemu znesku morali $e prišteti stroške predelave. »Avtomobil bi mi olajšal in tudi največ pomagali. Hva-življenje. Pri projektu sem se Ležen sem vsem, ki mi stojijo poveza! s celjskim lions klu* pri tem ob str^i in ki bodo bom. kjer so mi prisluhnili prišli na koncert,« razlaga Spa* sojevič. Številni Celjani ga p>oznaja kot mladega režiserja, ki je do zdaj z ekipo po snel nekaj videospotov za^as-benike, med drugim rudi za Majdo Petan. Lani jeseni je bild tudi premiera njegovega íilmaTo je on, ki je požel dober odziv. V filmu igrajo miadi Se neuveljavljeni igralci, vse pa so posneli brez denaija» toda z veliko volje. »Snemali smo v Celju, projekt in promocijo smo speljali dobro in zato sem zadovoljen. Film prikazuje 2^odbo VELIKI do ve< DOBRODELNI KONCERT PlaneSa-Tu « / > 2009 ÔI i/as V Zoran' m u e I, Bowling Plan .17, aorfl 2009 oÓ 20» w Zaklonišč^prepeva, Zeiis, Respard, Ťaya, Power shock, Zana, Ave, Zaka pa ne in Vlado Pilja Dasa Vstnpni«. h.i «Ifo v Piftn**l h.'iMi. ik.i t^-r hf^MlimiA in r»A vh*>Í> proil.ijnih ui^stiN l.v**MlrmA. -. V.l>h <1rtlit«>il»*Irii {rn* n*>V»V r v'-tApn«' y |>i ««li^* ^^ ' • h'^nc^l t^ 1) C. f^uJiOCtî' 0 0 Sari, ki je žrtev posilstva. Želeli pa smo, kar nam je tudi uspelo, prikâZdtl vse dogajanje čim bolj provokativno in realno, da se ljudje zamislijo in so šokirani. Pred realnostjo si marsikdo zatiska oči, čeprav jedobro stvar pogledali takšno, kolje. Realnost mora biti realnost in ne olepšava.« Prihodnost v režiji Spasojevič se tudi čez nekaj let vidi v produkciji videospo-tov in filmov, avtomobil pa bi mu omogočil m olajšai predvsem prevoze na različne lokacije. »Vedno bolj stremim k profesionalnosti. Želim vedno bolje delati, vedno bolje organizirati zadeve in imeti okoli sebe vedno več profesionalcev s lega področja,« dodaja in razlaga, da pri svojem delu uživa. Režija ga je zanimala že od nekdaj. »Tisd. ki vedo, kako se snema nek ûim ali spot, vedo, kakšni čari so to. Pot od neke ideje na papirju do realnega snemanja In zgodbe na sliki je izredno zanimiva,« Bolj se bliža dan koncerta» bolj čuti nesebičnost ljudi, ki so mu priskočili na pomoč pri organizaciji in izvedbi. >»Na te ljudi gledam pozifivno in hvaležno. Zdaj vem, kako je. Če nimaš svojega avtomobila, in velikokrat sem si dejal, da ko ga bom imel bom to izkoristil maksimalno! Težko je pri snemanjih, ker moramo biti na različnih lokacijah. težko je tudi» ko je dež ali sneg in ne moreš nikamor. Uspešen Danijel SpssojawČ. lahko mu pomagate. če si za nameček §e mlad in aktiven, je še toliko težje. Saj je res, da kjerkoli si, se imaš lahko lepo, še posebej, če je družba dobra, a vseeno pridejo tudi težki dnevi»« nam je pojasnjeval Spasojevič. Svojo invalidnost je sprejel in zna ceniti malenkosti. »Človek začne razmišljati drugače, drugače si tudi zastavi prednosri.« Invalidnost je res ovira v praksi, vendar je včasih ovira večja v glavi, še omenja Spasojevlč» ki se mu življenje zaradi invalidskega vozička še zdaleí ni in ne bo ustavilo. Če bi zbrali dovolj denarja za nakup vozila, bi to pozitivno vplivalo še na njegovo motivacijo. Čeprav ima na miri že dva nova filmska scenarija, bi - tako sam pravi - v naslednjih mesecih dal morda prednost ' snemanju videospotov. SIMONA ŠOLINIČ FOTO: GrupA Hrena za celo ulico Ta zgodbica o hrenu velikanu je zelo podobna tisti v pripovedki o repi» ki je bila tako velika, da so jo pomagali puliti vsi ^tani družine In na koncu vrste je sodelovala celo miška. Zrasel je v vrtu Škorčevih iz Šentjurja, najprej gaje opazila mama Lidija, lopato je zavihtel sin Matjaž» dnižbo mu je delal še strte Mirko. Veliko truda je bilo potrebno, da je bil 3,70 kilograma težak hren končno izkopan, nepoškodovan in v enem kosu. Tega se je najbolj razveselila mala tri in pol leta stara Ema KovČe, ki je s svojimi 18 kilo^amčki teže potrebovala kar nekaj moči, da je kapitalni pridelek uspela obdržati in pozirati kot prava profesionalka. Njen navihan izraz na obrazku daje sludti, da si je verjemo mislila nekaj podobnega kot: »Če je vdiko-nočni zajček poslal tako veliko hrena» koHko bo prinesel Šele barvilih piiiiov, čokolade, bonbončkov. Šunke, potic .....to bodo prazniki veseli!<< BRANKA ARTIČEK t? f K ■ ^ t "f f ^ k 9i ^ 5 V • I C»?*'»-H Udsleisn« cksnovnsga tečaja v GPO Žalec z gosli Končan osnovni tečaj za gasilce v zimskem in spomladanskem času so v gasilskih organizacijah različna usposabljanja. V Gasiiskem poveljstvu občine Žalec je bil tako izveden 62-umi osnovni tečaj za gasilce. Tečaj je bil v gasilskem domu v Grižah, obiskovalo pa ga je 24 članic in članov pripravnikov iz gasilskih društev Griže, Gotovlje, Ložni-ca, Vrbje in Zabukovica. Vodja tečaja je bil Klemen Herle. Na tečaju so bile obravnavane različne teme, od zaščite telesa in dihal, gradbeništva, tehničnega reševanja do gasilske taktike in vaj razvrščanja. Pripravniki so spoznavali tudi gasilsko opremo in vozila, ki jih imajo v društvih. Vse tematike so bile večinoma omejene na delovanje gasilskega društva. Tečaj je us- pešno končalo 22 tečajnikov, A10 je šele prvi del poti do tega. da bodo posiaÛ pravi gasilci. Zdaj morajo namreč v roku dveh let opraviti še 99-uriii nadaljevalni tečaj in šele nato bodo postali gasilci operativni člani, ki bodo lahko samostojno sodelovali na intervencijah. Trenutno se v GZ Žalec končujeta še dva osnovna tečaja. in sicer v gasilskih po- veljstvih Polzela in Vransko. Končani so tudi tečaj za vodjo skupine in dva tečaja za uporabnike radijskih postaj, do konca ieta pa bo GZ Žalec organizirala Še nadaljevalni tečaj za gasilce in tečaj, za vodjo enote, ceb leto pa tudi več enodnevnih seminarjev in delavnic z različnih potí ro čij. SABINA SORČAN GZ Žalec NOVI TEDNIK DELA 21 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda BS za zaposfovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso pavijana vsa. Prâvt^co zaradi preglednosti objav izpu^Čamo pogoje, kt jih postavajo delodajatci (delo za določen čas. zahtovane defovne izkušnje, posebno zrenje m morebitne druge z^tteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasih deskah območrMh služb in uradov za deto zavoda; • na domači strani Zavoća RS za zaposlovanje: http://www,ess-90v.8i; • pfi delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so n>orebtM napake pri obje vi. mogoče. UE CELJE 0EUVEC8R£Z POKUCA f^tl2M&QA V niPAKSTVU n inOVSTVil • H^ VSA POH^ DBA VSTAVBKM I^ARSm H KMVSTVli a^AStS» CAS. 3 VESa IMÍDOI; JAVIIPKVOZ BLAGAiTAVBM mtíSmmW TERSrVO. KflDVSTVD M TESARSTVO BORIS tAÏÏR Sf.ZAÛOaROVA too. 3211 SKOfJA VAS vosriK VQZNK • U/t SAZVĐZ 6UU3A. SKR8 ZA UREI mmi^ VOEIA. HAT!fllMJ(A (SeOVSRNO^ ZA BLA60 ^ OO10&N CAS. 3 «Sfil m STVO SAMOSTOJNI KIU160V0DIA V RAÛMVOOSCBI SBVBu • saovNO KSI? V caji) • M/t nutav VDOSKA (SAZA PRÁME IN RZICRE OSEK. NfOO LOCEK CAS. znusor KAUKOHTU RACUWVI» STVO, SnWTVl TRSOVnU. OOSTWSTVa OM. flE2lGRAD1. tUMIJUOLiANA ELDCTmrriHWK ENOSCTW VKV ELEKTRIČAR • M/l V(K)eU SKLADIŠČA, oao HA mfiii ZAKTEVMH afiORO OOA. tBm SENCAS. 114^00; m ume. PROZVOĐUA. TRSOVINA IN STORmU OilO. DONNA 1.3204 DOBRNA K0AI5C1AUST SAWSTIUNIKOHERCUUST • M/t PfVOAJA GWt Bílf OPREME Dl GRADBEMtt STBOJEV. NËDOIO&K CAS. i&.4ioe9; Eïï uaiTiHE. nœvDONJA. TRsa VINA IN STQMTVE. aao. DOORKA T. 3204 DOWIA UHVBZrmUAlZDmAZBA SAMOSTOJNI K0MB1C1AUST VUAKOV IN OKOVJA IVl PRODAJA N NABAVA, NEDOLÍICEN CAS. 1S.4 JOSa.' INPOS. TBMCHA TRiaVINA NA DEBELO IN DROBWl 010. CELl QPEKARNâ(A CESTA 2. 3000 CELU icžam KAČUHAUB^ PBOERUIB, SAHOSTUB RAZVUALEC • Wl \nmtf H^aiEKTMH NAlOa iZOaAVA PROSA» SIS RE^ PRD(RAMIRAHJI V VtSUALSniDH) iB^acct): neoooCEN CAS. ioitwr sotkh, POOJFUE ZA RACUNAUASKO HHNOUIGLjD DOJL A§KER&VAUUCA14.3000CELK EMMOftMST ZA OeUMUiTVO FHIAI9CE. R/^UNOVOOSTVO OBGĐVORM FDMCM KMGOVXJA • Ë/l VDOE m ISeMXMJST ZA PRAAUOST K A2U^ KIUIGE. FNPRAVA HNANCR OOUIHEKTA-cut KomnuuE VSEH rasicnniH DOfflOK0v M SESTAVUAUE T»£LMC. VDOEME IN KONTIRANJE PROMETA IQUIOCEN CAS. 1B.420IB; SKUPROST ZAVODOV OSNOm SIRA^QTVBIE OEJAMOSB dLfiXE REBUE GflESORĎCrA UUCA 3. 3IBD (SJE vn»UEIIUEOVODSTVA PIACI^ ORSAJlZnA. KOORDIMRA W HAÍRTIUE ÛE10. OBtilAVA • OS RAŮMA piaC. sestavlia porqčhanh mm. SPREMLIAIUE ZMDIBUH PRBHSOV. SIDWA. KIE Z NTERMMI D QHAftJIW nCTITlKllMN: leOlO^ ČAS. 114^009; SUMST ZAVODOV 0SIIĐV1E ZORlWSTVENE DEJAVNOSTI aLBXE REO^ ^ GRESBĎCEVAUUCA 9.398Q IEJE RAÙNMBJA • M/t VaoaLE MATQUmfiA Pa SLOVARJA. nSITIROU PKJETIR RAÚBKFV. KOff^ UE N nutŽEUfOSUMIIH DOGOOXOV.VDOBUČ RSm OSKDVMH SREDSTEV. KOirnniA XKME PREJHM m QSAflM řMOlIR. PRIPRAVA PODAT XOV ZA OBRACUH HOV; mOÍBl Cas. Q MESCEV. H.im T1XTRANSC0MHERCE POOJETf ZA » TRAMO n ZUNAUO TR&OVIIS H STORITVE iilH CBJE. ISava0VA UUCA 3000 CaJE OnaiMMW KŽBHS ttADtanŠTVA BI»TDR ZA TB«Ô(0 PCRfROCJE. ^ VDOBUE. KOORQDHRAME IN ORSAMZRAHJE Oa mňBtí OPBATTVE. NEODioCei CAS. mim (ÎRAD1S GRAO^ PODJETJE CBJE DJL. BDKl^ v2uKíi.30flecajE OrUNmANIBCDUIISTZARAĆUNO> VODSTVO (VSI SAfUNDVOm VOauGCTERAÚmODStEA SHMSA-Wi: KUC0VD8SKA M RAČUNOVODSKA OSA ZA PRAVNE H RZICNE OSa£. VttfiLlE ENTE, leroiotoí Cas. z0.4í689: kaukontix raCi^ fomva STORITVE. TRGDVIU GDSIUSTVD, m. OEŽISfUD I. WO UUBUANA imwBOfTnBi onoiiauM ažaMA ORAiœBtTVAZA OR&UKZAOJO Mf TBMOLOe.DEU V1BJA PflQ«TDV • M/t' STTDKDVNP VQRUE IZ\S)8E UMOBBIIH PROJEKTOV. IĚDOÍOCDI Cas. IMiOOB: GRADIS BIAOSM PnUElfOUE OD. Bun]v2iAK7i.3onmJE UNIVSRZTTETM DVLÛMIRANIPRAVWK odvetmíkj pripravnik • M/t mmùfi in PRWNE STOffTVE IPOPIS WOfWAOJ 0 ZAKVl PRIPRAVUAIUE OtSKDONnSUH ZAHTFVKOV. SO-DOOVUUE MA OBRAVNAVAH n): DQU^ Cas, 12 MESESV. KONCAN-VERSTOV^EK MATEJA • OnvrnSK, innUAHSKA CESTA S A. 3000 ŒUE DOKTOA MEDIQME SPECIAUST PSMlATftUE Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno ZDÍASHIK Sff QAliST PS3HUTRUE • DELO ZDRAVMKA VPSHUATRŮB AMBUlAimVZD CEUE. NEDOIOCDI CAS. IMm 2ĐRAVSTVEIB on CE* U£ SSORÔCEVA UUCA 5.3008 CBJE UE LMšm NIŽJA POKUGNA IZOBRAZBA IDO 2 UT) CIÍCENJE vozil M/l'Cli^ VOZIL IN OSTALA Pa MO^ OBA. 00l£ČEN CAS. 12 MEStSV. 17.42009; RBN fam. DOJI imm. posredni^. SrORm DJLD. WraiEŽ 11.1433 RAOtíE SftaNJA POKLONA (ZOBIIAZBA PBEVIS osa. Irî: PIEVQZ osa Z DSEBHM VD-ZllOM. DGLOCEN CAS. i MESECEV. 1E.4J6M: tm PflE\^lZNI$TVO SfNO !EDEZ. Si. RNSKA ŒSTA B. anotAâoi NAIAKAA POMOŽNA DELA • NATAKAR • M^ STREFA V GD-stuskem uxalj), pdhi2na sla V kuh9ui DO IOCEN Čas. 6 MESBE>L 2142009: GOSnUlA JANE MKVEC. Si.ZnAlBMOST IB. l4S2aiAJIIIim KUNAR KIHARIIPONOC V KUHKT • ÛEUIVW MESTO £ V UâXBI (BIVà MJTE). PRIPRAVA MAUC. KOSIL (N Jail PO IMOÙLU. fCDOlOCBI CAS. 7.6^ ^UA GOSTKTVD. RIQBT «IAJSP IP. PlCOV-NIKaSOOOCEUE NATAKAR DELOVNO MESTO JE V LAÍKEM (BiVà KOTE) • M/t TOCaUE ■ SISEŽBA PUAt STREŽBA HRANE. PnMOVAJU KOZARŒV. POllRAUE PfBW RA: NBXHQCEN CAS. 7.UKB: SAVUUA fiOSIN-STVa RUBIT RAJ!P Si. PEfOVNK 12.30M CHA UEWIOZMUE ~ SUKI^l£SKM( SUKORiSXMI - nfi: SLBUlPUSXAR. SUKOPlř SKA^CMOSUKM. RESTXmATORSn ^BBm: DOUCEN CA& 2 MESECA. TBiJIOL'SMA. SRADat MiTVfl. IEREHICNME. O.OÍL. lA TBSI31.3338 NOSME DEJAVNOST KOHEROAUST • U/t BKAUČIIXONTAJOIRAKR POSLOVNIH PAHTNERJEV PO EVROPI OOLDCEN Cas. 3 MESêCE. iB;4^ Rv • eaas. ofiuff w nOQAJA KOŽ DUO. BESU 79 B. 321B SLOVENSKE KONJC KOHEROALJST • PffiOWlVAlUi IN 080ELAVA NAROâL PRIPRAVA PONUDO IN POGDOO, SKL£> PAŘIČ POSIOV. UREJANJE mTOPKOV PRODAJE L06571KE. nUKDVAWE PŮSUm RAMRU, TR2N£ KOMUIIKAOft: OQlOCa ČAS. 6 MESECEV. 25.4ÍOOO: KOFLAST EKSTRUZLtA IN KONRKOLA. OJLO, SLOV»SKE XONJICE. TOVAfSiâU CEStt Z 32}0SU)VENSISX0KnS (MPUMfRAM RZI07iRAPEVT(VSf RZKITERATEVT • M/t OPRAVLJANJE RZlOTERlV PCVTSK» snmv. doloCeh Cas. 12 mesuxv. W(OR OJ); TBIME ZRE^ CESTA KA R06U)1S.32I4SI^ UE PBICOJU SfiaMUA POKLICNA IZOBRAZBA »ADSEn OOAVa • M/t VRTA». REZANJE IN PRAN« BETONA Z VISOKIM PRmSKÍM. ODLOCEN CAS. B MESECEV. 38.4ifle8: yns MEDVECL STft RITVERO nOfTJE, DJ3JL. OOIGA 60RA 16. 3232 PONKVA DOKTDN DOITAUS iiOkICHI aMZSRAVWK BREZ SPEOAliZACtf Z LXSICO • ZOBOZDRAVNIK V AWJUNTl ZP I^AIM PRI SEVMO. OOLOCBI CAS. 12 HESEm 22ÍÍ999: ZOaAVSIVQH OOM ^JUR. CESIA LSU 008n^ tmSka a a 3230 Šentjur DornnNKOMm ZDBAVMK SPEOALIST 0Rti2lNSK£ AU âKSI IR. OnNE AU PE0IA7ER ALJ ZDRAVNK z Utaco ZA oao V onâNisK: ALI $Qisn AMiuum • M/t ZDRiVMK v ANRULUm OftANaS MEDNIK « oao v NMP IN «âfifii suďKL NBOU)^ CAS. 77.4m ZDBAV^IVEM OOi SBIUIR. CESTA LBK NA OOSROTMSM 3 0.2230 ^JUR UESiOVHISKBIIOliJitt « IMAIUE WM JB^ OSNOVNOiOlSNA IZ0BKA2BA niHOblA CĐA • M/Ž; CâEUE AVTOMOeiieV. PN-PRMA STROJEV, DOUJCBI CAS. 3 ICSEd im SKeiA tM. STOfiTVM TRSIVSIŒ KUll PAKA 4. VHAUE. PWA4.2285 ViïAUE AVTOKIEPAK AVnXLff RASKA N UCARSKA OEIA M/t' AVT& UffARSKA N UtoKA OELA. NBXLOCEN CAS. liiOaS: SIIOA HÛJL. StQMTVW TIQ0VSN3 POLETJE PAKA 4. VUMUE. PAKA 4.2205 VTTAUE KUHAfi UIHAR M^ PRIPRAVA HRANE. DOIÛCBI CA112 leSEOV. 7iJ00ft HLASTEC. PROtZVDONXk TRSa VINA. eOSTINSTVa PROMET IN STORITVE. DDD. lQll2EVtCS7.3208 STRANCE EKONOMIST ZA KONBOdAlItO SPONZORJI KITEK , L L A KOV www.radiocelje.com OSNOVNOiOlSKA IZ08MZBA iOeWtSKA 01SDUTQSKA DELA RA SRAOBSH n SLOVENU U V DELAVKI NBOOCEN CA& 30.4JOO9; HASOT TR80VWA. SnnnVE ■ PROCVO-1)UA0.QJI, KDU){IVIASKAUUCA3&.3240 SNAME KMJVEC KROVEC-IVt»VVSXO KLEPARSKA OELA. DOIOČ» CAS. B MESECEV, IL4ÍS99: KAMPUS JG& ŠMARJE PN jaiAH, VODEOVO 2.3240 iNAfUE PH A£AH DNNIKAR DOMKAR • k^ mEfiUOOVANJE. NAOWVfr nu vzjr2^anje uirumi naprav, vodenk KATASTRA. IQAJAJUE POTTffllL' MEDOLUCBI CaS, m2m DIMNIKARSKA aUÍBA VEHOVAR DWM-KARSKE STUHTVE DDD. SLDNSKOV TfS 12898 MARKK «EMUA STROKOVNA JUi SPiOŠNA IZOBRAZBA VODJA KUHHUt OELO POTEKA V ROfiAàU SUT» NVt VDQJA KlHUUi NEQOmtEN CAS. 15.4J099: SKUPINA KARIERA NAQONALIB KADROVSKI 0P9l^ TIR DJUL. DUhUSKA CESTA 21.1000 UUBUANA PEK PEK M/t'PRIPRAVA • PEKA KRIMA N PEOVA TER RAZVOZ. DOLOČEN CAS, 12 MESECEV. 1MJ00I: fiRAJll PEKARNA. TRSOVINA H SWBEHČTva DJLl CBtO^^ Pft âAUUU 3 A. 3240 SMAUE PRI JELŠAH KOZMem KOZMETIK. PaiKER. MASER-M/t PEOIKURA. SAZL NEGA ODRAZA. POSTDPIO ZA TEIO. SPf£IEM STRANK.' OOL3CEN CAS. 12 MESSÎV, R.UDQS; HA SAŽM IN immU SniOO *ME1XA'- METKA REMHl U*. T^ CESTA 132S4 PUtCiTRTEK KORRTOtAUST ORMOCM VKUA TQEISKE PfUKkAJE • OaDVM NESTD • kARJE mt JaÉAH M/t VOttHft M T! mtÁmsmiíijSmmtmmím' «10 POTEKA NA TERENU. KJER $E VRil PREDSTAVITEV S\eDVANJE TU NJIHOVA UPORABA: DOLOČBI ttë. 3 MESECE. ia4 JOnr VINO TBAK TRGOVINA H ZASTOPSTVO. UUfiiAlA. TRŽaSUCESTA 4l1009LmiANA UNIVERamNI OIPlOMNtUU WŽBMR ARWIBCTlffiE RAZVUINK • PRtU8CnWT. VOUA PWAJE • M/t RAZVOJ PR0J£rTAENER6USK0SXR8K STAVBE PO PATETIH $T. 2I55B IN 22S1 (WWW.Vl-Sn.SI}. KDOIOČEN CAS. aizoes: EKSl«HM9fTALXI R/t ZVU NOm lOEI RAZEamVAWE iN RAZVOJ DJUL KUNSPSK 1122U BISTRCA n S07U JKmFHfF ~ DRAVEC BREZ POKUCA IDUm. M/t'UKAIL« V MOBVODU 2EN9^ KONRKOK. 0(KDCEN CAS, VETA ?m ZVODMII TRBOVaO nOJETJl ODiL SnARTIO 08 m. BEÙCA 01PAK11 a S2T ŠHARTW} 26 PAU OEAVEC meCN ZA OELO NA vcSn aovsj^ REPABSKA OBA • M/l RA2XRIVAILE KRiTME. KLPARMH « (iSEMR ELEICNTDV PREKRIVANJE SnSU MONTAŽA SntE^NIH OKSi MONTAŽA LAT. OESIL KRITINE. lOiPARSKM IZ9ELK0V. BASANJE LESEN« DELOV - NEDGUCEN CAS. TS.4JDB9: TRSOKtft TRliOVHANISTORnVE. DOZL PAKAn VELOUI40 i 3320 VELENJE AVTOMEHAMK VOZHKTDVORUMA • OniAVUAHJE V02ĐU S TOVDRNW VOZILOM C KATE&ORIiE PO SLOVE» J. miiH £A& 6 mSESU, 28,4J009: CESTM TOVORNI PROMET AVÏÏimEVDZN$TVO, ROBERT KLOSTERWK SJ*. BEVCE 18 A. 3320 VELENJE SREDNJA POKUCNA SmAZBA VRT1UR.IVt'(S?nRSaH "»VRTNARSTVO SAn* KA'1. oao PO DOGOVOli Z NAlffiEJENlM. NGlOLfr CBI CAS. 15.4i6e9;SUIPMA KARCRA NAOOHAUN KADROVSKI 0P9IATER DOiL OUNAJSKA CESTAZt 1000 UUBUANA KWM • PIZZO P8( V MEIOO} PiZZA Wt KUHAR • PIZZO PEK V HE)OCD PIZZA. OOLOCa Cas. 6 MESECEV. \UJm 60STUNA UPA. ROBERT OOER. Sf. ÍALB;nA.3320VELEIUE SKEDNJA SnUKOVNA AU SPlOŠNA 1ZD0M2BA VODJA PROIZVOONIE N/t OR&AMZAOIA N OEME iWVDOlU. OOlsCa Cas. 12 NESECEV ÍB.4Í909.' POCiCT. PROIZVODNJA IN TRGOVKA DOJL STARI TRS 12.332BVELEIUE NATAKAR SntíBA • wt STREâA. DOLOČBI Cas. 3 MESeS. HLSJ«; GOSTINSTVO H HNZERSTVO ORA VElfr DaJSi.&UKM.3320VEL9UE NATAKAR • M/t STREŽBA V PIZZeU PH DERTU PREVZEM BLAfiA. OiAfAJNŮO) PQSLOVAWE: NEOOLO&N CAS. UA2D09: AVKREVOZStrVO IN GOSTINSTVO BERTO DUáiK S.P. POKRAJ PRI VQiMJU48B.3320VELmJE FRIZER (fiUBl V SAIDMI SNtflE BfTERSPAR N/t SUSE-ILE. BARVANJE. LÍCEUE NDĐHA MANKIW. JEMAJUE OQLOÍZN CAS. » lESBEV. M^m RBZERSKI STU» nPNOTK. TEiA HMGâH SJ*. 10niàCA3t.33ZBl1If1]LâCA MQAR MONTAŽA mkl NA TERENU • M/t ZARAOl POVEČANEGA OBSEGA OEU ZAPDSUMO MONTERJA nHW NATïRENU. NED01DC8ICA& 1L4 JBISA. UM KUHBUA. TR80V1A S «MUSKM ELaiDm n ARUWÎ D JUL. W JANKA VRABICA tfl. 3329 VELBLfi aEimiaTiHHK inV MEHAMK • M/t OnwUAWE VSEH SERVI9NH OEL NA AV APABATIK. OOtOâi ČAS. Î MESEIIV 2l4.m VTT POO^JE ZA PROlZ^nmN) »TR6(^ VHIO. DJUL EF9K0VACESTAB1.332S VaaUE UKŽAigC ~ lttlKlVNOÍOI.SKA eOBBAZBA NATAKAR M/t' STREŽBA PUAC. DOlOCa ttë. 12 MESREV, ZŽ^mPIVMCA METKA JERCJU^ H« SJ^ VaJXA RREâCA 36 B. 3310 ŽALB DEUVECBBEZ POKLICA SntíBA PUAC • wt'STRE^ PUAÍ V BARU KAft LA. ooioKn Cas. b mesecev. IOÍ^OQB; dnevni OAR KAMA. MLADEN SVRŽKIAK IP. LfVEC SI 3301 PETROVCE OBUKOVALEBKOVW OfiJCDVALE KOVIN • M/t OaO NA STROJIH JE. ŽASA. VflTALM STNU STRUŽNI AVTOMAT. KRIVIINI STROJ TER OSTALJ). VARJEWE HIG. NAa TS IN ROČNO OBLOCNO TP ZNANJE VAM^UA AUMNUA IN INQXA OaO NA ROČNI PLAZMI PESKANJE: DOlOCei CAS. 3 MESECE. liiOB: APIAST ?MKZVOaiUAHTHGDVlNAOlLlU PElBOVCřTlS A. 331)1 PETROWÏ SOAR ZA ZttANJE iN 08«TAVANJe ZIDAR IVt ZKlAftSKA OBA. DOIDCEH Cas. B MESECA. 17.4imSNARAB&fflaJEr.5RM36ENI^ H STWTVE DO.ÎL POLZELA 113313 ?01Z£1> ZffiARfASAOER • M/t ONFTAVAWf. VLECEUE ZAKLJUCKOA SUUA. PDUGANJÍ IZOLAOISKtH ?iSÈt, PLESKANJE S^ TSI VSA DSUU aOAR-SKA DELA: DOmČBI CAS. 6 MESECEV. ».4Í009: TSlMOSSa aUOSENI^ nfVQZI U STOfïTVE. DOJL ^ PR* PREBOLDU 4B A. 3312 PREBQU) VOZNSC VtrZMK TOVORHESA VOZHA M/t PREVQ2 IN RAZVOZ Tovnu PO ORADBišůH. NEDOLOCEN CAS. 1642009: »AOIKOM GRAORENO POOJEUE OilJ). UiCAlVANKE URAHIEX1.33IOŽALfC SXLAnáČNW SKLAOâMX NVt PREJEM BLAGA. IZDAJA BLASA STRANKAM. OÛlOCSl Cas. 12 MESECtV. IS.4J009r TRGDVMA. STORITVE. BRAOBBH^ ],0.0JL.PBaKIVDnA.3aiBŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA SLAâClCAR .KRAJ DELA: PiUbLiE • M/t |S PRinSOH ZA GOSTILNO §T0fniiUI).(2]SAVATDRT.âASÛC« ^ Čajnega peova: nediuCen Cas. imíbsb.- skupka ka«sa NAooiAiNi kaorovsh okratb Oi) J). DUNAJSKA OSTA 211000 LJtBUANA SLAIĎÍM DELO mu V PAMŽUAH . M/t > sustiCar, nedoločen Cas. isjídoo: staiPoiA KARKflA NAOOHALM KADROVSKI OPERATE 0 JUL DUNAJSKA CESrA21.lOOO UUBUANA 6AAD6EII1 TEHNIK GRADBENI OaOVOOJA • U/h VDDJA NADO^ TB SKim OCUVCEV. RAZPOfiEJAKE OOAVCrV. BRANJE PRtUQONE (XKMBnACUE; OOUftN Cai b IESESV. 2fi.4im jum m 9im K^ PREVOa 91 STORITVE. DJUL. SeICE pn ^ PREBOLDU 48 A. 3312 PREBOLD ^ 22 -INFORMACIJE NOVI TEDNIK TOPEL DOM Čas je za počitek Ker smo ravno zaključi-11 s prazniki in ste verjetno malo utrujeni od vseh veli-konočnih dobrot, tokrat bolj na kratko. Predlagala bi vam. áa v prihajajočih dneh privoščite svo-jemu želodčku malo predaha pred pretežko hrano, poskrbite za opravila na vrtu, naredite red v svojih omarah, pljučam pa priskrbite dovolj svežega zraka. Pri vseh opravilih pa naj sodelujejo tudi vaši ljubljenci • kužkj in mucke, predvsem pa naj bodo tudi oni deležni posta po praznikih. Do naslednjič lep pozdrav in vabljeni v zavetišče, da spoznate tamkajšnje ko-smatinc. V zavetišču 2onzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do pet- ka med 8. in 16. uro; ogledi živali med 12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi pa ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro. Podrobnejše informacije najdete na spletnem naslovu www.2orizam.si ali po telefonu: 03/749-06-00. NINA STARKEL Ah, ta pomlad! Najraje od vs«h rožic imam trobentice. ktr tako lepo zapojejo. £a pihnem vanje. (6889) Prosim, na me fotRgrafiratl Ta bliskavica mi gre n pošteno na zivcel (676S) kaj imaš to?Oř$ipo, Ml,čokoladi! (6737) Mami, mami, kje si? MAČJA HISA Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326-877 aJi obiščete inter- netno stran www fnagahi- sa.si Velikonočna mednarodna razstava mačk Lani ustanovljeno Društvo Mačja dežela je v nedeljo na celjskem sejmišču pripravilo velikonočno mednarodno razstavo pasemskih mačk. Na njej je bilo poleg slovenskih mogoče občudovati Še mačke Številnih, pri nas tudi nepoznanih pasem iz Italije, Nemčije, z Nizozemske, iz Belaje, Španije, s Švedske, iz Avstrije in s Hrvaške. Ker je drušlvo včlanjeno v največjo svetovno mačjo organizacijo iz Amerike, se - kot pojasnjuje vodja razstave Tatjana čuden - tudi njihove razstave razlikujejo od denimo večini poznanih FIFA razstav. ^Pri CFA razstavi vsi sodniki ocemjo vse mačke in vsak sodniški krog je skorajda razstava v malem. Konkurenčnost je bistveno boljša in ludi za razstavljavce in obiskovalce je vse skupaj bolj zanimivo.« Prihodnjo razstavo društvo obijubija znova za drugi konec tedna v aprilu prihodnje leto. MG, foto: GrupA T0IIĐI«14.4. 17.00 Celjski dom: Pe-sem ca - območno srečanje otroških pevskih zborov občin Celje. Dobrna, Vojnik in Štore 16.00 Stari grad: Evio-nija - pojoči grad - odprtje razstave izvirnih glasbenih ir^trumentov 19.00 Celjski dom: Pe-semca - območno srečanje mladinskih pevskih zborov občin Ceije, Dobrna, Vojnik in Štore 17.00 Celjski dom: nastopi zborov Celje. Ostrava, Varšava, Szekesřehervar 20.00 Celjski dom: otvoritveni koncert - MPZ RTV Slovenija, vokalni kvartet SGBŠ LJubljana, instrumentalni ansambel SGBŠ Ljubljana 12.00 Celjski dom: tekmovalni koncert - otroški zbori 15.00 Celjski dom: nastopi zborov - Komen, Velenje, Maribor, Budimpešta 17.00 Celjski dom: skupno petje - delavnica - otroški in mladinski zbori 20.00 Celjski dom: nastopi zborov - Ruse, Zgornja Galileja, Szeged ^ TOfUK, 14.4. 7.00 Kumgunda Velený Avdio2\^eo Didnemamuiiimediiskade' Immica - House Mouse in KunigundaMMC 8.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Lutkarije in vragolije območno sreùmje gledaliških skupin c^k^ območ- ja_ 13.30 Premogovnik Velenje /MU odijnjemzsíaveMúmuiRíá-nianrui 15.30 Celj^ mladinski center Hitro branje in pomnjenje tečaj vodi dipl psih. Mori-^jaHTovatič 17.30 MlCVrienje_ Mladi ra^kovaid za razvoj $âi£$ke doline iáimúpredstaviíevra^ki/-valnih naio$ (tudi v sredo in četrtek) 18.00 Knjigama Antika Celje Vokl^uju Uierami večerz$ost)o Ladjo Stupico vodi ZoranPevec 18.00 icein kavarniški večer vodi Čn Skodlar 19.30 Narodni dom Celje_ Mladinski pihalni «Icester Glasbene iote Cel je VOPiMiKti konccn - dirigenz Bernard BeUna $flEDA,15.4. 15.30 Celjski mladinski center Hitro branje in pomnjenje tečaj vodi dipl. psih. Man* jaHrouaiič 16.00 T^hnopolis Celje_ Komiinikadja izobraževalna delavnica ZavodaVemum 17.00 Knjižnica pri MiSku Knjižku Celje__ Pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjjžnica Velenje_ Pravljične ure Andreja Kac o pravljicah Zgodbao volku in lisiđ in Na^vČki 18.00 Knjižnica Velenje_ Kiepet z Zdenkom Kik-cem, dr. med. 36 jO Mohorjeva dvorana Ce^ Mohorski večer 19.00 Mestna knjigama MK Celje_ BoUvi^ potopisno predavanje Rad-katijvine 19.00 Medobčinska splošna _ _taiižTOca Žal ec_ Skrinjica Stijenja pogjvorzavujricokiýigpl^ loncoPodkoriînik 19.00 Knjižnica Rogatec_ Beremo ob kozarcu sUťne pogovor z Milo Kočevar, avtorico knjige Kaj pa zdaj 19^19 Knjižnica Velenje_ Gong kot glasba in tera* pija predstavuev terapevtske metode vodita Marija Plej in Natalija Štanie 19.30 Dom kulture Velenje Grdoba komedija v izvedbi MGi za abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert simfoničnega orkestra Glasbene iole Velenje 19.30 KulrumicemCT Laško Mavrica polk in vaJČkov nazaJdjuČr^emkancertuna' stopajo Veseli Begunjčani Poikapunceinkraij slovenskih zvonov M^šo^^anšek CETflTEK.16.4. 10.00 Knjigama Mladinska knjiga Velerje_ Druga stran resnice (Afrika} knjižno čajanko o miadm-skihdelihsčmecáinevodi Edita Prahšincek 16.00 Knjižmca SoStanj_ Red prosim uro pravljic bo vodila Mar-jetka Blatnik 16.00 Knjižnica Dob je_ Ura pravljic 17.00 Knjlžnicapn Mišku Knjižku Celje_ Druga stran resnice (Aàika) knjižno čajanko o mladin-skihdeUhsČmectíinevodi ídaKreča 17.00 Knjižnica Vojnik_ Pravljična ura 17.00 KnjižnicaGoricapri _Slivnici_ Ura pravljic 16.00 Knežji dvorec Celje O^ed arheološke kJeti in pritličnih prostorov 19.00 Narodni dom Celje Slovenski orkester klarinetov koncertu dirigira Simon Dvoršak 19.00 Galerija Velenje_ Evrope jskivudu odprtje razstave Stojana Kneževića 19.00 Knjižnica g^ur_ Odprtje razstave Polone Petek 19.00 Glasna šola Šentjur Nastop učencev glasbene étňe 19.00 Medobčinska splošna loijižnica^ec_ Peru. Bolivija, Clle potopisTU) predavanje Gregorja Andiča, Tamaře To-mič, Karmen Florjančič in Marjana KorvSca 19.00 Galerija Vele^_ Odprtje razstave Stojana Kneževića 19.19 KnjiMca\gmje_ Vetenje^humano mesto poffjvorzdr, JožetomHu-dnlesom bo vodUa Sonja Berd'3cm) > O IS- iS (O Os £ "S « t; Eg A 2 OPSL osfro l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodom. Telefon 070 618^ MALI OGLAS S SLIKO (4x3cm) V OKVIRJU v» »M vtdiu&UAoOOV OPH ostro i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodom. Telefon 070 SIB-XXX. Informaciie 034225100 m ^ Mui Srednja zdravstvena Šola Celje je imela maturantski ples 2$. februarja 2009. Na sliki 4. e razred. Prva vrsta zgora$ (z leve): Ana Marija Cernjak, Hana Perinič. Tamara Peterle, Diana Jovanović, Uroš Vesenjak, Merlisa Ćidić, Marina Akmačić; druga vrsta: Klemen Pre-ložnik» Kiavdija Korošec. Katja Šimek, Anja Rečnik, Katarina Anja Ravnak» Martina Krameršek; tretja vrsta: Sabina Šelih. Lilljana Jurišić, Sergeja Keblič, razredničarka Darinka Pavlič, Nina Cirkuian, Anja Mernik, Mojca Knez, Manina Rose, Petra Grobelnik» Ana Marija Kukum-20VÍČ; čepijo: Marko Žgajner, Marcel Smole, Rok Zore, Jernej Novak. Dejan Vengušt, David Tanšek; manjka: Natalija Šentjurc. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremijrao s podatki o svojem razredu in šoh ter z vsemi imeni in priiCBki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik» Prešernova t9> 3000 Celje ali tpdnik@nt.rc.si (fotografija mora biti v řím večji resohiciji). Srednja ekonomska šola Celje je imela maturantski ples 30. januarja 2009. Na sliki 4. b razred. Prva vrsta zgoraj (z leve): Ana Novak, Urška Košeni-na» Teja Vtdec, Mateja Kovač, Maja Planovšek: srednja vrsta: Maja Poišak, Sabina Kišek. Tanja Javorník, Mateja Komik. Barbara Košec, ravnatelj Janko Poklič, razredničarka Lidija Rebeušek, Natalija Fale, Ljubica Coričan, Katjuša Lenart, Karmen Volasko; čepijo: Alen Ožir, Mitja Zvonar, Damjan Plantosar, Esmir Seiimovič, Darko Cte-gur; manjkajo: Vanja Marija Durasević, Katja Ocvirk, Danilo Vidmar radiocelje • A virww.radioceije.com Popravek Ob objavi fotografije 4. a razreda Srednje zdravstvene Sole Celje v prejšnji Številki je prišlo do napake pri zapisu imen in priimkov treh dijakinj - pravilna imena teh treh maturantk so: Mihaela Starkel, Monika Mlinarek in Tamara Tepić. Za napako se opravičujemo. Uredništvo FOTO TEDNA Foto: SHERPA Rekordno jajce Ker Frankolovčani še vedno čakajo na vpis njihove lanske, sko-raj 82 metrov dolge butare v Giiinnessovo knjigo rekordov» se letos niso lotili izdelave Še daljše. So pa vseeno posfabeli za »velikane« -k »žegnu« so peljali ogromno jajce. Da se za kar 1,40 metra veliko jajce že na daleč vidi, od kod prihaja, je na njem upodobljena cerkev na Gojki z značilnima dvema zvonikoma. Fran-kolovčaru so z vsem potrebnim »pompom« v soboto velikanko peljali tudi k blagoslovu velikonočnih jedi, čeprav se potem v nedeljo ni znašla na mizi. Ni je namreč znesia kakšna velika ptica, temveč jo je iz stiropora izklesal Igor Rotar, poslikal pa Jože Žlaus. RP, foto: SHERPA . m