mimv Kk ^ < amo Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Teleioni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznik Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za-inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.01), Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Agrarna politika Izmed vseli panog gospodarstva je kmetijstvo v marsikaterem oziru najbolj zanemarjeno. Prido-bitniki v ožjem smislu besede imajo svoje trgovske, obrtniške zbornice, strokovne organizacije, po njih zgledu tudi številni drugi stanovi, le v kmetijstvu prevladuje individualizem, ki se kaže predvsem v vuovčevanju proizvodov. Industrija je organizirana v kartelih, ravno tako kaže trgovina vedno močnejšo skupno zavest in skuša izločiti nepotrebno konkurenco. Obrtništvo se združuje vedno bolj. Tudi v našem kmetijstvu smo imeli že več poskusov prodajnih organizacij in nam je pokazalo lepo pot tudi naše .zadružništvo. Vendar so prodajne zadruge premalo vplivne, da bi lahko odločale na tržiščih, kjer se imajo boriti z neorganizirano konkurenco, ki dela pod najrazličnejšimi pogoji in zato tudi lahko tlači cene na nižino, ki ne odgovarja produkcijskim stroškom ogromne večine naših kmetovalcev. Take razmere so v marsičem razumljive zaradi ločina same naše kmetijske produkcije. Kakor smo doslej skušali s poukom in najrazličnejšimi drugimi sredstvi dvigniti tehnično našo kmetijsko proizvodnjo, smo vendar še premalo storili za pomoč kmetu pri vnovčevanju njegovih najvažnejših pridelkov. Tu se nam odpira široko polje dela, pri katerem bodo največ dobrega storile zadruge. Tega dejstva se zavedajo tudi zadruge in njih osrednje organizacije, ki skušajo narediti, kar se narediti da, pa jim — žal — primanjkuje skoraj vsakih sredstev. Pomislimo n. pr. na našo prašičjerejo, ki je tako nujno potrebna regeneracije, za kar pa so potrebna velika sredstva, katerih kmet ne zmore sam in tudi njegove organizacije ne. Zato bi bilo prav, da se najdejo sredstva za nujne potrebe našega kmetijstva. Vemo, kako težaven je danes finančni položaj države, ki je posegla po povišanju davkov in uvedbi novih davkov, toda v našem proračunu izdatkov se da še marsikaj skrčiti. S tem prihajamo na zelo važno vprašanje, kako naj sc krijejo potrebe države in samouprav. Mnenja smo, da bi se dalo marsikaj prihraniti pri izdatkih, ker je danes negotovo, koliko nove obremenitve še prenese vse naše gospodarstvo. Saj je znano, da postaja s padajočim narodnim dohodkom delež, ki ga tirja zase 'država, vedno večji iu težje znosnejši. Ze neštetokrat smo poudarjali, da je potrebna reorganizacija državne uprave, da se tako zmanjšajo naši izdatki. Zastopniki našega kmetijstva večkrat pravilno poudarjajo, da je potrebno znižanje zaščitnih carin katere uživajo nekatere industrije in si delajo velike dobičke. Vendar mislimo, da bi posebno slovenskemu gospodarstvu odprava nekaterih carin škodovala, ker bi omogočila inozemski konkurenci še prostejšo pot v našo državo. Pač pa pravimo, da so nekatere stroke preveč dobro zaščitene in da bi bilo potrebno carinsko zaščito reorganizirati na taki podlagi, da bi vsekakor odgovarjala interesom vsega našega gospodarstva. Posebno dobro bi bilo carinsko zaščito odvzeli onim panogam industrije, ki jo je izrabila za stvarjanje kartelov. Kakor smo že omenili, bi bilo potrebno prilagoditi našo industrijsko politiko novim gospodarskim razmeram. Nismo za demontiranje industrije, ker pomeni to brezposelnost desetlisijčev delavcev, pač pa smatramo, da naj industrijski kapiial, ki prihaja iz inozemstva, pušča svoje velike dobičke tudi nam, odnosno vsemu našemu gospodarstvu. Na drugi strani pa za izvoz naših pridelkov ne. samo iz Slovenije, ampak iz vse države ne kaže nič kaj dobro. Letina je slaba. Oni kmetovalci, ki so računali, da bo letošnja letina dobra in da se bodo zanje dobile znosne cene, najbrže ne bodo prišli na svoj račun. Nada je še vino, za katerega se nam obetajo zaenkrat boljše cene. Lani v jeseni smo se tolažili, da bomo že še pretolkli do spomladi, do nove letine. Letos smo pa zopel ua istem. Samo s to razliko, da letos ne bo večina naših kmetovalcev imela za svojo prehrano lastnih pridelkov, posebno žita ne do spomladi, ampak bo treba že za svečnico dokupovati. Spomlad se nam obela kaj slaba, če bo šlo tako naprej. Poleg lega pa ludi za izvoz naših kmetijskih pridelkov, če bi jih imele druge pokrajine države, niso razmere rožnate. Pomislimo samo, kako se (spirajo sosedne države za naš izvoz kmetijskih pridelkov, boleč ščititi svoje kmetijstvo in ga celo povzdigniti. Zavedajo se, kaj pomeni za industrijsko državo kmetijstvo. Kdor čita podatke o velikem napredku nemške kmetijske produkcije, kakor smo jili brali zadnje dni, vidi, da je n. pr. uvoz žila padel od 7.5 milijonov ton v letu 1927. na 1.8 milijona Ion lanskega leta. Uvoz prašičev je padel za polovico, goveje živine je skoraj ponehal, uvoz jajc jo padel za petino itd. Podobne slabe vesti prihajajo iz češkoslovaške. Po uradnih podatkih je letina dala prav dobre uspehe in lako računajo Čehi, la se bo uvoz pšenice zmanjšal za polovico. Poleg tega bodo Čehi imeli še za izvoz 32.000 vagonov rži, dočim so lani rž še uvažali. Iz vsega lega je razvidno, kako težaven je lo-los položaj našega kmetijstva, posebno slovenskega. Zato nam je potrebna aktivna kmetijska politika, ki mora predvsem izboljšati kmetu prodajne cene. Seveda mora naša agrarna politika upoštevati inlerese kmetijstva vse države, saj so razrapre pri nas tako različne, da lahko isli ukrep povzroči nekje korist, drugod pa škodo. Svarili pa je treba pred eksperimenti. ki stanejo ležke vsoto javnega denarja, pa ue dosežejo pravega uspeha. Vsi ukrepi pa morajo bili ludi plod temeljitega proučevanja, ker kljub nujnosti tu hilrosl ni dobra. Posebno pa morajo odpasti demngoSki momenlj, ker ukrepi, ki sloje pod vplivom teh momentov, lahko povzroče veliko škodo. Eksperimenti so vedno nevarna stvar, so pa pri nas nepotrebni, ker poznamo razmere. Napake, j storjene v gospodarskem življenju, sc ne dajo lako i Ozadje nemških vojaških zahtev Predvojna Nemčija sili na površje V Nemčiji, kakor se položaj razvija /.adnje dneve, so vodilne osebnosti niti več ne .trudijo, da bi pred svetom bil varovan vsaj videz. Ob strani novo izvoljenega in novo sestavljenega parlamenta vlada Papen, ki nima za seboj drugega, kakor starega maršala. Toda v resnici ne vlada niti ne civilist Papen, v Nemčiji vlada general. Armada je tista, ki v Nemčiji odločuje, armadi pa komandira general Schleicher. Resnični gospodar v Nemčiji, kakor se kaže bolj in bolj, ni ne parlament, ne Hitler, ampak general. Polagoma postaja jasno, zakaj je moral pasli Briining. Briining je padel, ker je bil demokrat, ker je bil predstavnik republikanske vveimarske Nemčije. Razumljivo je tudi, zakaj Schleicher ne pusti Hitlerja na površje. Boji se, da ne bi postal premogočen, da se ne bi preveč uveljavil, da ne bi s svojimi rjavimi srajcami postal odločilen čiuitelj v državi, podobno, kakor je uspel Mussolini s črnimi srajcami v Italiji. Zato mora tudi Hitler ostati ob strani. Tisti, ki dejansko vodi politiko in državo, je Schleicher, Papen je le njegovo ligovo pero. Schleicher misli, da jo sedaj prišla njegova ura, ko bo zopet lahko uveljavil reklo stare cesarske Nemčije: »Deutschland iiber allesc. Zato mu je v prvi vrsti potrebna velika in dobro organizirana armada in Schleicher jo zahteva javno, z brutalno odkritostjo, kakršne je bil svet vedno vajen od Nemcev. Generalska Nemčija zahteva nazaj svoje armade. Ne radi narodne obrambe, ker ni nikogar, ki bi Nemčijo ogrožal v njenih mejah, ampak ker Schleicher smatra, da je armada koristno in potrebno orodje, na katero se more v pravem času vpreti diplomacija, da lahko zahteva in izsili pri mednarodnih pogajanjih več in več. Generalska politika v Nemčiji je mogoča le radi tega, ker je delavska in proletarska Nemčija tako rekoč brez moči in po sili razmer potisnjena v mrtvilo. Delavstvo, ki je brez dvoma proti vsakim vojaškim eksperimentom, ker bo edino ono, ki jih utegne plačati s svojo krvjo — je potisnjeno med dva ognja. Ako se zadrži politično pasivno, podpre vladajoči Papenov kabinet da more še nadalje ostati na vladi. Ako pz. nastopa za parlamentarizem, pa pomaga Hitlerju v sedlo. Hitler na vladi pa pomenja triumr fašizma v Nemčiji. Ni dvoma, da bi fašizem, kakor je že sedaj pokazal, s krvavo roko zatrl vsako politično svobodo drugače mislečih in uvedel fašistično diktaturo. Tako je delavstvo, kamor moramo prišteti tudi večino centruma, v izredno težkem položaju. Baš la prisiljena nevtralnost delavskih strank omogoča, da triumfirajo junkerji in baroni nad Weimarjem in republiko. Vendar ni verjetno, da bi nemški narod, ki je politično tako izšolan, dolgo prenašal diktatorsko vlado. Niti komu drugemu, niti samemu Bismarcku bi v teh razmerah ne uspelo, zgraditi oblast na same bajonete. Demokracija, svoboda besede, svoboda tiska in svoboda glasovanja niso prazne besede, zlasti kadar narod ve, da je v igri dobrobit vsakega posameznika. Zato Hindenburgu in Schleicherju ne. bo preostalo drugega, kakor da poiščeta zvezo z ljudstvom, oziroma njegovim parlamentarnim zastopstvom. Berlin, 2. sept. AA. Revija >Volk und Reich objavlja članek kancelarja Papena, v katerem zagovarja konservativno vodstvo države in trdi, da jr državna avtoriteta osredotočena v vojski. Četrta mitična organizacija v Nemčiji Pariz, 2. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina: K obstoječim političnim organizacijam bojnih čet, se bo zdaj pridružila nova. Nacijonalno soci-jalistični disideut Otto Strasser bo ustanovil tako-zvano črno fronto. Poleg jeklenih čelad, državnega prapora in rasističnih napadalnih čet bo to četrta milična organizacija v Nemčiji. Zanimivo je, da je njen ustanovitelj brat dr. Gregorja Strasserja, ki spada med prve sodelavce Adolfa Hitlerja. V novi organizaciji bodo vsi tisti, ki so s Hitlerjevo politiko nezadoljni. V pozivu k pristopu pravi Otto Strasser, naj se novi organizaciji pridružijo vsi listi nacionalni socijalisti komunisti in socijalisti. ki hočejo ustvariti enotno socijalistično revolucionarno fronto. Ime nove vojne organizacije bo Dic Schvvarze Front . Vodil jo bo major Buchdrucker bivši poveljnik državne brambe, ki je 1. oktobra 1923 izvršila prevratni poskus. Tedaj je bil major Buchdrucker obsojen na 10 let ječe, kasneje pa pomiloščen. Nacijoiialni socijalisti so kmalu izločili iz svojih vrst reakcijonarne poizkuse in to je pobudilo Otto Strasserja, da je sedaj ustanovil disidentsko in docela revolucionarno stranko. Klic po orožju ni prišel o pravem času Pariz, 2. sept. AA. Vse časopisje soglaša v lem, da jo treba soglasno in z vso odločnostjo odklonili nemške zahteve glede oborožitve Nemčije, krr pomenijo veliko nevarnost. Listi so prepričani, da veliko države, kakor Anglija, Zedinjene države .severno Amerike, Francija itd. nc bodo dovolile, na bi kdo skužal uničevati njihovo delo za ublaži! v sedanje gospodarske krize na svetu. Nemška /.a'ilova zdaj ni na mestu in bi izzvala le nove oboroži1- m i i i i i •— hitro popravili, saj vidimo, kako dolgo časa rabi že j pravo spoznanje o raznih gospodarskih problemih, j da se uveljavi ln nrodre. I ve. Pariško časopisje poudarja, da je Francija lojalna in da so ravna strogo po mirovnih določbah in mednarodnih pogodbah, ki jih je podpisala. Angleži odklanjajo London. .. septembra. AA. V komentarju <> nemški deniurši /a oborožitveno enakopravnost piše Manchcster Guardian«: Če bi sr dovolilo Nemčiji, da sr oborožuje, potem jr jusno, da bi sc to nadaljevalo brez koncu. .Ni dvoma o tem, kakšne bi bile posle-dice takega tekmovanja za razmerje med Francijo in Nemčijo in za vsa vprašanja mednarodne razorožitve. List nato pristavlja, da nemški vladi ne gre za resno akcijo, marveč za vtis na javno mnenje nemškega naroda. Saj po mnenju lista sama ne veruje v to. narja, ki ga ne bo plačala za reparacije, za oborožitev. Francija ne bo odgovorila Pariz, 2. sept. tg. Kakor poroča »IntransigeanU, ne bo Quai d'Orsai dal nobenega odgovora na nemško spomenico. Kvečjemu bodo poslali v Berlin potrdilo, da so to spomenico prejeli. Nemška spomenica je namreč samo člen v celi verigi pogajanj, ki so se začela že meseca aprila v Ženevi, ki so se potem v Lozani odgodila in se potem nadaljevala po diplomatičnem potu s francoskim poslaništvom v Berlinu. Francoska vlada pa hoče najprej zvedeti za mnenje interesiranih držav, predvsem iz tabora bivših zaveznikov. Zato so dobili diplomatski zastopniki Francije v \Vashingtonu, Londonu, Rimu, Bruslju, Varšavi in Pragi nalog, da sporočijo vladam besedilo nemške spomenice in da jih povabijo, da sporoče o spomenici njihovo mnenje. Ta nemška spomenica zahteva kot predpogoj revizijo verzajske mirovne pogodbe in spada prav za prav v delokrog razorožitvene konference. Pogajanja za parlamentarno koalicijo Hitler odklonil sodelovanje s Papcnom Berlin, 2. sept. AA. Poizkusi nemških nacioual-cev in konservativcev, da pritegnejo k sodelovanju s Papenovo vlado tudi nacionalne socialiste, so se izjalovili. Snoči je Hitler na svojem shodu v športni palači kategorično odklonil takšna vabila, isto pa je storil tudi vodja fašistične frakcije v pruskem deželnem zboru Kube. V članku, ki ga je objavil tiskovni urad nacionaltiosocialistične stranke, pravi Kube, da je bila stranka prisiljena stopiti v tesnejše stike s centrumom, ker bi sicer Nemčija znova postala plen marksizma. To bi se pripetilo ■ze po kratki dobi nezmiselne reakcije. Tudi Hitler je v svojem snočnem govoru iro-niziral nemške veleposestnike tostran in onstran Labe, ki mislijo, da so se dozdaj nacionalni socialisti trudili zato, da bi prijatelji gospoda von Papena na ramenih nacionalnega socializma opravljali svoje politične poizkuse. Poslanec Kube pa pravi v svojem članku o \vei-marski ustavi, da je nemško ljudstvo ni priznalo in ni sprejelo. To ustavo ne kaže izpreminjati po drobcih, marveč je treba v Nemčiji ustvarili popolnoma nov red. Berlin, 2. sept. tg. V pogajanjih med centrumom in narodnimi socialisti ne gre sedaj več za sestavo koalicijske vlade, temveč za to. da se pridobi čas. Poročali smo že, da hočejo nemški državni zbor odgoditi za več mesecev takoj po ofici-elni objavi programa. S tem hočejo na eni strani dobiti dovolj časa za morebitni sporazum, na drugi strani pa hočejo odščipniti vladi vsak vzrok za razpust nemškega državnega zbora. Če se bo nemški državni zbor odgodil za več mesecev, pomeni to praktično, da hočejo tolerirati von Papenov kabinet. Razen tega hočejo najti možnosti za slike med vlado in strankami. Pri delit za veliko gospodarsko politično zasilno naredbo, ki še vedno ni končana, jo opaziti, da hočejo zgraditi mostove ludi k strokovnim organizacijam. Berlin, 2. sept. AA. Skupni komunike nacionalno socialistične stranke in centruma ugotavlja, da so pogajanja med obema strankama nadaljujejo. Stahlhelm naj pomaga London, 2. sept. Ig. »Daily Herald poroča iz Berlina, da je imel državni kancler von Papen tajne razgovore z voditelji Stahlhelmn, da napravi stalil-helmovce za najzanesljivejše čete nove stranke, ki bo podpirala vlado. Berlin. 2. sept. tg. Proti podpolkovniku Diieter-bergu, ki je bil kandidat nemških nacionalcev za predsednika republike, so začeli sedaj narodni socialisti hudo gonjo. Diisterberg je voditelj Stahl-heltna in mu očitajo narodni socialisti, da je bil njegov stari oče judovski rabin. Govori se že o tem, da namerava Diisterberg odstopiti. Pomiloščeni hitlerjevci Berlin, 2. septembra. VA.Petorica nacionalnih socialistov, ki jih je bilo sodišče v Reutlie-nu obsodilo nn smrt. nc bodo obglavljeni. Davi jim je komisarska pruska vladn izpremeniln kazen v dosmrtno ječo. Berlin, 2. sept. AA. Nacionalni socialisti niso zadovoljni s pomilostitvijo svojih tovarišev v Beuthenu na dosmrtno ječo, ker jih smatrajo za nacionalne junake. — Poučeni krogi Irdijo, da bo beu-thenski proces obnovljen. Pri tej priliki jim bodo vnovič, znatno znižali kazen. Japonci pripravljajo zasedbo Pekinga Novi vojni zapletljaji na vzhodu London, 2. septembra, ž. Položaj na Daljnem vzhodu postaja vedno bolj kritičen. V diplomatskih krogih v Nankingu se pričakuje, da bo Japonska poslala Kitajski odločno zahtevo da takoj prekine z bojkotom japonskega blaga v Šanghaju Kitajci se bojijo, da bo po odhodu anketne komisije lorda Lytona pričela Japonska v Šanghaju in Mandžuriji nove vojne operacije. To dni so japonske posadke v Mandžuriji dobile velike količine orožja in mu-nicije. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da Japonci pripravljajo okupacijo Pekinga in Tjencina. V pokrajini Jeliol na meji Mongolije se nadaljujejo spopadi med kitajskimi in mandžurskimi četami, v okolici Mukdena pa se vedno bolj čuti aktivnost kitajskih iregularnih čet. Včeraj so Kitajci skušali napasti in zavzeli aerodrom, radijsko postajo in vojaški arzenal v Mukdenu. Mandžurska vojska, katero so podpirale japonske čete, je napad s težavo odbila. Po zadnjih vesteh je prišlo na nekem zelo važnem železniškem križišču v južni Mandžuriji, ki je oddaljeno 08 milj od Pekinga do ostrih spopadov med kitajskimi in japonskimi četami. Japonske čete so se morale najpreje umakniti in šele, ko so dobile okrepitev, so vrgle Kitajce nazaj. Iz Šanghaja javljajo, da jo župan mesta Šanghaj izdal manifest, v katerem poziva meščanstvo, da i na vsak način skuša preprečiti bojkot japonskega blaga. V manifestu nadalje poziva meščane, da naj preprečijo razširjanje alarmantnih vesti in da naj složno delajo na tem, da bo šanghaj njihovo zavr-tiščr, 110 pa ponovno torišče vojnega požara. I/. | Tokia uradno poročajo, da so kitajske iregularne čete razvile močno akcijo v južni Mandžuriji. Zasedle so mesto Fushum, iz katerega pa so jih Japonci že po 24 urah pregnali. Kitajske čete so mesto skoraj popolnoma izropaie. V isti vesli sr zatrjuje. da kitajske iregularne čete korakajo proti Clclkarju in grozi nevarnost, da ga demolirajo tn oropajo. London, 2. septembra ž. Iz Tokia službeno poročajo, da bo 15. t. m. najbrže podpisana zavezniška pogodba med Japonsko in Mandžurijo, po kateri se obe stranki recipročno obvežeta, da bosta spoštovali suvereniteto Japonske iu iiezavisnost Mandžurije. V tej pogodbi ne bo nobenih tajnih klavzul in bo tekst dostavljen vsem velesilam. Japonska vlada so še ni odločila, če bo to pogodbo registrirala pri Zvezi narodov. Češki poslanik v Belgradu dr. Flieder, ki a« udeleži danasnjr otvoritve velesejma »Ljubljana v jeseni« IV. kongres slovanske katoliške inteligence v Zagrebu Vsakoletni kongres slovanske kat. akad. mladine, ki se je vršil leta 1029. prvi? v Krakovu, leta 1930. v Ljubljani, lani v Bratislavi, se vrši letos v Zagrebu in sicer v dnevih od 1. do 5. septembra Na tem kongresu so zastopani, kakor lani, vsi slovanski kat. narodi po svojih intelektualcih; prisotni so po svojih delegatih Poljaki. Slovaki, L^kra-jinri, Slovenci. Hrvati; češka delegacija do otvoritve še ni prišla, a je na potu. V četrtek zvečer so prihajali delegati iz vseh strani: nastanjeni so v modernem konviktu bi. Kritina, Ri ga je pozidal za akademike belgrajski nadškof dr. Rodlč. V petek dopoldne se je pričela otvoritev kongresa v sledečem sporedu: OTVORITEV KONGRESA. Oh 9. uri se je vršila slovesna služba božja v cerkvi sv. Marka, pri kateri je govoril o katoliški univerzalnosti in o cirilinetodijski ideji kanonik in vseučiliški profesor dr. Štefan Bakšič; pel je deški ibor -»Kraljevo mašo (Henri l)u Mont). Ob 10. uri se je vršila svečana otvoritev kongresa v bivšem Hrvatskem saboru (Trg Stjepana Kadiča 6) .katerega so delegati in domačini docela zasedli. Kongres otvarja predsednik pripravljalnega odbora dr. Štefan Markulin, ki pozdravlja vse zastopnike duhovske in svetne gosposke in vse delegate ter predlaga prezidij kongresa med drugim za Slovence prof. T. Krošla. Nato oriše namen kongresa in preide na pozdrave. Zastopnik bana pozdravlja kongres in mu želi uspeha. .Načelnik mesta Zagreba univ. profesor dr. Krbek pozdravlja kongres, ki se zbira v času težke materialne in ideiilne krize in žeji, da delegati kongresa kot katoliki in Slovani pripomorejo k splošni ureditvi življenja. Zagreb je bil in je še do danes najtesneje zve/ali z idejami ktitoličunstvu in Slov Linsiva. Rektor vseučilišča dr. Belobrk I. pozdruv-Iju dclegute. Delegat Turnovskv \ imenu Poljakov pov-darja \ svojem pozdravu, du je v današnji te/ki gospodarski kri/i edina rešitev Kristus, v katerem je možno prerojen je sveta. Senator dr. Jan Kovnlik (ČSR) želi, du nuj ;e čimprej reuli/iru koridor src. ki že obstoju med severnimi in južnimi Slovani, tudi v praksi. Nato pozdravljajo še po vrsti: za Slovake dr. Vaše k (sekreturijut). dr. Klinovsky (seniorat), /a Slovence prof. Krošl Tone (seniorat), ki povdnrju, du je edina rešitev iz dunušujc gospo- darske in socialne kri/e, temelječe nu duhovni kri/i in materialistični koncepciji življenja, konkretno delu v Kristusovem duhu, Povšič Jože (Slov. <|ij. /veza), ki želi najboljšega uspeha slovanski solidarnosti, E ti) in Boje (Prosvetna /veza), ki želi uspehu v sinislu Slomškovega dela, /a Ukrajince pozdravlja dr. čechovič, številni pismeni pozdravi so prišli med drugim tudi od naškofu sarajevskega dr. šariču, od škofa djukovskegu dr. Akš.imoviču, od Poljakov Szobnilskegu iu Pieiikovvskegu, od Čeliuv 1'r. Jemelke i dr. Nato pozdravljajo še razne hrvaške delegacije. Ob 12 se je |M>klonilo jiredsodništvo kongresu nadškofu dr. Buuerjii, ki mu je dal svoj blagoslov. Po obedu se je pričelo nato zborovanje v dvorani bi. Krizinu, na katerem jc kot prvi re-ferirnt Slovenec Fr. Terseglav <> temu: »Kapitalizem in marksizem v luči naukov Piju XI.«; njegov referat je izzval živahno odobravanje. Nato je referirul Hrvat O. dr. B. Perovič o Smernicah socialnega delu katoličanov po en-cikliki Ouadrugesiino nuno«. Po živalmi debati so se vozili deleguti z av tobusi po Zngrebu. /večer je bil prijateljski večer. BRZOJAVKE. Z zborovanja so bili odposlani sledeči brzojavni pozdravi: »Njegovi svetosti papežu Piju XI., Vatikansko mesto. — Četrti kongres slovanskih katoliških akademikov in senijorjev, zbran v Zagrebu, da v tmislu katoliških načel izvrši delo za socialne pravice in vzajemne zveze slovanskih narodov pošilja Vaši svetosti izraze sinovske udanosti in neomajne zvestobe apostolski stolici ter prosi za svoje delo apostolski blagoslov.« Nj. Vel. kralju Aleksandru I. — V imenu četrtega kongresu slovanskih katoliških akademikov in senijorjev pošiljam Vašemu Veličanstvu iu visokemu kraljevskemu domu izjave najgloblje udanosti in spoštovanja. Predsedniku poljske republike in predsedniku češkoslovaške republike sle bili poslani brzojavki sledeče vsebine: V imenu čelrlega kongresa katoliške akademske mladine in senijorjev pošiljam Vaši ekse-lenci izraze iskrene udanosti iu spoštovanja. Razen tegu so bile postane brzojavke cerkvenim poglavarjem prisotnih delegacij. Mednarodne veslaške tekme v Belgradu Razgovor o zakonu o zaščiti kmeta Zakon ni dosegel svojega namena Belgrad, 2. septembra. AA. Na poziv ministra t a trgovino in industrijo Mohoriča je bila danes dopoldne in popoldne v prostorih trgovinskega »»ministrstva konferenca, ki ji je predsedoval sam minister Mohorič, prisostvovali pa so ji zastopniki vseh nasiii trgovinskih, industrijskih in obrtniških krogov in zemljoradniškega zadružništva, kakor tudi neki naši najuglednejši strokovnjaki za finančna in gospodarska vprašanja. Konferenco je otvoril minister Mohorič z govorom, v katerem je naglašal, da je konferenco sklical, da vidi, kakšne so bile posledice in kolikšen je uspeh zakona o zaščiti kmetovalcev z dne 20. aprila t. 1. Obenem naj bi predstavniki našega celokupnega gospodarskega življenja izrazili svoje zelje in stavili predloge o tem, kaj naj se ukrene še pred 20. oktobrom, ko poteče veljava tega zakona. Vsi govorniki so naglašali v tem, da zakon z dne 20. aprila t. 1. ni rodil pričakovanih sadov. Tudi glede drugega vprašanja, ki ga je stavil ninister, so bili vsi goVorniki enotnega nazora, da zakona v sedanji obliki ne kaže podaljšati. Po Dciegacije za Sire so Pariz. 2. septembra. A A. Francoska delegacija za mednarodno konferenco v Stresi bo sestavljena tukole: Predsednik Bonnet,' člani Coulondre. ravnatelj zunanjih trgovinskell poslov, Klbel. ravnatelj za trgovinske pogodbe, Bizot, pomočnik ravnatelja za fonde. Robert Boisunger, finančni inšpektor, Bitler, odposlanec poljedelskega ministrstvu. Berlin. 2. septembra. AA. Nemško delegacijo za Streso bodo tvorili: gg. Bosse, ravnatelj ministrstva za gospodarstvo. Berger, vodja finančnega uradu in Wielil, svetnik zunanjega ministrstva. London. 2. septembra. AA. Angleška dele- | guciju za Streso bo sestavljena takole: vodju ' delegacije bo Addison, angleški poslanec v Pragi. člana pa bosta St. Kuitin iu Hill, ravnatelja urada za delo. Bukarešta, 2. septembra, ž. Rador poroča: Z današnjim Siinplon-oricnt-ekspresom je odpotoval v Streso trgovinski minister Mngvaru. rod j a romunske delegacije na konferenci v Stresi, \ spremstvu direktorju trgovinskega rni-jistrstva Marjanu. Beneš o konferenci Pariz, 2. septembra tg. Glavni politični urednik lista Informationk objavlja danes intervju s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. BeueŠem o podonavski konferenci v Stresi. Dr. Beneš je mnenja, da se je naloga konference zelo otežkočila s tem, da so pritegnili k konferenci Poljsko, Bolgarijo in Švico. Kar je mogoče pričakovati od te konference, je najbrže to, da se bo dosegla pre-ferenčna pogodba za žilo, da se bo ustanovil poseben organizem za prodajo žitnega presežka, da se bodo odpravile ovire v deviznem prometu in importu, in da se bodo sklenile razne bilateralne trgovinske pogodbe, na primer med Madjarsko in Češkoslovaško na eni strani ter med Jugoslavijo in Avstrijo na drugi strank Sklicanje Sveta ZN Ženeva, 2. septembra. A A. Svet Zveze narodov se bo sestal 23. septembra v Ženevi. Nn dnevnem redju bodo med drugimi vprašanji spor med Kitajsko in Japonsko in zaščita narodnih manjšin na Poljskem, v Romuniji in v Gornji Šleziji. j drugi strani pa so govorniki poudarjali tudi to, da i je treba izdati primerne ukrepe o tem, kako olajšati kmetovalcu odplačilo svojih dolgov. To velja zlasti za take kmetovalce, ki ne morejo izpolniti svojih prejšnjih obvez, ki pa pomenijo koristne edinice za naše celokupno kmetijstvo. Na konferenci so bili v tem oziru predloženi neki načrti, Konferenca je zaradi delikatnosti in sestavljenosti tega razdolžitvenega vprašanja izbrala ožji odbor strokovnjakov, ki naj najde primerne predloge in sestavi najboljše rešitve, v endar tako, da bodo na eni strani zaščiteni interesi dolžnikov, r.a drugi strani pa naj bi tudi upniki prišli do svojih pravic. Na konferenci so nadalje poudarjali, da bo treba tudi za vprašanje poljedelskega kredita najti v najkrajšem času primerno rešitev. Obrestna mera za posojila našemu kmetu je mnogo večja, kakor pa je donos našega kmetijstva. Zato naš kmetovalec te obrestne mere ne more prenesti. Zato je treba v najkrajšem času najti rešitev poljedelskega kredita, ker brez tega ne bo odstranjeno z dnevnega reda vprašanje zadolženosti in prezadol-ženosti našega celokupnega kmetijstva. Revolucija v Ekvadoru še tra>a Guavn Quil, 2. septembru. /. Po uujiiovcjših vestih i/. Quitn trnju lioriju med vstuši in vladnimi četami še vedno. Vladne čete bombardirajo v.stuše s težkimi topovi in iz letal. Po ulicah leži nn stotine mrtvili in ranjenih, med katerimi je mnogo žena in otrok. Bolnišnice so prenapolnjene / ranjenci in povsod primanjkuje postelj, zdriivil in strežnic. Elektrika in vodovod stu popolnoma odrezana. Predsednik kongresa Martine* je izdal nu meščanstvo proglas, v katerem ga prosi, naj ostane mirno, ker se bodo razmere kmalu obrnile na bolje. Angletšiku križar,ku je danes prispela v Guayu Quil, du zavaruje tamkajšnje britanske državljane. Assunptlon, 2. septembra, ž. Bolivijska in puranunjiska vlada stu pristali nu ameriški predlog ter sklenili 30 dnevno premirje, da bi v tem času skušali rešiti spor za področje Grmi Chaca. Amerika tirja Nemčuo Berlin, 2. sept. AA. Zedinjene države severne Amerike so sporočile nemški vladi, da pričakujejo 30. septembra plačilo zneska 12.5 milijona mark v poravnavo okupacijskih stroškov, ki jih je imela svoj čas ameriška vojska v Nemčiji. Obenem s to vso I o pričakujejo Zedinjene države Iudi plačilo 20 milijonov iz naslova tako zvanih »Mixed claims«. Nemška vlada ne bo odklonila teh plačil, pač pa bo izjavila Zedinjenim državam, da ji primanjkuje potrebnih deviz in da bo zato prosila za odlog izplačila na podlagi pogodbe o poravnavi dolgov med Nemčijo in USA. Tekstilna stavka Manchcster, 2. sepl. AA. Trije člani lancashir-skega občinskega sveta so predlagali, naj bi vlada posredovala v sporu delavstva s tekstilno industrijo. Položaj v tej industriji je neizpremenjen. Tvorničarji zahtevajo 25% znižanje mezd. Delavci bodo odposlali v ponedeljek delegate v Nevvcaslle kjer bo vsedržavni kongres delavskih strokovnih zvez. Stavkujoči delavci bodo na kongresu prosili za denarne podpore. Belgrad, 2. septembra. 1. Danes so se pričele veslaške tekme za prvenstvo Evrope v Belgradu, za katere so se ves mesec vršile velike priprave. Mnogo truda je vložila uprava Jugoslovanske veslaške zveze v ogromne priprave za tekme. Vse letošnje dosedanje tekme za prvenstvo države, za prvenstvo Podonavja in izbirne tekme so bile le predpriprave za sedanje velike tekme za prvenstvo Evrope. Izgleda, da je hotela zveza predvsem ustvariti zanimanje za tekme šele s to simpatično in veliko prireditvijo. Reklama in propaganda je imela vsaj delni uspeh, ker je bilo že danes pri prvi tekmi precej občinstva. Ob bregu Save je bilo polno opazovalcev in drukarjev za naše tekmovalce. Veslaške tekme so vzbudile mnogo zanimanja pri Belgrajčanih in Podonavju. Zadnje dni se je sploh v športnih krogih razpravljalo samo o veslaških tekmah. Kako velika važnost se je polagala na to prireditev, se je videlo že po tem, da je Nj. Vel. kralj podaril državi zmagovalki krasen pokal. Samo za vzdrževanje možem1-' ih moštev v Belgradu se bo porabilo okrog 8C3.030 Din, ki jih bo žrtvovala veslaška zveza s porao: - d ave. Okrog 200 sportnikov-veslačev in £0 ra:i; i inozemskih funkcionarjev ter 25 posebnih časn aijev se nahaja te dni v Belgradu. V nedel;o se bo tekem udeležil tudi kraljevski par nadalje se jih bodo udeležili razni ministri, oblastni zastopniki in celokupni diplomatski zbor. Moštva so se ves teden vadila na Savi, zlasti pridno je bilo madžarsko in italijansko moštvo, s kateri ma se je razgovarjal tudi Vaš dopisnik, in ki sla prepričani, da bosta zmagali. V načinu veslanja imajo Italijani poseben način, ki se v dihanju in zastavljanju vesel razlikuje od angleškega načina, ki je do sedaj splošno veljal. Moštvi pravita, da je lo njihova skrivnost, ki jih vedno vodi k uspehu. Obe moštvi sta favorita za prvo mesto, kar so potrdili današnji rezultati. Naša moštva so bila danes nekaj slabša ler niso dala pričakovanih rezultatov, Sti-panovič v skHu. na katerega so se stavile velike nade, ni dal pričakovanega uspeha. Istotako osine-rec in dvojke. Izredno dobro' in nad pričakovanjem sla četverec s krmilarjeni ter še posebno četverec brez krmilarja (Krka, šibenik). Osmerec je bil zelo slab ter je celo dosegel slahži čas, nego pri tekmah za državno prvenstvo. Izgleda, da so v treningu preveč presilili. REZULTATI „ Belgrad, 2. septembra. AA. Danes so se pričele mednarodne veslaške tekme. Doslej so doseženi naslednji rezultati: Četverec s krmarjem: 1. skupina: Italija 0:37 0 min., Jugoslavija 0:42 min., Belgija 7:29.2 min, Romunija 8:30 min. 2. skupina Češkoslovaška 0:44.6 inin., Francija 6:45.6 min., potem Holandija in Italija. — Tretja skupina: Danska 6:48.8 min., Švica 7:54.8 min. Skiti: 1. skupina: Francija 7:20.8, Madžarska 7:22.0, Italija 7:23.2, Poljska 7:23.8, peta Švica. — 2. skupina: Češkoslovaška 7:26.8, Belgija 7:31.8, Jugoslavija 7:43.2, Romunija 7:54.4. Dvojen s krmarjem: 1. skupina: Holandija 7:54.2, Italija 7:55.2, Poljska 7:05.2, Francija je odstopila. _ 2. skupina: Švica 7:43.6, Belgija 7:48, Jugoslavija brez Časa. Četverec brez krmarja: 1. skupina: Holandska 6:44, Švica 6:44.6, Italija 6:44.8. — To je bila doslej najlepša tekma. Švica je vodila skoraj do cilja, tedaj jo je prehitela Holandska in zmagala. — 2. skupina: Jugoslavija 6:40.6, Madžarska 7:08.6, Belgija brez časa. — Jugoslavija bi bila imela boljši čas, pa je bila daleč spredaj iu se ni več trudila, Finish je imela sijajen. Belgrad, 2. sept. AA. Nudaljni izidi današnjega tekmovanja za evropsko veslaško prvenstvo so tile-Osmerec h krmarjem: 1. skupina: Češkoslovaška 6:13 nun.. Poljska 6:17, Nizozemska 6:17.4 min Belgija brez časa. — 2. skupina: Madjarska 0:13'» min., Francija 6:16.4 min., Jugoslavija 6:19 min, svica brez časa. Belgrad. '2. septembra. AA. Kongres mednarodne veslaške zveze je bil zaključen. Sprejete so bile prošnje za pristop v članstvo, ki sta jih vložili Urugvaj in Japonska. Obe državi sta s tem postali članici mednarodne vesluške zveze. Jutri se vršijo seniifinalne tekme, v nedeljo nu bodo finalne tekme, za katere vlada že sedaj veliko zanimanje. Razdolžitev kmeta 485 km na uro Cleveland, 2. sept. AA. Major Dolittle jo dosegel s kopnim lelalom 485 km na uro. Dunajska vremenska napoved: V prostih legah bodo narasfli zapadui vetrovi, poslalo bo bolj oblačno, verjetno bo tudi dež. Temperatura se zaenkrat še ne bo izpremenila. Vreme bo nemirno. Razprava o razdolžitvi kmeta postaja vedno bolj živahna in kaže, da se vedno bolj zavedajo bistva problema. Ker zasledujemo pisanje časopisov In nam prihajajo glasovi z dežele, bo v ]1resojo položaja služil naslednji dopis, ki smo ga prejeli o tem iz notranjosti Srbije, od dobrega poznavalca razmer, ki je preživel lela med srbskim kmetskim ljudstvom. Njegova izvajanja so zlasti zanimiva, ker tudi čltanio v srbskih listih marsikaj podobnega. Pismo se glasi: NIŠ, 29. avg. 1932. Spoštovani g. urednik! Z zanimanjem zasledujem debato o razdolžitvi kmeti v Slovencu . Ker pa so gospodarske razmere pri nas drugačne kot v Sloveniji, bo naše ljudi brezdvomno zanimalo, kako gre v Srbiji kmetom in kaj so pri njih kmečki dolgovi. Morda bo to pomagalo k drugačnemu presojanju razmer pri nos in drugod. 19., posebno pa 20. stoletje je prineslo srbskemu kmetu prehod iz naturnlnega gospodarstva v denarno in še posebej kreditno gospodarstvo. Zaradi raznih vzrokov, katerih preiskovati ni mesto tu (omenjamo samo vojne s Turčijo itd.) pa se je ta prehod izvršil kasneje kot v Sloveniji, od-nosno v Avstriji. Še bolj pa je prehod postal težak. odnosno zvezan z neljubimi pojavi po svetovni vojni. Dokler so živeli kmetje patriarhalno v zadrugah, so bile pač enake tudi druge gospodarske razmere. Sedaj pa zadruge izginjajo skoraj popolnoma (saj v mojem kraju je to slučaj). Svoječasno pred desetletji so vpeljali v Srbiji uredbo o »okudju«-. kar pomeni, da se kmetu gotov del premičnega in nepremičnega inventarja ni mogel z.a-rubiti. To je bilo všeč nekaterim evropskim gospodarskim politikom, pokazalo pa se je, du je v kasnejših letih ta uredba dosegla nasprotno, za kar je bila ustanovljena. Kmetu je škodovala, ker je omejevala njegovo kreditno sposobnost. Poleg lega pa za odvzem kredita pri bankah in drugod ni dala nadomestila v obliki cenenih in dolgoročnih jicsojil, kakor je lo dalo v Sloveniji zadružništvo. Tako je bil kmet še vedno navezan na banke, trgovce, gostilničarje in oderuhe, ki so zahtevali ogromne obresti. Prodaja v zeleno je cvetela in tudi normalne obresti so bile po drugih pojmih oderuške: 20, 30, 40 do 100%. Tudi do danes ni obrestna mera dosti padla. Bolj kot kjerkoli drugje so v Srbiji kmetski dolgovi negospodarskega značaja tako po izvoru kot namenu. Ne rečemo, da so velike izjeme kmetje, ki so si sposodili denar za nakup posestev, zu izboljšanje gospodarstva itd. Toda kmetje so si izposojali denar Iudi zn poroke pri bankah: seveda kratkoročno in po ogromnih obrestih. Svatbe so pri nas izredno draga stvar in vem, da nobenemu slovenskemu kmetu ne jiride na misel, da bi se za svadbene svečanosti zadolžil, kvečjemu če vzame iz hranilnice nekaj svojih prihrankov. Izredno mnogo se tudi troši denarja za slave, za kar si ljudje gredo vsako lelo izposojat denar kamorkoli. Privoščim od srca srbskemu kmetu zabavo, toda zaradi tega ne sme trpeli njegovo gospodarstvo. Iz lega lahko tudi vidite, kako ogromno delo so storile verske, prosvetne in telovadne organizacije na deželi v Sloveniji, kjer prevladuje varčnost in se je marsikaj izboljšalo v primeri s preteklim stoletjem. Predvsem so kmetski dolgovi menični dolgovi. Pri nas zna vsak kmel boljše izpolnili menico, jo bolje pozna kot jaz, ki sem se bavil s trgovskimi posli. Hipotekama obremenitev sicer tudi narašča, vendar še ne prekaša menične. Marsikje imajo dolgovi Iudi še politično zgodovino iz nekdanjih časov, ko so marsikateri kmetje dobili denar na posodo zaradi političnih momentov. Sedaj pa kriza pritiska in banke tudi ne morejo čakati. Seveda se dosti no da iztirjali deloma zaradi krize, deloma pa zaradi slabe ureditve izvršenega postopanja. Ta moratorij za kmetsko dolgove ni prinesel dosti izprememb, ie lc bolj uzakonil obstoječe slanje. Sedaj nastaja vprašanje, kako rešili srbskega kmeta gospodarskega propada. Nc gre mu jemali njegove kreditne sposobnosti in mu za prejšnje možnosti dobili posojilo, ne dali nadomestila Kmetijski kredit je treba postavili na zadružno podlago kot v Sloveniji. Saj mi kmetje niso verjeli, ko sem jim pripovedoval o zadrugah z 8 do 10';; obresti. _ Sicer da so ž- veliko lepega slišali o Sloveniji, In pa' da ni mogoče. Mimogrede pove- ' dano, smatrajo Slovenijo za deželo, kjer se cedi ' po cestah med in mleko, ker ne vedo, s kakšnimi i žulji so si naši očetje in bratje to dozdevno bo- ' gaslvo pridobili. Če bi sc delalo tu kot v Sloveniji. I bi bili srbski kmetje v nekaterih okrajih narav, nost bogataši na tako bogati zemlji. To je nekuj misli o srbskem kmetijstvu, ki kužfjo problem dolgov v drugi luči. Nisem pretiraval in želim srbskemu kmetu najboljše, saj je prav tak trpin kot naš, saj njegov pridelek tudi nima nobene cene. Mislim pa, da je treba zagrabili pri nas v Srbiji problem drugače kot v Sloveniji. Lepo Vas pozdravlja Vaš » * • \ Politiki r piše o problemu iz boja proti kar telom znani V. Ci. iu pravi, da je v bistvu zadol-zitev kmetu bila povzročena po zaoslalosti vaškega gospodarstvu v primeri z mestnim. Pravi, da bi moglo kmetijstvo svoje dolgove mestu plačevati le s po voljnim vnovčenjem svojih pridelkov. Op. uredništva: Tu se vidi, da ima deviza »kmečki denar kmetu« prav realno podlago. v V > Novostih« piše A. M., da je treba vprašanje kmetskih dolgov reševati individualno, za vsakega posebej. Tu pa ne bo dosti služila pismena anketa Privilegirane agrarne banke. Prezadol-zenim kmetom tudi konverziju ne bi pomagala, l>ac pa samo odpis dolga. Vprašanje obresti se more racionalno urediti le z vprašanjem kmet-skega kredila. zn katerega bi bilo treba iti v šolo k Slovencem. Čuvali se je treba eksperimentiranja, ki lahko uniči ne samo obstoječi kapital, ampak obenem ne reši ničesar. V Delavski politiki« čitaino glas proli Inflaciji, ker bi razdolžltev plačali predvsem delavci in nastavljene! s fiksno plačo. Končno pravi: Ni \ nikogar interesu, da bi se ozdravljale U gospodarske edinice (sc. prezadolžene kmetije) pr«d sodnijo in advelniki. Osebne vesti Belgrad, 2. septembra. Za profesorja v 4. pol. skup. 2. stopnje je imenovan na srednji tehnični soli v Ljubljani Premelč Stane, za uradnika državne hipotekarne banke v Skoplju je imenovan v /. pol. skupini Smrekar Adalbert. — Na predlog ministra za promet so postavljeni: pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani v 5. pol. skupini in za svetnika v prometno-komercialnem oddelku Petrovič Anton, dosedanji svetnik iste položajne skupine in še postaje na Rakeku. V 6. pol. skupino je napredoval višji kontrolor v prometno-komercialnem oddelku Gorše Franc, dosedanji višji kontrolor iste skupine in šef prometne službe v Zidanem mostu; za višjega kontrolorja in šefa postaje na Kakeku Bizjan Franc, dosedanji višji kontrolor in šet postaje v Bohinjski Bistrici; za višjega kontrolorja in šefa prometna službe v Zidanem mostu Medved Ivan, dosedanji višji kontrolor iste skupine m šef postaje v Zalogu. V 7. pol. skupino za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Slepce .lozet, dosedanji kontrolor iste položajne skupine ln sef postaje Vuhred-Marenberg; za kontrolorja postaie Ljubljana jilav. kol Brajnik Josip, dosedanji Medvodah položa,'ne skuP'ne in šef postaje v Belgrad, 2. septembra. I. Po potrebi službe so premeščeni s potrebi službe v ministrstvu: Iz pošte olovenjgradec Toplič Berta v Muto, za davkarja 8 .pol skupine pri davčni upravi v Kamniku je postavljen Vošnik Franc, davkar iste položajne skupme pri davčni upravi v Višnji gori. Ford zapira tovarne Ncwyork, 2. sept. AA. Ker.je na avtomobilskem I rziseu nastal močan zastoj, namerava Ford začasno zapreti več svojih Ivornic. Delavstvo bo odpušče 10 za Iri ledne. Na novo sprejeti drlavci pa bodo prejemali za 30 odstotkov znižane mezde. Francoska let-na Pariz, 2. sepl. AA. Uradni list objavlja, la bo letošnji žilni pridelek znašal 90 milijonov stolov. Letošnji pridelek bo večji od lanskega, manjši pa, kakor jo bil lela 1929. Mirovni hantfrps Dunaj, 2. septembru. AA. V nedeljo 1«, na Dunaju otvorjen 20. mednarodni kongres za mir. Udeležili se ga bodo odposlanci vseli velikih pacifističnih društev sveta. Kongres bo zasedal v dvorani avstrijskega parlamenta pod predsedstvom avstrijskega kanclerja Dollfuissu, Letošnji jesenski velesejem Pevski koncert v Stični Ljubljana, 3. septembra. Ljubljanski velesejem je ustanova, ki jo moremo še najbolje primerjati varno zgrajenemu čolnu, ki krepko plava bodisi po mirnih in varnih vodah, ali pa tudi po nevarnih, ki pa jih vedno srečno prebrodi. Ljubljanski velesejem ni samo ponos Slovencev in dokaz njihove žilave vztrajnosti, je tudi v ponos vsej državi, ki more vselej pokazali na velike njegove uspehe in pri tem .s pravico zatrjevati, da so pri nas vedno na delu moči in sile, ki znajo delati tudi v času najglobljih gospodarskih težav. Velesejem, ki se je vršil spomladi v najneugodnejšem času, ki pa je vseeno nad vse pričakovanje dobro uspel, je lak dokaz. Jesenski velesejem, ki se danes odpira, pa nima samo gospodarskega pomena, temveč je do sedaj bil še vedno velika revija do malega vse slovenske kulture in civilizatoričnega dela pri na-. Spomladanski velesejem je namenjen kupčiji in posredovanju, jesenski velesejem pa nima izključno samo tega pomena, iemveč se na njem gospodarski moment celo nekoliko omeji-v korist drugih za Slovenijo in za vso državo ludi važnih momentov, ki so gospodar-slveno enakovredni. Zato ima jesenski velesejem v glavnem značaj razstave. Na jesenskem velesejmu nimajo tako važne vloge številko o kupčijah, veliko ' večjo važnost ima moraličen uspeh. Tu moraličen uspeh letos ne bo izostal. Kljub črnim dnem, v katerih živimo, bodo vsekakor od danes naprej romale velike množice na velesejem in občudovale številne razstave, ki predstavljajo v zaključeni celoti nekako vso marljivost, vso delo in ludi vse bogastvo Slovenije. Onicnjajmo tu veliko kmetijsko razstavo s številnimi pododdelki, zanimivo in slikovito alpinsko razstavo, bogato tujsko-prometno razstavo, razstavo slovenske knjige, ki bo letos prvič iu ki bo nudila obiskovalcu lep pregled plodonosnega dela zadnjih desetih let. Dalje onicnjajmo razstavo Žena slovenska umetnosti . pri i kateri sodelujejo vsi pomembni slovenski .-likarji | in kiparji. .Naštejmo še dalje razstavo i-Domačc i ognjišče , industrijskoobrtni oddelek, razstavo čistokrvnih psov iu še druge več in manj važne razsta ■ ve. Kakor so bile prejšnje jesenske razstave lepe j iu obsežne, tudi letošnja ne bo zaostajala, temveč jih bo v marsičem še prekosila. Uspeh razstave pa bo uspeh vse Slovenije! V teh težkih časih je važnost velesejma pred vsem tudi ta, da poudari slovenski značaj dežele in njenih ljudi I V nedeljo. 28. avgusta je bil v Stični zopet lep koncert. Na zelo udobno improviziranem odru, v senci in zatišju samostanskega zidu so nastopili trije zbori, ki vsi srkajo svojo moč iz samostanskega okrilja. So to: domači stiški (cerkveni), novoustanovljeni metnajski iu domači mladinski zbor. Nastopili so posamič in odpeli kar 23 pesmi sporeda, dve so pa še navrgli. Sj>ored je obsegal večinoma naše narodne in v priprostem nar. slogu zložene pesmi. Stiški zbor, ki je ob enem praznoval svojo 20 letnico, ima že dobro upeto glasove, ki so lepo zlivajo v zaokroženo enoto in done čisto, točno. Zboru se pozna, da je že veliko sodeloval pri skupnih nastopili, ker nastopa mirno, zavestno, ima izbrušeno izreko in izravnano stopnjavo. Metnajski zbor je bil pravkar ustanovljen in je ta dan prvič nastopil. Vežba se doma brez Instrumenta — za pevovodjo pač težko delo. Ima pa izredno svežost v sebi. Soprani nič sigavi, zvene polno, nič zadirljivo. ne oklevajo niti za hip v intonaciji in ne v ritmiki. Moram posebej pohva-lti 2. sopran in izredno poln alt, ki sta oba imela v Foersterjevi Žalosti prav hvaležno nalogo. Pesem se mi zdi za začetnike težka, a je šla tako gladko, kakor kakšna narodna. Je bil res užitek poslušali to korajžno družino, ki so ji dajali lep okvir tenorji in zvočni basi. Nastop je bil zares nad vse resno pripravljen in jo izredno uspel. Haj, kako je žvrgolel mladinski zbor! Sicer so švigale oči večkrat |>o poslušalcih, a ni niti enega bilo treba zadrževati, uiti ene ne poganjati, vse je šlo ko namazano. Potje jo dobilo lepo stopnjavo, ko sta se v šti' rili pesmih združila ženska, moška in meš. zbora stiški in metnajski, za zaključek se je pridružil pa še mladinski in sedaj so bilo čuli vse barve v stoglavem zboru. Donelo je tako pestro in tako krepko, da so morali obe pesmi ponavljati, pa so jih hoteli slišati še tretjič. Koncert je Vodil pevo-vodja Križman, pomagal pa mu je domači g. prior Fiderer, ki je v začetku koncerta pozdravil navzočega g. škofa dr. Rozmana, čestital za god. g. opatu dr. Kostelcu in se spomnil /.borovo 20 letnice. Prav tako je pred skupnim nastopom proT. Ha ju k v imenu Pevske zveze pozdravil prevzvišenega g. kne-zoškofa in se mu zahvalil za naklonjenost, ki jo izkazuje našim zborom, se zahvalil premilostnemu g. opatu za vso skrb in zavetje, ki ga nudi domačemu zboru samostan od njegovo ustanovitve, ter čestital zboru na krepkem razvoju in uspehu 20 letnega dela. Udeležba je bila prav izvrstna, sedeži vsi polni, stojišč prav veliko razprodanih. Dobro pretehtani in skrbno izbrani spored je ne le nudil prijetno zabavo, temveč je, govoreč narodu z njegovo pesmijo, segel globoko v srca in zbudil v poslušalcih izredno živahno sodelovanje in sožitje. To je gotovo prva, da, najlepša, najhol.vša in najuspešnejša pot narodno prosvete. Zalo naj s poudarkom zabeležim dejstvo, da so vsi oni bližnji, ki imajo nujno življenjsko nalogo, žrtvovati se narodni pro-sveti iu jo podpirati, pri tem izrednem dokazu prosvetnega dela bili zadržani. B. Veselica v nosorogovi jami Prva jamska veselica v Kališah HolundsM duhovnik Slovencem Ljubljana 2. septembra. Pol letu sc je mudil na Nloveuskoni lioland-»ki frančiškan pater Tcotiin van VVel/.cn. ki v llonricnu lin Ilolandskeni pase tudi slovon-ko dušo. ko je videl pred seboj množico -lovčilskih dolnvccv, ki jih jc sila pognala i/ slov onidve domovino nu llolaudsko /a kruhom, so mu M )e ta množica zasniililu. Da bi ji lažje pomagal, jc šel in sc naučil slovenskega jezika, da jih jc lahko spovcdoval. Ilolandcc. ki še nikdar ni slišal slovenske besede, sc je iz krščanske ljubezni naučil tega jezika. Kaj to pomeni, bo razumel lc tisti, ki ve, kako težak je naš jezik r.a tujeroden. In tako jo vodil slovensko katoliško čredo holandski katoliški pater Tcotim ran VVelzen v llaarlcuu. Ko se inu jo zazdelo, da še ni dovolj prodrl v duha našega jezika in nuroda. jo prišel med nas, obiskal jo slovensko domovino, da sc doinn fini bolj približa duši slovenskega delavca. A ponedeljek sc vrača v svojo domovino, med naše slovenske brate na Holand.skem. Naj ga spremlja zahvala vsega slovenskega naroda, naj ga opremlja božji blagoslov na vseh njegovih po lih. Pok.i/al ii.iin jo. k .t j premore krščanski duh in katoliška gorečnost! N slovo nuni io plemeniti Ilolandcc napisal v -lovcnskcui je/iku sledečo pismo, katero priobčil jemo tako. kakor jo bilo pisano: (i. urednik! Čast mi jc. Vam sporočiti, da boni čc/ nekaj dni zapustil Našo deželo, kjer sem preživel / največjim veseljem šest mesecev / namenom, da m- priučim Našega jezika. (.', urednik, bili sto jako prijazni, ko sto mi- ob mojem prihodu v Jugoslavijo v Vašem cenj. časopisu ljubeznivo pozdravili in mi zu časa mojega bivanja v Naši lepi deželi opeto-vano poka/ali \ svojem časopisju svoje uva-!c\ a nje. Dovolite mi. dn i/.ruzim svojo globoko zalivalo gospodom urednikom, ki so smoter mojega bivanja v Sloveniji tako dobro razumeli in mi mi tako omogočili vstop do ljudskega srca. Gostoljubnost, katero mi jo povsod izkazovalo Našo ljudstvo, in ljube/en. v katero mi jc pomagalo pri učenju vašega to/kegu jezika, mi je odv/cla ves strah pri izgovarjanju in me jo globoko ganila. Zahvaljujem -o iskreno v sem. ki so uir -toliko prijaznostjo sprejemali in mi s tem bivanje v Sloveniji napravili /n najlepšo dobo mojemu življenja. Hvalc/cn sem /lasti duliovskim in državnim oblastem /a vso postrožl jiv ost pri mojih potovanjih. Z najlepšimi \iisi zapuščam Našo domovino, ki sem jo prehodil od severa do juga in od vzhoda do /ahoda. No obotavljam so ugotoviti, da jc Jugoslavija najzanimivejša država v Evropi. Tako zelo sem se navdušil /,a vašo domovino. da bi skoro na svojo lastno pozabil. Toda vaši slovenski rojaki na llolandskcm so mi žc premnogokrat pisali: Kdaj sr vendar vrno naš pater?« To besede tni pa poživljajo ! zavest, da sem prišel v Slovenijo samo zato, da bi mogel vašim rojakom v tujini pomagati. Zato smatram za sveto dolžnost v zalivalo /a vse dobro, kar sem ga tukaj sprejel, oo svojih močeh, se zavzeti za vaše rojake v llolaudiji. In /daj: z Bogom, moji toliko ljubljeni Slovenci! Ostanite /.vesti Bogu in svoji lepi domovini! Pater Tetinius van Wclzen. Manj žganja in piva, pa več vina• Koliko so letos Ljubljančani popili Ljubljana. 2. septembra. Ko smo lani poročali o veliki žeji Ljubljančanov, smo ugotovili, da je konzum alkoholnih pijač od predlanskega leta do lani naraslel. Sedaj pa Imamo na razpolago številke za prvo polovico letošnjega leta in zopet moramo ugotoviti, da je konzum alkohola, v glavnem vina, tudi od lanskih visokih številk letos vnovič narastel. L. 1930 je Ljubljana spila prvih 0 mesecev 1,437.080 litrov vina, lani 1,(500.000 litrov, letos pa že 1,714.613 litrov. Na vsakega prebivalca z ženskami, dojenčki, otroci iu abstinenti vred pride torej 30 litrov na 6 mesecev. Kar ga dojenčki in abstinenti manj popijejo, že poskrbijo vinopivci, dn jo bila letos dosežena tako visoka številka. V čast Ljubljani pa bodi povedano, da Ljubljančani pijo vedno manj žganja. Morda temu ni vzrok moralno poboljšanje, temveč velika brezposelnost. Žganje jo namreč sorazmerno najbolj razširjeno med težaki, ki so pa letos najbolj prizadeti po brezposelnosti. V prvih šestih mesecih so letos iztočili v Ljubljani 1400 lil žganja ali natančno povedano 32.556 literskih stopinj alkohola (I. 1930 37.633, 1. 1931 pa 38.637 literskih stopinj). Še vedno pa pride na vsakega Ljubljančana pol litra čistega stoodstotnega špirita. Pri žganju so všteti seveda konjak, sladko žganje, brandy, poleg jeruša in drugih vrst žganja. Ruma in likerjev vseh vrst je Ljubljana letos izpila 20 lil. Sadnega mošta so v Ljubljani letos izpili 21.517 litrov. Zanimivo pa je, da pada tudi konzum piva. Med tem ko je Ljubljana izpila I. 1930 482.6351 piva, lani že 636.200 I, pa ga jo letos v prvih šestih mesecih izpila 345.1751 "ali samo: kakšnih 17 vrčkov na vsakega človeka. Ljubljanska gospoda se je nekoliko poboljšala. Med tem ko je izpila I. 1930 2171 butiljk, lani že 3039, jih je. leto« izpila !e 2106. Neverjetno pa jc padel tudi konzum šampanjca, čeprav pravijo, da so na predpustnih veselicah marsikje že pred polnočjo šampanjizirali. L. 1930 je Ljubljana izpila 843 steklenic šampanjca, lani 1337, letos pa 513. Ni treba misliti, da je to poboljšanje ljubljanske gospode, ki si more privoščiti vino v butiljkali in šampanjec, res pristno. Neverjetno se je namreč letos razvilo tihotapstvo šampanjca v mestu. Butiljk se tudi seveda mnogo več izpije, vendar pa jih uatočijo kar v mestu sami in jih le malo uvozijo. Šampanjec pa zelo tihotapijo ua avtomobilih. Verjetno jc, da je konzum vina v butiljkali in šampanjca letos v Ljubljani še celo višji ko lani. Narastel je torej v Ljubljani le. konzum vina. Vino je letos mnogo cenejše, cena pivu in žganju pa ni dosti padla. Prave številke pa bi bile še večje, ker uvozijo mnogo vina v Ljubljano vinogradniki, ki so po novem zakonu oproščeni plačevanja trošarine. Samo registriranega vina so popili letos Ljubljančani povprečno 230.000—250.000 litrov na inesec. Največ so ga meseca maja, ko so ga izpili 253.5001. Že meseca junija pa je padel konzum vina v Ljubljani za približno 100.0001. Pivo je letos nazadovalo v Ljubljani zaradi dežev-ne pomladi in neugodne prve polovice poletja. Tudi je vino cenejše kakor pivo. Vendar že meseca junija beležimo, da je rastel konzum piva. Največ seveda so ga Ljubljančani izpili v mesecu avgustu, za katerega pa še nimamo številk. Vendar pa letos številke o pivu ne bodo doseglo ne lanskih, ne predlanskih. Mirno moremo reči, da je Ljubljana izdala v prvi polovici letošnjega leta za opojne pijače okoli 25 milijonov dinarjev, kar je le nekaj manj, kakor pa je izdala za živila brez mesa in moke. Malinovca in drugih brezalkoholnih pijač pa je Ljubljana letos popila 12.280 kilogramov. Približno takle je bil nekdaj nosorog, ki so na odkriti v Dolarjev i jami. Ka/.clcdnire - to sliko -o prodajali na jam-ki veselici. /.ares čuditi se moramo, da --o sc tudi jamarji onkr.it opogumili in priredili svojo prvo javno veselico, ko st. nam jo vendar /delo, da so se doslej vedno iz' zibali ljudi in so skrivali pred njimi pu glol»>kih bto/dnili in težko dostopnih jamah. k<> bi no bili odkrili nosorogo-vega groba tam v Dolarjev i jami v bližini Kališ. Mračni obrazi očetov in mamic Ljubljana. 3. sept. V hude skrbi so zašli starši, ko se jo pričel ••cptember. N' časopisih so brati ju na šolali so jim |K>vedali. koliko bo treba plačati različnih iaks. kolkov za različna potrdila, za vpisnino in za šolnino. In šc za knjige bo treba skrbeti, za zvezke in za vso drugo, kar zahteva šolska učenost od mladega človeka. Ne samo talenta, ne samo pridnosti, nc samo dobre volje, tudi velikih denarnih žrtev staršev zahteva šola po novem. In če vidiš danes mračen obraz obrtnika, ki za silo shaja, državnega uradnika, ki prejema plačo po novih predpisih in določbah, kmetica, ki ne more nič prodati in če kaj proda, proda po smešni ceni, če vidiš upokojenca, če vidiš delavca, če vidiš trgovca, ki se mu vedno bolj manjša čisti donos trgovine, uganeš: k njegovim dosedanjim skrbent se je pridružila še ena velika nova skrb: Kje t/.cli za vse te takse in šolnine, dn bo sin ali hči ali oba ali pa še več otrok deležnih vse te šolske izobrazbe? Saj v šolo morajo! Včasih so jih dajali v uk k obrtnikom. Danes pa tam Se za mojslre ni kruha. Oče nam je tožil: Za tri fante, ki jih imam v srednjih šolah, je žena plačala 120 Din žc sedaj. Koliko bo pa še Ireba plačati! Javni uslužbenec sem, pa nimam danes, ko smo drugega v mesecu, niti pare v žepu. Kje naj vzamem za šolnino? Hranilno knjižico smo otrokom spraznili, da bo letos za šolnino. Kje bo pa za knjige, obleko, živež in streho? Pride zopet drugi, ki kar prebledi, ko zve, da bo treba samo za kolek in za zdravstveno takso plačati za vsakega otroka, ki ga ima v srednjih šolah, 70 Din. Uboga vdova si jc morala pri sosedi izposoditi potrebnih 200 Din, da je mogla hčerko sploh vpisati na srednjo šolo. Nešteto je takih slučajev in težko, če jih dobiš med starši 5%, ki zmorejo ta nova in velika bremena, kakor jih zahteva danes srednja šola od staršev. Ce kdo ne ve, zakaj so obrazi staršev to dni tako mračni, naj se spomni na nove predpise o vpisninah in šolninah! Naj se spomni na vse velike žrtve, ki jih bodo morali starši še dati za knjige in zn vse, kar zahteva dandanes šolanje otrok v srednjih šolah od njih! Naj pa tudi občuduje njihovo požrtvovalnost, ki so pripravljeni prenesli tudi ta bremena, samo da bodo mogli njihovi otroci do večje izobrazbe in morda tudi do boljšega kosa kruha! — Morda bodo ti mračni in zaskrbljeni obrazi očetov in mamic marsikaterega lahkomiselnega fantiča ganili in zgrevali, da se bo zato bolj zares oprijel učenja! Da bi vsaj lo bilo! Naj bi mladina svojih staršev ne ogoljufala vsaj za to tolažbo! Suša na Dolenjskem Žužemberk, 1. septembra. tako občutne suše kakor letos ne pomnijo najstarejši ljudje. Polje kaže žalostno lice. Koruza se jo na mnogih njivah dobesedno posušila, ne da bi dozorela, o otavi sploh ni govora, ajde ni nobene ali pa jo par centimetrov visoka, tako da čebele Jernejev teden, ki je najboljši za čebele, žalostno stičejo okoli sadnih preš in odpadlega gnilega sadja in umirajo lakote. Kdor jih bo hotel ohraniti če/, zimo, bo moral šteti lepo novce za sladkor. Vsled to katastrofalne suše padajo cene živini, ki so že itak nizke. Krava, kakršna je bila pred par leti vredna 4000 Din. velja danes 1()0 do 500 Din. Četrto lelo že redi kmet svojo živino za samo zgubo. Vole zredi za 400 kg, pa ima pri njih 1000 Din zgubo. ker je med tem padla cena živini, lako je kmet ob zadnji dohodek in je mno-go hiš, ki ne premorejo enega dinarja več. Kaj bo z zadolženimi kmetijami! Kdor ee je pred 10 leti ki je vzbudil veliko zanimanje tudi v širših krogih, bi nujbržo ostalo pri tem. Tako |wi so so oiunačili iu poskusili svojo srečo. Milico ni pričakoval, da lio prišlo na prijazne Kuliso toliko ljudi povoselit so v družbi jamarjev, obiskat Dolarjevo jamo iu in oglodat nosorogove ostanke. Bil« jih jo kakih 600 ali pil morda šc več, tako da jo končno šc celo prostora zmanjkalo na vcsoličnem prostoru. Tudi obisk Dolarjevo jame jo liil ta dan tako rekorden, kakršnega v onem dnevu ni imela, pruv lahko rečemo, doslej še nobena naša jama razen Postojnsko. Od bli/.u in daleč so prispeli ljudje, oglodat -i liro/dno. v katero jo pred toliko in toliko tisoč lot padel nosorog in o katerem /o krožijo uajuovorjotnejšo govorice. številno občinstvo jo bilo i/borno |»ostre-ženo, prodajalo so cvetlice in jamske razglednico, meti katerimi so vzbudilo največ |>o-/ornosti ono z nosorogom in njegovimi /obmi. Ko bi no bilo požrtvovnhuh lx»gatčnnov, zlasti pa gospo notarjevo, bi logaškim jamarjem veselica prav gotovo no uspela tako lopo in jim prinesla toliko moralnega in gmotnega uspeha. Želimo našim jamarjem, du bi prihodnje loto zopet našli l a koga nosorogu ali pa še kakega večjega velikana in njemu na čast /opet priredili kako jamsko veselico. IVoue redukcije v Zagorju Zagorje, t. sept. Zopet jo neusmiljeno zamahnila gospodarska kri/a s strašnim bičem nad našo bedno in trpljenju polno dolino. S t. septembrom je re-diiciranih novih 58 delavcev — družinskih očetov. skoro vsi s štirimi ali celo šestimi otroki. Neutolažljivo so zajokalo ubogo rudarske terc s svojimi lačnimi otroki, vajenimi /o m hudega. Strašna zavest, da so na ccsti, brc/, vseh sredstev in to nn zimo, jim jemlje še zadnjo življenjsko silo. Vso so končuje zanje, nc IkmIo več prinesli njihovi onemogli možic skromne plače, da bi bila vsaj za najpotrebnejšo. Niti greti se n bodo smoli in mogli okrog mrkega štedilnika, saj ne bodo imeli s čim si zakuriti. V deževju in mrazu pozimi, poleti pa v vročini, bodo mogli brskati med premogovnimi odpadki in si iskati premogu ali drv kakor že mnogi drugi. Vsi ti reduciranci so bili zaposleni v kamnolomu ali pri apncncah, kor jki letos ni takega prometa z. apnom kakor običajno, zato so ttie-rodajni gospodje sklenili, du so ta obrat ukine iu tako jo prišlo do redukcije. t ez. 2000 romarjev in izletnikov, od blizu in od daleč sc je udeležilo v nedeljo slavja in treznostnegu zborovanja na Kumu. Slovesnost in razpoloženje jo povečala šc steklarska godba iz Hrastnika. Nekaj |x>sebnoga jc bilo, da so dobili vsi brezposelni brezplačno kosilo. Prosvetno društvo začne v soboto letošnjo igralno sezono, in sicer s krasno opereto Ndam Ravbnrc. Isto ponovi v nedeljo, obakrat ob 8 zvečer. Most v nevarnosti Ptuj, 2. septembra. ma-nogo Mostnice na mostu pri Borlu so strohnele. Bati i se je nesreče, posebno pri ležko naloženih vozovih. Radi tega jo okrajni cestni odbod izdal prepoved prehoda s težkimi vozovi toliko časa. dokler se most na nevarnih in strohnelih mestih ne popravi. Občinstvo opozarjamo na to prepoved, da ne bi prišlo do kakšne usodno nesreče. S popravljalnimi deli se bo pričelo lakoi, čini nakaže banska uprava v Ljubljani tozadeven denar. Tozadevno vlogo je že vložil okrajni cestni odbor. Dravski most pri Borlu je velikega gospodarsko promolnega pomena, ker veže vse Dravsko polje s Halozami in sosednjo Hrvatsko. Zgrajen je bil že leta 1878 in bi vsaka odložitev popravljalnih del bila usodne važnosti za gospodarsko življenje prizadetega prebivalstva, zlasti pa sedaj, ko se bliža jesenska doba, ko je promet najživahnejši. Slovenske gorice Sv. Anton. Pesem klopolcev se veselo razlega prek naših goric; Irsje je obilo obloženo z grozdjem; le žal, da se jo začelo v hudi suši pariti in celo sušiti. — Krizo čutimo tudi na posebnem polju: pri izbiri nevest... Zakonski jarem so si dosedaj naložili samo štirje pari in še tu so si ženini pripeljali svoje izbranke iz drugih fara. — Fantje in dekleta prosvetnega društva se pripravljajo, da svečano proslavijo 70 letnico smrti velikega škofa Slomška. Spored bo objavljen v Slovenciu, ki se dobi vsako nedeljo po rani maši. zadolžil, da je kupil par volov, bi moral danes prodati deset parov volov, da bi plačal dolg. Malo pa je kmetij, ki bi ne bile obremenjene /. dolgom 25.000 Din in še več. Suša na polju in v žepih! Ljubljana Kongres narodnih noš 2__5. septembru 1932 /.hiranje narodnih noš pred službo božjo na Kongresnem trgu dne 4. sept. t. 1. je ob 8 po naslednjem sporedu: Jezdeci in vozovi se zbirajo v Gosposki ulici. Narodno noše se zbirajo pred univerzo, pred Matico in ob južnem delil Zvezde. Pevci ob 8.3« pred odrom glavnega vhoda Nunske cerkve. Člani kulturnega in humanitarnega društva »Soče«, v kolikor niso v narodnih nošah, se zbirajo na notranji strani, trgovine Novak. Godbe pri meteorološki hišici \ Zvezdi. Avtomobili parkirajo v Nunski ulici. Častili gostje z vabili, na odru »Sleherniku«, ob obeh straneh oltarja (za dame so rezervirani stoli). Zdravniške rešilne postaje bodo nastanjene: Prva pml univerzo, druga na magistratu, tretja na velesejniu. Potek slovesnosti na Kongresnem trgu 4. sept. je naslednji: Pred službo božjo slavnostna fanfara raz balkon univerze. Pričetek službe božje oznanijo trije topovski streli na Gradu. Konec službe božje ob naknadno izdala krasne diplome za prvo- drugo- in tretje nagrajence, ki bodo nagrajencem gotovo lep in dragocen spomin naše prve manifestacije velikega j sloga. .... Zborovanje zastopnikov tu poverjenikov iz raznih krajev narodnih noš, v svrho organizacije zveze, društev za očuvanje narodnih noš. bo v nedeljo ob 11.30 v restav racijski pisarni nu vele,sejmu. To zborovanje bo imelo velevažen namen za osnovanj zveze /u čini širšo projja-gando očuvanja narodnih noš ter Ik> nekak temeljni kamen za jvoznejšo grandiozno vseslovensko organizacijo zu očuvanje narodnih nos. Vubljenci. ki prejmejo pravočasno vabila, naj se izvolijo tega velevužiiega /liorovatlja zanesljivo udeležiti. Bmlnicu ob 6 v nedeljo dne 4. t. m. se bo ?omikalu po naslednjih trgih, ulicah in cestah: vezdu. kongresni trg. Gosposka ulica. Turjaški trg. Breg, Sv. Jakoba most. Sv. Jakoba trg, Stori in Mestni trg. Poljanska cesta. Sv. Petra most. škof ju ulica. S\. Petra cesta. Marijin trg. Wolfova ulica, ob vrtu Zvezde. Šeleniburgova ulica. Prešernova ulica. Miklošičeva cesta, Dalmatinova ulica. Dunajska cesta. Aleksandrova cesta. Narodni dom. razhod. Legitimacije narodnih noš žigosajo na velesejniu v kongresni pisarni v nedeljo od 11 dalje do 7 zvečer. V soboto 3.' t. m. bo svečano razsvetljen ljubljanski nebotičnik. Nu vrhu bo montiran velikanski zvočnik, ki bo prenašal slavnostni radio program ljubljanske radio-postuje. Častni gostje na tribuni v nedeljo 4. t. m. ob 9 na Kongresnem trgu se s tem navljudneje obveščajo, da je obleka pri službi božji svečana. Za vse svečanosti Kongresu narodnih noš se ne bo zahtevala nikaka vstopnina, pač pa se bo pobiral ob vhodih na Kongresni trg v nedeljo od 8 dalje ter na Velesejniu med revijo narodnih noš Kcngrosni dinar, ki naj ga občinstvo ne odklanja. Jezdeci pri sprevodu narodnih noš naj oskrbe konje t*ami. Narodne noše imajo v nedeljo 4. t. tn. ves dan prost vstop na Velesejem. Legitimacije narodnih noš žigosajo na Velesejniu v Kongresni pisarni v nedeljo od 11 dalje do 7 zvečer. Jaz pa grem z ženkico Vando k S 1 a m i č u slednji večer gori na cvetno verando — lepše drugod ni nikjer! Koroški rojaki in prijatelji Koroške! Danes opoldne prispejo z vlakom ob 12.23 skozi Jesenice udeleženci slovanskega kongresa narodnih noš iz mile nam Koroške. Udeležencev bo okoli petdeset, posebno močno so zastopani Ziljani v svojih slikovitih starodavnih nošah. Pohitimo vsi na postajo k sprejemu, ki naj dokaže, da kri ni voda! Sestre in bratje iz Korotana: Bog vas sprimil Sprejem čeških gostov Ljubljana, 2. septembra. Z brzovlakom, ki privozi na glavni kolodvor ob 17.10. se je danes pripeljala v Ljubljano skupina čeških gostov, ki bo prisostvovala kongresu narol-nih noš. Na peronu je čakalo nanjo večje šlevno ljU'", ki so češke goste sprejeli z živahnimi pozdravnimi kili i. Ljubljančani so bili sicer za spoznanje razočarat,!, kajti pričakovali so večjega števila udeležencev iz Češkoslovaške, in sicer v narodnih nošah. Skupina dospelih gostov pa šteje komaj 25 oseb. A pripomniti je treba, da je to šele prva skupina udeležencev iz Češkoslovaške. Dospeli so samo Čehi iz Plzna — v navadnih potnih oblekah seveda; narodne ueše imajo shranjene v svoji prtljagi. Tej prvi skupini češkoslovaških gostov sledi skupina narodnih noš iz Prage, katerih prihod pa še ni končnoveljavno določen. Pač pa se pripelje z vlakom, ki privozi v Ljubljano ponoči ob 4.20, večje število Slovakov. Dospele goste je v imenu mestne občine z zbranimi besedami pozdravil g. dr. Bohinjc, v imenu društva »Soče« g. dr. Ražem in v imenu Češkosl ,-vaško-jugoslovanske lige g. dr. Egon Stare. Iskreno dobrodošlico jim je izrekel tudi g. senator Ir. Rožič, predsednik odbora za kongres narodnih noš. Slavnostnemu sprejemu so prisostvovali \J ilje še g podkonzul Cihelky, za bansko upravo g. dr. Šter, za Češko Obec g. Vaclav Skružny in skupina Slovenk v slovenskih narodnih nošah, ki je poklonila gostom lepe šopke cvetic. Za prisrčen sprejem se je zbranim Slovencem nato z daljšim govorom v srbohrvatskem jeziku zahvalil g. Joško Burola, tajnik Češkoslovašk i-,ugn-slovanske lige v Plznu, in v češkoslovaškem tezi k a g. Rudolf Andre, zastopnik narodopisnega društva v Plznu, ki je zaključil svoj govor z mogočnim vzklikom: Živel kralj Aleksander! Živeli Jugosloven:! Zbrano ljubljansko občinstvo se je navdušeno pridružilo govornikovemu vzklikanju in nato v sprevodu spremljalo goste v mesto. Češkoslovaški poslanik g. dr. Flieder se pripelje v Ljubljano danes ob 8.10 dopoldn" k otvo-rtvi velesejma. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALN1CA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestri trg št. 8 (HAMAN) Kai bo danes ? Kino Kodeljevo: Ob 8. »Gospodična tajnica«. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Kino Koedeljevo: Ob 8. »Gospodična tajnica«. it O Občni zbor Pokojninskega zavoda bo v nedeljo, dne 4. septembra ob 10 dopoldne v zbornični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in ne v novi sejni dvorani zavoda, kakor je bilo objavljeno, ker ta še ni popolnoma dovršena. Na predvečer občnega zbora, t. j. v soboto, dne 3. t. m. se vrši ob pol šestih zvečer na najvišjem nadstropju nebotičnika, ki bo slavnostno raz.svetljen, družabni večer delegatov, ki so vsi najiskreneje vabljeni. O Ženska obrtna šola v Ljubljani poziva deklice, ki so bile pri vpisovanju zaradi starosti zavrnjene, naj se še enkrat oglase pri šolski upravi. 0 Kopalni vlaki Ljubljana—Ježica. S 1. septembrom t. 1. se je spremenil vozni red vseh potniških valkov na kamniški progi. V zvezi s tem se je spremenil tudi vozni red za kopalne vlake na progi Ljubljana gl. kol.—Ježica in obratno. Po no- vem voznem redu odhaja kopalni vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 12.30 in prihaja na Ježico ob 12.43, nazaj z Jezice ob 19.22, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.40. Ti kopalni vlaki vozijo slejkoprej samo ob nedeljah in praznikih in ob lepem vremenu. 0 Trije poljanski romarčki, o katerih smo pisali, da so priromali tri dni peš bosonogi Ljubljano, so včeraj odromali nazaj domov v dalnjo Četeno ravan. Ponje je prišla leta, ki je pripovedovala o veliki revščini, v kateri živijo ti otroci, ti trije in še dve mlajši sestrici. Saj že sedem let niso jedli belega kruha pri njih, v šolo pa morajo v najhujši zimi napol bosi, le v cunje oviti. Na pobudo »Slovenca« so jim razne ljubljanske gospe nanosile obleke in čeveljčkov za vse tri in še nekaj kovačev za očeta. Romarčki so se prav prijazno in s solzami v očeh poslovili od dobre gospe ječarjeve, ki je tako materinsko skrbela za nje, dokler so bili v Ljubljani. Novi .Adresar Ljubljane' izide. — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4. O Urejevanje Ceste za Gradom. Z ureditvijo Streliške ulice, ki je bila regulirana predlanskim in lani, je postalo nujno vprašanje ureditve Cesto za Gradom. Promet za gradom je voznikom in tudi avtomobilistom veliko ljubši, ker odpadejo tu vsa ozka grla, ki zadržujejo vozni promet na Karlov-ski cesti, na Starem in Mestnem trgu. Zato se je mestni gradbeni urad odločil, da Cesto za Gradom čimprej razširi in tlakuje. Cesta za Gradom je ozka, razširiti jo skoraj ni mogoče ne v breg, ki so ga že pred 20 leti veliko odkopali, ko so cesto prvič razširjali, na drugo stran proti Gruberjevem kanalu pa tudi skoraj ne. Odločili so se zato za posebno konstrukcijo, ki je prva te vrste v Ljubljani. Ob cesti bodo napravili železobetonski hodnik za pešce na ta način, da bo hodnik kakor nekaka terasa visel nad brežino Gruberjevega kanala. Hodnik bo poldrug meter širok. S temeljem ceste" bo železobetonska terasa zvezana po 48 sidrih, ki so vzidani 5 metrov daleč v cesto dobrih 50 cm pod nivojem. Sidra so kakor veliki betonski bati, ki so drug poleg drugega položeni globoko pod cestni tlak. Sidra imajo na koncu veliko težko kepo iz betona. Hodnik bo na ta način dovolj trden, ob kraju pa bo imel še železno ograjo. Cesta bo s tem precej pridobila, ker doslej tam hodnikov sploh ni bilo. — Obenem z napravo novega hodnika izpeljujejo po Cesti za Gradom ludi cestno in hišno kanalizacijo, naposled pa bodo cesto še tlakovali z malimi granitnimi kockami. — Grušč, ki ostaja pri delih na tej cesti, odvažajo v bližnjo Streliško ulico, ki jo bodo v njenem zadnjem delu skoraj za pol metra dvignili ter tako popolnoma zravnali. Te dni so v Streliški ulici napravili tudi nov hodnik ob Pustovem zemljišču, na nasprotni strani pa so hodnik dvignili. Streliška ulica bo tako počasi vendarle popolnoma urejena. 0 Množina rib na trgu. Napoved, da bodo včeraj prišle na trg cenene morske ribe, se je res uresničila. Včerajšnji ribji trg je bil zelo bogat sladkovodnih, zlasti pa morskih rib. Morske ribe je dobavila v glavnem ribiška zadruga »Njivice« z otoka Krka in sicer največ tunine. Kljub veliki množini so bile ribe že do 10. po večini razprodane. Prodaja morskih rib po nižji ceni pa se bo še nadaljevala, tako, da bomo mogli Ljubljančani še vso jesen, dokler bo lepo vreme, jesti poceni ribe. Tržno nadzorstvo je pri drugih proda;alcih, ki so doslej brez ovir prodajali morske ribe, zaplenilo 115 kg raznih rib. Ta množina pomeni pravi rekord na trgu, ker še nikoli ni bilo v enem dnevu zaplenjenih toliko rib. Zobna praksa Dentlst Pavei Ifranhar zopet redno ordinira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 21. 0 Varnostni ukrepi na dijaškem trgu. Nenavadno živahni promet na letošnjem dijaškem trgu je vzbudil pozornost tudi policije in pa mestnega trga. Saj so dijaki v gneči silili celo s trotoarja na cesto in tako ovirali promet ne samo pešcem, temveč tudi tramvaju in drugim vozilom. Zato je dal mestni magistrat včeraj navezati med drevesa na Krekovem trgu debelo žico, ki preprečuje, da bi dijaki silili na tratoar in morajo tako ostati lepo na trgu, kjer je dovolj prostora. Pešci pa imajo v teh živahnih dnevih dijaškega sejma prosto pot po trotoarju, dijaki so pa na varnem, da ne bi kakega neprevidneža povozi' tramvaj ali celo avto. Kavarna In vinofoC »Central" ToH: Ljutomersko vino.....Din 8'— Traminec.........« 10'— Cviček..........« 12"— Rizling..........«. 12-— Dnevno koncert. — Se priporoča ANA. MIHOLIČ. © Obrtniški tovariši! V nedeljo prirede obrtniške organizacije ob 9 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev veliki obrtniški zbor. Važnost zborovanja kliče slehernega našega tovariša, da se ga udeleži. Pridite zato vsi in sodelujte pri vprašanjih, ki so velikega pomena za Vaš nadaljni položaj. — Obrtniško društvo v Ljubljani. 0 Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8. © Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. 0 Pumparce, obleke, trcnchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesla 14, MOTOH-KAVfl dnevno sveže pražena! M0CCA-KAV1NE-K0CKE ii Din 1— za turiste. LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — telefon 25-77 Naznanila L'ubljana Dobrovoljci, Na vabilo strelske organizacije ste vabljeni k posvetitvi strelske društvene zastave dne 4. t, m. na vojaškem strelišču — Dolenjska cesta. Zbirališča istotam ob tričetrt na 11. Udeležite se polnoštevilno. Dobrovoljci Tomaž Lapanje, Luka Jager, Kovačev ič Peter, Št. Vid; inž. Perko Nace, Ljubljana; Svetličič Vladimir, Rakek; so dobili dobrovoljsko >uverenje<-. V glasbeno šol« Nar. žel. glasb, društva »Sloga« se vrši vpisovanje gojencev 5., 0. in 7. septembra od 8—12 in od 10—18 v društveni glasbeni dvorani v »Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica), ltaz.de-litev učnih ur bo v soboto 10. sep.tembra in sicer: za gosli ob 16, za klavir ob 17 in za ostale instrumente ob 18. Z rednim poukom se bo pričelo v ponedeljek 12. septembra. Tozadevna okrožnica je nabita na šolski deski v veži pred društveno glasbeno dvorano ter v veži ravnateljstva drž. železnic. Uprava UROIR, pododbor Ljubljana, vabi vso tov. rez. častnike, da se v čim večjem številu udeleže državne strelske tekme s proslavo razvitja zastave. dar Nj. Vel. kralja, ki se bo vršila v navzočnosti Nj. Vel. ali njegovega zastopnika v nedeljo 4. septembra ob 11. Po razporedu se zbirajo tov. rez. častniki na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti od 9 do 9.80. Častniki prisostvujejo svečanost m v uniformi. — Uprava UROIR, pododbor Ljubljana. * Zagorje. V Zadružnem domu je jako živahno. Pripravljajo se na Lavtižarjevo opereto »Adam ltav-bar , ki nam jo pokažejo danes in jutri. Ker je pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Rozmana preskrbel Zagorjanom že inarsikak krasen užiiek, pričakujemo, da bo tudi sedaj dobro rešil svojo,,H^r logo. Tudi kulise bodo menda prav lepe — in kostumi za nastopajoče osebe novi. Bomo šli gledati ■Sv. Lenart v Slov. goricah. »Miklova Zala«: bo v nedeljo 4. septembra ob 15 na društvenem odru v Nar. domu. Igralci Prosvetnega društva od Sv. Lovrenca na Dravskem polju gostujejo z njo uri nas. K tej lepi narodni igri iz tužne Koroške iskreno vabimo vse domačine in sosede od vseh stran:i Nikomur ne bo žal! Cerkveni vesinik Marijina kongregacija gospodov in mož ima jutri ob pol 7 v cerkvi sv. Jožefa (ne v kapeli) pri stranskem oltarju skupno sv. mašo in ob 6.45 pa pri glavnem oltarju skupno sv. obhajilo. Vljudno vabljeni vsi! fl. vnanja Mar. kongregacija pri ursiilinkah ima mesečni shod v nedeljo 11. septembra ob navadni uri. Jutri, 4. septembra, ne bo shoda. — Voditelj. Možje in mladeniči, člani Križanske moške kon- gregacije! Ne po/.abite, da obhajamo jutri v Križankah Marijino proslavo namesto na praznik Marijinega rojstva. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Pri zjutranjem opravilu skupno sv. obhajilo. — Zvečer po govoru sprejem nevih članov. Stolna kongregacija Kraljice |>resv. R. v. ima svoj ■-hod danes ob četrt nu sedem zvečer. Kultuvm obzornik Tri knjige „Modre ptice" E m i 1 L u d w i g : Napoleon. (Prevedel Josip Vidmar.) — Založba je presenetila našo javnost z modernim življenjepisom, ki je zbudil mnogo zanimanja med našim občinstvom, saj je bilo te vrste slovstvo pri nas docela neznano. Z Ludwi-govim Napoleonom se je začela pri nas vrsta modernih življenjepisov — da namreč ta pojav ne bo brez naslednikov, nam priča že izdaja Zvveigo-vega ►Fouchčja:, ki je izšel kmalu za »Napoleonom . — Kot uvod v sodobno biografsko leposlovje (vie romancee) Ludvvigov Napoleon kljub mnogim vrlinam, ki so pisateljevo ime proslavile, morda ni bil ravno najprikladnejše delo — morda bi bilo kazalo objaviti kakšnega Lyttona Straclieya ali Aiulrea Maurolsa — a nedvomno je zbudil pri nas zanimanje za to panogo leposlovja in to je prav. dasi v svetu zanimanje zanjo že popušča. Ludvvig ume opisovati privlačno in napeto, gostili in dramatično oblikovati razne dobe življenja svojih junakov, občudovanja vredno je tudi njegovo poznanje gradiva. Tega gradiva se pn poslužuje precej samovoljno in marsikdaj v protislovju z objektivnostjo, knr so mu mnogi strokovnjnki, zlasti poklicni zgodovinar!! in psihologi, že mnogokrat dokazali. Kar tiče »Napoleona«, je nekoliko mučno gledati, kako se je avtor trudil, da bi njegovo veličino spravil v sklad z nekakšnimi pacifističnimi težnjami, na katere oslanja svoj lik Napoleona. Ze v prvih stavkih, ko označuje lastnosti, ki jih Je Napoleon podedoval po svojih slarših, gotovo namenoma izpušča cesarjevo oblastiželjnost. Sploh vse lastnosti, ki bi utegnile kazlti krasno podobo velikega Korzičnna, kakor si jo Je bil Ludvvig zamislil. je sprelno znkril. Le-teli navajajo zgodovinarji — Delbriick, Srbik — da o Wernerju Hege-tnannu ne govorim, ki Je napravil o Napoleonu zelo mračno sliko — in tudi simpatizerji, kakršen je n. pr. Merežkovskij — toliko in takih, da bi čitatelj imel docela drugačno predstavo o Ludvvi-lovcm junaku, če bi jih poznal. Lastne Napoleo- nove zapiske uporablja Ludvvig z neomajno vero v njih popolno in dokumentarično resničnost, ne da bi mu kdaj prišlo na um, da je Napoleon namenoma kaj tako in tako zapisal. Ludvvig navaja n. pr. izčrpno Napoleonovo pismo cesarju Francu bitki pri Marcngu. Z izbranimi besedami ponuja zmago-vavec cesarju Francu mir. Da bi bila ta ponudba nastala v bojazni glede bodočega razvoja položaja in da bi bil hotel Napoleon izrabiti svojo trenotno skrajno ugodno situacijo z.a dosego čim boljših pogojev, se zdi Ludvvigu nemogoče, marveč mu je lo pismo dokaz za pacifistično osnovno potezo Napoleonovega značaja! Pa druge stvari: O bitki pri Marengu je dal sestaviti Napoleon poročilo, v katerem so dejstva obrnjena v njegov prid, Desaixo-ve zasluge močno zmanjšane; drugi generali so po njegovi zaslugi ostali v tisku neomenjeni, Moreau je bil obdolžen celo poneverb, ne da bi se mogel braniti takšnih očitkov... V ostalem naj omenim samo še, da so Ludvvigovi podatki iz vojne tehnike zelo nedostatni in pogrešili. Sicer je le malo strani posvetil vojnim dogodkom, pa vendar so opisi prvega vojnega pohoda v Italijo, v pohodih iz 1. 1805, 1812, zlasti pa v bitki pri NVaterloou polni po-grešk. Tako sta popolnoma pozabljena organlza-torični zmagovavec Napoleona Scharnliorst in stra-tegični Gneisenau. — Tukaj sem navedel le nekaj nedostatkov Ludvvigove knjige, katerih innogo več navaja v svoji knjigi »Der Fall Emil Ludvvig Niels Ilansen, ki je iz ogromne literaiure in lastnih raziskovanj o Ludvvigovem delu podrobno analiziral njegove vrline in napake. Sigrid Undset: ,lciiny. (Prevedel Fran Albrecht.) — Letos nam obetu Jugoslovanska knjigarna prvi del najznamenitejšega dela velike norveške pisateljice Sigrid Undset, »Kristina, Lavran-sova hči«. Modra ptica pa je izdala prvo delo, s katerim je zaslovela na Norveškem, ,.,Ienny . — Knjiga je izšla 1. 1011., ko se je pisateljica vrniln s potovanja po Italiji in ludi glavni okvir lega romana je Italija, zlasti Rim. Z veliko notranjo napetostjo je prikazana zgodba mlade slikarice. ki skuša iskreno ljubiti mož.a, s katerim se je brez globoke notranje nagnjenosti zvezala. Študija ženskega značaja, brez krinke ali hlnavščine, resnična v vseh potankostih, v glavni misli pa gotovo po-grešena. Undsetova dokazuje v leni romanu, da jo žeuska, ki je napravila v svoiem življenju napako, nesposobna za razsodno in trezno mišljenje, da Jo — kljub krasilo naznačeni poli k sreči, ki se ji obeta ob Človeku, ki ga resnično ljubi in o čigar iskreni ljubezni je prepričana — žene nezaupanje do same sebe, ki je bila sposobna usodne napake — v samomor. Vsi osnovni nagoni ženske so bislro opaženi in podani, dasi je glavni — kako bodi ženska družica možu — iz, osnovne poteze Jennynega značaja ukrivljen in neizoblikovan. Mnoge odlične svojstvenosli velike pisateljice, ki so se v njenih poznejših delih kristalizirale in poglobile, so v tem začetniškem romanu že jasno razvidne vsaj v zaplodku. Neposrednost njenega gledanja v življenje je sicer še nekoliko zastrta s teorijami in problematiko, ki je ležala v tedanji literaturi, vendar je v knjigi poleg mnogih danes nevzdržnih idej ia papirnatih prizorov še mnogo več nepozabnih in mojstrsko napisanih mest. — Sigrid Undset, ki se je tik ob koncu svetovne vojne spreobrnila h katolicizmu in velja danes za najznamenitejšo književno osebnost med katoliki, je tudi v svojih prejšnjih delih že — kljub neugnani želji, da bi prišla kakorkoli življenju do dna — pokazala, bodisi direktno ali indirektno (kakor n. pr. v »Jenny ) — svoje nagnjenje do rešitve problema življenja v smislu naukov katolištva, zlasti je docela ustrezala njenim mislim svetost zakonskega življenja, ki jo katolistvo zahteva. — Jenny je z ognjem in sposobnostjo napisan roman mlade žene, in prav je, da ga imamo za primerjavo z njenim zrelim delom, »Kristino«, ki ga bomo še letos dobili. Blasco Ibanez: Krvave arene. Poslovenil Stanko Leben. — Med Španskimi pisatelji novejšega časa je žel Blasco Ibanez po vsem svetu nedvomno največ uspeha, liil je med borilelji za republiko in je umrl leta 1928 v pregnanstvu, ne da bi učakiil uresničenja svojih sanj. Zajamčen uspeli pri neio-žicah mu je nemara odprl tudi dveri v naše prevodno slovstvo, dasi v umetniškem pogledu, v stva-rileljski izvirnosti, daleč zaostaja za drugimi sodobnimi španskimi romanopisci. Za veliko »Hisloria de la lengua y litteratura castellana:, ki jo je v M zvezkih po čudnih načelih (sodobni pisatelji na pr. kar sami pišejo o sebi) izdal Julio Cejador y Franca, je napisni pismo o sebi. v katerem se spretno zagovarja zlasti proti očitku, dn preveč zvesto posnema svojega velikega učitelja Zolaja, vendar bi človek skoraj rajši pritrdil zlobnim jezikom, ki mu podtikajo, da ima vse napake in nekatere odlike svojega učitelja. Naturalizem, kakršnega je Zola v svojih delih prvi pokazal svetu, živi z neznatnimi lastnimi domislicami in iznajdbami prekvašen, v vseli glasco Ibanezovh delih. Večino le-teh bi b.;lo šteli med zabavno slovstvo. Odlikujejo se po izredni spretnosti in izvežbanosti pisateljevi, vendar je zlasti njegova domišljija dokaj uboga in glavni čar leh spisov tvorijo drobni in privlačni opisi, v katerih osredotoči pisatelj vse svoje mojstrstvo. Tako je na pr. do podrobnosti izdelan in čudovit opis priprav za bikoborbo in bikoborbe same v prvem poglavju Krvavih aren«. »Krvave arene« je nedvomno z.daleka najboljši roman Blasco Ibaneza. Življenje torera, od mučnih in bridkih začetkov, preko slavnih dni do propadanja in žalostne smrti nekdanjega ljubljenca množic, je popisano z natančnostjo in vernostjo, ki bi bila v čast sodnemu protokolu. Slog mu je blesteč in v podujanju detaibv naravnost imeniten. Toda — pri vsem tem pogrešam nečesa, kar mi sicer daje užiiek umetnine: kje so mimo vidnih ona nevidna, in vendar zmerom odločilna ozadja dejanj in nehanj človeka, ki je v knjigi tako verno popisan? — Pc« »Krvavih arenah« sem vzel še enkrat v roko »Les bestiniress: od Hen-rvja de Montherlanta. Ta »poslednji vitez., kakor ga imenuje neki književni zgodovinar, nam tudi opisuje življenje v areni. Sani na svoji koži je doživel drnž in privlačnost arene — a kako je umel vse lo tolmačiti in konkretizirati! Vse podtnlne kanale, po katerih se pretaka struja, ki išče sr>ro-ščetija v navdušenju arene in pa v m.itadorstvu, v borbi z bikom, je Montherlant odkril in pokazal. Miloš bikoborbe, mitos bika, lo znamenje, prastaro v zgodovini človeka, v katerem je ukoreniujena nekaka pobožna strast, je Montherlant nenosnem-ljlvo prikazni. — Ze ko sem nedavna na tem me-stu zabeležil izid romana M. Andersena-Ne.\o. Pro-klelslvo, sem pripomnil, da se mnogi pisatelji, ki imajo socialne tendence, raje poslužujejo naturalističnega načina pisanja. V njih vrslo štejem tudi Blasco Ibaneza. Zanimivo je primerjanje leh nalu-ralistov z drugimi pisatelji, ki takisto gojijo socialne težnje v svojih delih, na pr, z Dostojevskim in njegovimi učenci, še bolj pa s strujo »aristokratskih pisateljev, katerim pripada kakšen Moniher-laiil. O leni bi bilo vredno kdaj spregovoriti. s. š. Dnevna kronika Inserenti! Vaša razstava na velesejmu ne bo dosegla svojega namena, če ne boste nanjo še posebej opozarjali v »Slo;vencuSlovenec. ima kupnomočne naročnike v vseli krajih naše države in širom sveta! Dnevno nad 150.000 bralcev! Inseratni oddelek »Slovenca*. Osebne izpremembe pri Sin. ravnateljstvu Ljubljanu, 2. septembru. Finančno ravnateljstvo je koncem avgusta in včeraj prejelo i/. Belgrada ministrske dekrete, s katerimi so bile izvršene važne osebne izpremembe na vodilnih mestih finančne uprave v Sloveniji. Ukazi so prišli naravnost iz fiiian-čnegu ministrstva, ne da bi bila prej belgrajska javnost o tem obveščena. Vpokojenn sta finančni ravnatelj dr. Josip Povnlej in pomočnik ravnatelja Martin Spind-ler. Za finančnega ravnatelju v Ljubljani je imenovan dr. Ljudevit Valjavec, dosedanji pomočnik finančnega ravnatelja v Podgorici, za njegovega pomočnika pa Avgust Sedlar, dosedanji načelnik odseka za neposredne davke pri finančnem ravnateljstvu v Sarajevu. Ravnatelj dr. Josip Povnlej ji- sum zaprosil za vpokojitev. Nadalje so bili premeščeni k finančnemu ravnateljstvu v Belgradu Fran Pcčnik, Blaž Naglic in Kuj ko šefina, vsi računski inšpektorji VI. skupine ter računska kontrolorja VIL skupine Ivan Šporn in I''ran Žitnik. Nadalje so bili premeščeni k savskemu finančnemu ravnateljstvu v Zagreb računski kontrolorji VIL skupine Danilo Herkov, Josip Cesar in Stanko Lazar, k "dtJiiVski finančni direkciji v Sarajevo računski konlrolor VII. skupine Fran Meglic, v Novi Sad na računski kontrolorji Josip Kolhezcn, Ivan Lnznik in Anton PorOnta. K moravski finačni direkciji v Niš so premeščeni računski inšpektorji Andrej Golob, Fran Fermantin in Fran Štrukelj, k zetski direkciji \ Poti gorico računski kontrolor VIL skupine Leopold Pehani. V kratkem jc pričakovati večjih premestitev v okolišu dravskega finančnega ravnateljstva samega. Izvršene bodo večje osebne izpremembe pri raznih davčnih upravah Slovenije. ESSS82! Ne moreš v šolo ? Vzgoji se sami Nauči se sam vsoli stvari, ki jili potrebujeS za svoj uspeti v življenju! Krepka volja! V letu itni '/.naS vso trgovske predmete, kakor tudi zadružne in katerikoli svetovni jezik. — Piši na Dopisno Solo v LJubljani, Pražili,ovn R. ali p:i se oglasi sani. Informacije zastonj. Uradne ure 8-1-i. 2-G, nedelja lll—ll!_ Velike in hude pravde Ljubljana, 2. septembra. Zbiranje podatkov o velikih in hudih pravdah Je tudi za širšo javnost zanimivo in poučno. Pravde pred deželnim sodiščem v časih finančnih in gospodarskih težav se silno lnnože, Končni podalki o pravdah za letošnje lelo bodo pač nazorno pokazali, koliko velikih civilnih in meničnih tožb je bilo v letu 1932. Ze sedaj jc gotovo dejstvo, da so se menične tožbe le pri deželnem sodišču silno pomnožile in so že danes še za enkrat toliko presegle število meničnih ložb, ki so bile vložene pri ljubljanskem deželnem sodišču pred leti, kajti naš solidni trgovec je krepko in pošteno varoval svoj menični kredit iu vedno točno honoriral metlice. Zal letos zaradi krize ni bilo mnogim mogoče plačati ob roku svojih meničnih obveznosti 111 so prišli v neprijeten položaj, da je bila proti njim menica iztožena in s tem so dobili pri kreditnih zavodih gotovo -črno piko.-. Deželno sodišče ima dva civilna oddelka, prvi obravnava civilne spore od 6250 Din, in sicer tako, da sodi sodnik-jioedinec spore do najvišjega zneska 125.000 Din, senat treh sodnikov pa vse hude spore nad 125.000 Din. Pred tem oddelkom se obravnavajo tudi ložbe za ločitev zakona in kar je za povojne čase prav značilno, tudi tožbe o nezakonskem rojstvu otroka. Sodnik-poedinec prvega oddelka je do konca avgusta zabeležil že 758 tožb in le v avgustu je bilo vloženih 118. Senat prvega oddelka jo obravnaval prav hude pravde. Bilo jih je do 1. septembra 49 iu je šlo za velikanske vsote. Tožbeni zahtevki so skupaj dosegli ogromno vsoto 7,733.690 dinarjev. Neka pravda leče za 1,433.000 Din. Drugi tako zvani trgovski oddelek vodi evidenco o tožbah trgovskega značaja, lako v prvi vrsti tožbe protokoliranih Ivrdk, zadrug in rudarske tožbe, kakor ludi menične. Meničnih tožb ,ie bilo do 81. avgusta pri soduiku-poedincu tega oddelka podanih 711, pred trgovskim senatom pa je bilo 9 meničnih pravd, ki so dosegle skupaj vsoto 2,500.000 dinarjev. Sodnik-poedinec tega oddelka je dalje imel 137 Irgovskih tožb, a senat 12. pri katerih je šlo za skupno vsoto 1,287.395 Din. Pred tem senatom se obravnavajo prav pravno zanimive sporne zadeve. Oba senata sla letos že zabeležila skupaj 60 velikih pravd za skupno vsoto 11,570.995 Din. KoSed-fir Sobota, 3. septembra: Evfemija, Doroteja in tovarišice. Novi grobovi -J- Cerklje ob Krki. Dne t. septembra jc umrl po dolgem bolehanju Janez D u S a k , star 84 let, najstareiši član Marijine družbe za može. Ostale vesli — Otvoritev velesejma v radiu. Govor gospoda ministra trgovine in industrije Ivana Mohoriča in govor gospoda Frana Bonača, predsednika Ljubljanskega velesejma ob otvoritvi letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma dne 3. t. m. ob 10 dopoldne bo s sejmišča prenašala ljubljanska radio oddajna postaja. — Izlet ljubljanskega Avtokluba na Lisco v Zasavju. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, nam je dostavil sledeče obvestilo: Kot je bilo že gg. članom potom klubskega glasila »Avto« sporočeno, se vrši dne 8, t, m. klubski izlet na Lisco v Zasavju s sledečim sporedom: Izletniki se zberejo najkasneje do 10 ure dopoldne v Sevnici na vrtu hotela »Triglav« pri kolodvoru, radi česar je od- fotovati iz Ljubljane najkasneje ob 7 zjutraj čez rebnje, Mokronog v Sevnico, kjer je določen tudi zajtrk. Ob 10 odhod iz Sevnice ob levem bregu Save do vasi Breg, nato navzgor mimo gradu Rude do sedla pod Lisco, kjer puste izletniki svoja vozila. Po večini skozi senčnat gozd pelje nato pešpot do vrha Lisce s prekrasnim razgledom. V koči SPD skupno kosilo, po kosilu nekako ob 15 nazaj k vozilom in nadaljevanje vožnje v Jurklo-šter in po dolini Gračnice v Rimske Toplice, kamor dospemo okolu 16. V Rimskih Toplicah je možnost kopanja v termalnih toplicah in nato bo v prostorih kopališča družabni sestanek izletnikov ob raznovrstni zabavi. Razhod po razpoloženju in dogovoru. Ljubljanski avtomobilisti se vračajo čez Trojane. Termin za prijavo udeležbe do vključno 5. t. m. (telefon 21-93). Vsi, ki so se že priglasili, ali se nameravajo še priglasiti, so vljudno naproše-ni, da javijo obenem tudi število oseb, to pa radi pravočasne oskrbe prehrane v koči na Lisci. Karrer ().; Seclo der Frau. Ideale und Probleme der Fraueiivvelt. 220 slrani. Vez. Diu 77. K110II A. M.: Der Soziale (iedanke ini modernen Kathclizls-mus. 317 strani, vez. Din 58. Miiller Die Ad-ventisten. Was man voij. Ihnen vvissen iiiuss. 47 sir. Nevez. Din 7. Redlich V. P. Dr.: Religiose Lebcns-gestaltung. Zvvei Briefe als Einleitung. 160 strani, vez. Din 47. Sailer J. M.: Priesicr des Herrn. Texte tiber Priesterbildung, Priesterleben mul Priester-Avirken. 220 slrani, vez. Din 71. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za gosli in klavir, priredil Josip Vedral, bivši profesor glasbe na ljubljanskem konservatoriju, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvoda za gosli 10 Din, klavirsko spremljanje 30 Din. Omenjeno zbirko toplo priporočamo zlasti šolski mladini, ki se prične učiti gosli. Poleg violinske šole bo uporabljala uspešno te pesmice in se bo tako seznanjala z našo narodno pesmijo. Najbolj znane narodne pesmi po številu 25, obsega pričujoči zvezek, harmoniiirane v najlažjem slogu tako, da te napeve z lahkoto obvlada učenec že v prvi polovici učne dobe. Še več veselja do tega glasbila bo vzbudilo v učencu, ako jih bo igral ob spremljevanju klavirja, na kar Ljubliana zdaj je velik grad, ogledaI ti bi sr ga rad: Najprva pot; ,,Daj-Dam", tam povedo ti kam! naše gg. učitelje gosli še posebej opozarjamo. — Spremljevanje je istotako prirejeno v prav lahkem slogu in ne bo delalo nobenih preglavic in težkoč, učitelj pa bo s tem dosegel tem večji uspeh. — Halo! V nedeljo in ponedeljek v Zgornji Kašelj k Gradu. 2egnanje! Prve pečenice! Žlahtne ribe! Avtobus vozi izpred Mestnega doma vsake pol ure do 12 ponoči v vsakem vremenu! — Posctnike velesejma opozarjamo na češki paviljon, kjer se toči plzensko pivo Prazdroj-Urquelle. — Ljubljančani, okoličani in gostilničarji. V nedeljo 4. in v ponedeljek 5. septembra na žegnu-nje v nove povečane gostilniške prostore k županu Pečarju na Črnuče. Tam dobite okusn u j e ctila in dobro kapljico. Na svidenje! --1- Udeleženci velesejma in revije narodnih noš imajo svoje sestanke v prvorazredni slaščičarni-kavarni »Pctriček« na Aleksandrovi cesti. — Občinstvu priporočamo brivsko - frizerski salon Stanko Kelšin, Miklošičeva cesta 13 v palači Mestne hranilnice. — Mednarodni velesejem v Pragi bo v dneh od 4.—12. septembra. Pojasnila in legitimacije daje Češkoslovaški konzulat, Putnik in Aloma Company. — »Franz-Josei« grcnčica privede prebavila do rednega delovanja. Ure, zlatnina, optični predmeti L. VILHAR urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Maribor — Izlet v Split. Izletni odbor Narodno prop. društva v Ljubljani vljudno sporoča vsem do sedaj prijavljenim izletnikom na Jadransko morje, da je odhod iz Ljubljane v ponedeljek ob 18.20 skozi Zagreb na Sušak. Vsi udeleženci morajo dopotovati v Ljubljano, ker Ie na ta način uživajo četrtinsko vožnjo, kjer jim kongresna pisarna žigosa legitimacije za nazaj. Legitimacije veljajo za vse udeležence kongresa, ki so v narodnih nošah in za vse, ki potujejo iz Ljubljane v Split. Vsi izletniki naj se javijo v kongresni pisarni: Ljubljana, Velesejem, ker Ie tam žigosajo legitimacije za nje. Oni, ki še nišo nakazali zneska za izlet, naj to poravnajo v Ljubljani pri izletnem odboru ali pol ure pred odhodom vlaka na vrtu kolodvorske restavracije, kjer je zbirališče vseh izletnikov. Glede prehrane in prenočišč na potovanju je vzorno preskrbljeno in v najlepšem redu. Vsa nadaljna navodila glede nastanitve za prehrano in stanovanje prejmejo izletniki v vlaku, kjer dobijo tudi posebne izkaznice z označbo hotela v Splitu. Izkaznica za četrtinsko vožnjo, ki velja 2 Din, prosi odbor, da se znesek poravna pri vodji izleta na dan odhoda. Eventuel-na navodila in informacije še v dnevnem časopisju, na kar se posebno opozarja. — Za album »Bela Krajina v slikah«. Društvo Bela Krajina v Ljubljani prosi vse fotoamaterje v Beli Krajini in Ljubljani, da darujejo po eno kopijo za album »Bela Krajina v slikah«. Slike naj bodo na zadnji strani opremljene z napisom, kaj slika predstavlja, datum in ime amaterja. Ker je zelo veliko Izlili slik pri raznih amaterjih brez vrednosti, hoče društvo združiti vse v lep propagandni album. Po pregledu vsega materijala se bo ugotovilo, kaj še vse manjka in potem bo priredilo društvo izlet s foloamaterji z velikimi ugodnostmi v Belo Krajino, da se zbifka izpopolni. Lutz peči edino v šiški — Redno vpisovanje v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani bo od 1. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18 v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu DTŠ v Pražakovi ulici 8/1. (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ lahko študira vse predmete, ki se učiio na drž. trg. šoli, doma. Šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga lahko vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah slišnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekl in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.) lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravice rednih absolventov ie šole. res dobro trgovsko izobraziti, tedaj jo vpišite v Gorazdov učni zavod (preje Giirtnerjev tečaj). Prvovrstna učna metoda - radi tega izvrstni učni uspehi. Sprejema samo dekleta. — Vpisovanje do 6. sep-„ tembra. Nunska ulica 19, — Nesreča v Zagorju. Dne 30, avgusta se je v Weinbergerjevem kamnolomu ponesrečil Engelbert Kržišnik. Noge so mu prišle med dva vozička, naložena s kamnom, ki sta jih stisnila in se je bati razdrobitve kosti. Ponesrečenec je vnet član tukajšnjega KPD in Krekove družine in jako marljiv hišnik v društvenih prostorih. Želimo mu, da bi skoraj okreval. — Nesreče na deželi. V Polhovem gradcu se je ponesrečil 74 letni občinski revež Janez Češno-var. Padel je doma po stopnjicah in si zlomil desno nogo. — Na Viru pri Domžalah je padla z voza 12ietna hči posestnika Marta Arnež in si poškodovala desno ramo. — S hleva je padel v Strugah pri Kočevju 5 letni kajžarjev sin Matija Miklič in si zlomil levo nogo, — Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. — »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani priporoča: Ncll-BrOiiiiing ().: Dic soziale Knzvklika. Krliiuterungcn zum VVeltrundschreiben Papst IMus XI. iiber die gesellschaftliche Ordnung. 255 strani, nevez. 68 Din. Brttll K. P.: Dio oucharlstische Sccle. Band I.: Votli \Vandel in der Gegenvvart des Eueha-ristisehen GottkOnigs. 84 strani, nevezano Din 20. Briill IC. I'.: Die eucharisliseho Seele. Band II.: Christus ist ihr Leben. 180 strani, nevez. Din 29. Glasen S.: Golstllche Cbungen des heiligen Bona-ventura. 120 strani, nevezano Din 29. Huinmol K. Dr.: Wic vverdo ich anders. 11S slrani. nevez. 15 D. J z favne in farne obč. seje ; Nova mostna ustanova -Mariborska mestna podjetja«. Maribor, 2. septembra. Radi poznega časa nam ni bilo mogoče snoči objaviti celotnega poteka občinske seje, ki je bila izredno dolgotrajna — trajala je skoraj do pol enajste ure. Na dnevnem redu javne seje je bilo še poročilo V. odseka, katerega je podal svetnik Murko. Radi krajevne potrebe so bile odobrene prošnje za dovolilo gostilne, katere so vložili: Antonija Achtig, Mate Grubišič, Jakob Kupetanovič, Josipina Lorenčak, Majer Tomo, Nabavljalna zadruga uslužbncev drž. žel., 1'reac Marija, Ramšak Marija, Rozman Ana in Zoliar Marija, istotako so bile odobrene prošnje Heleni Lukeš za starinarnico, Majerju Tomu za obrt avtolzvoščeka, odklonjene pa Rožancu Juriju za bufek, Samueli Francu za starinarnico in Mag. pharm. Josipu Vladoviču za lekarno in proizvajanje strupov. Odklonitev je motivira! občinski svet z ugotovitvijo, da ne obstoja krajevna potreba. Na tajni seji so se obravnavale prošnje za sprejem v občinsko, zvezo in zagotovilo sprejema. Vseh prošenj je bilo 56 ter so bile po večini po-voljno rešene. Dalje so se obravnavale 'osebna vprašanja občinskih nameščencev: Po pragmatiki so napredovali Janko JakSe, Ivan Maurič, Anton Kolar. Rodbinska doklada se je priznala Ivanu Šetincu, Josipu Lukša, Leopoldu Avhiču in Opreš-nlk Heleni. Stalnost se je priznala Jožetu Primožiču, odklonila pa Nagyju Josipu. Odložena je bila vpokojitev Franca Vidmarja in imenovanje Antona Cerarja za obratovodjo plinarne. O prošnji mestnih uslužbencev za podaljšanje poletnega uradnega časa na september bo sklepal upravni odbor. V- tajili seji je bil sprejet tudi statut nove mestne ustanove »Mariborska mestna podjetja , o kateri smo že svoječasno poročali. Področje ustanove obsega gospodarsko-donosno udejstvovnnje mariborske občine, ločeno od njenega upravnn-političnega in skrbstvenega udejslvovanja, njen namen pa je upravljanje in obratovanje občinskih podjetij po načelih sodobne zasebno-gospodarske tehnikeč Premoženje nove ustanove bodo tvorili sledeči mestni zavodi in obrati s vso svojo imovino in obvezami: vodovod, klavnica, plinarna, elek-triško podjetje, pogrebni zavod, avtobusni promet, kopališče, Mariborski otok, uprava mestne imovine in gradbeni sklad vsa mestna poslopja razven »rotovža«) ter mestna zemljišča in gradbena uprava (del mestnega gradbenega urada, obsegajoč izvršujoče delo s podjetniškim značajem). Glavnica ustanove se bo določila naknadno po ugotovitvi in ocenitvi premoženju. Vrhovni vodilni organ ustanov bo občinski svet, kateremu je pridržana odobritev letnih proračunov in obračunov, volitve članov upravnega in nadzornega sveta itd. Upravni svet, ki prav za prav vodi ustanovo, tvorijo župan kot predsednik, podžupan kot podpredsednik ter deset članov občinskega sveta. Ravnateljstvo, ki je izvršilni organ upravnega sveta, tvorijo štirje člani, katere izbere upravni svet iz svoje sredine. Neposredno vodstvo in uprava pa se poveri upravniku, kateremu je podrejeno neposredno vse oso-bje ustanove. Njegovo funkcijo lahko vrši član ravnateljstva ali pa poseben za lo določen nameščenec. Nadzorni svet tvori pet občinskih svetnikov. Člani upravnega in nadzornega sveta so volijo po listu h, funkcijska doba pa traja od obračunsk do obračunske seje. — Statut vsebuje nadalje še podrobna določila o načinu uprave iu računovodstvu ter prehodne izvršilne odredbe. Sedanji upravni svet, ki je bil sinoči izvoljen, je poverjen z organizacijo ustanove do pričetka prvega poslovnega leta, ki se začne s 1. januarjem. V upravni odbor so bili izvoljeni občinski svetniki: Peric, dr. Miiller, Sabothv. inž. Dračar, Drago Roglič, Ošlnk, Lenart, Bureš, inž. Jelene in Tumpej. V upravnem svetu so Pugl, Tavčar, Pogačnik. Grčar in dr. Rapotec. — Končno je bil izpopolnjen še upravni odbor Mestne hranilnice, v katerega so bili izvoljeni inž. Dračar, Ošlak, Sa-bothy, Pagon, trgovec Pinter in novinar Eržen, nakar je bila seja zaključena A □ Za 130.000 dolarjev! Te dni se je mudil v Mariboru bivši egipčanski kapetan Mahmud Omar Abaza iz Kaire. Mož je že od leta 1918 na potovanju po svetu in je prehodil Azijo, Afriko, Ameriko iu Avstrijo peš in deloma po železnici in parniku. Tudi je medtem prehodil vse evropske države razen Rusije. S tem svojim svetovnim potovanjem bi rad dosegel 130.000 dolarjev, ki jih je razpisala etnografska družba v Kairi za najboljše znanstveno gradivo, ki se nanaša na vso narode in zemlje. Iz Maribora nadaljuje svojo pot v Zemuti. □ Cunje se ne dajo pogasiti. Kljub neprestanemu polivanju z vodo gore cunje na pogorišču Arbeiterjevega skladišča dalje. Veliki, več metrov visoki in široki kupi cunj gore kot ogljenice v sredini, če pn pride tlenje v doliko z zrnkoni, bušijo takoj plameni na dan in cunje gore kljub temu, da so čisto prepojene z vodo. Gasilska straža je noč iu dan na pogorišču ter skuša plamene takoj v pričetku, ko se pojavijo, zadušiti. Včeraj zjutraj pa se je zopet pojavil ogenj s tako silo, da ga straža ni mogla sama obvladati. Zopet je morala priskočiti na pomoč motorka in večje število gasilcev, da so odstranili nevarnost. Edina pomoč bi bila velike kupe tlečih cunj čisto raz-kopati, toda gasilci tega ne zmorejo sami. O Krava in avtobus. Na Pobreški cesti ravno pred kaznilnico je prišlo v četrtek popoldne do karambolu med kravo, ki je bila vprežena v voziček, in mestnim avtobusom. Kravo je vodil knie-tič s Pobrežja ler jo pri bližanju avtobusa nravil' ■ zapeljal na desno stran ozke cesto. Nenadoma pa je žival planila tik pred avtobusom v sredino in šofer se trčenju ni mogel več Izogniti. Karambol je bil za kravo usoden, ker jo je vozilo podrlo in kolesa so ji strla nogo. Na mestu nesreče se je znašla takoj kopica ljudi, ki so potegnili kravo ob kraj ceste, da je zamogel avtobus mimo. Kmetic je vog objokan stal poleg svoje edine kravicc, dokler ni prišel avto mariborskih gasilcev, na katerem so ranjeno živinče prepeljali v mestno klavnico, kjer so ji takoj končali življenje. □ Po nesreči obstrelil sina. Nesrečni slučaj se je dogodil včeraj v Oči slavcih. Posestnik š. ie prijel nabito lovsko puško, ki se mu je v rokah sprožila. Strel je zadel njegovega lastnega sina v glavo in vrat ter ga nevarno ranil. K sreči niso šibre presekale odvodnih žil, tako da so ga š,. zn mogli pravočasno spravili v mariborsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali ter mu potegnili iz. vratu 10 šiber. □ V nedeljo, 4. septem. veliki vrtni koncoi t v gostilni Weber na Pobrež.ju. Igra godba katol. omludiiie. Zabnvu, dobro vino! Zvišan le esvozmh carin Rim, 2. septembra. AA. Najnovejša izpremem ba carinskega dogovora med Italijo in Romunijo prinaša Italiji velike prednosti. Italija bo na podlagi te pogodbe sedaj mogla izkoristiti prednosti, ki jih je dosegla na prejšnjih pogajanjih s Švico, Avstrijo, Madjarsko in Jugoslavijo. Italija je zvišala uvozno carino n. pr, za ž.ivino od 55 na 350 lir, za sveže meso od 27.50 in 25 lir na 140 lir, za konje od 275 na 700. Sploh skuša Italija s temi pogodbami zaščititi svojo živinorejo, ki je zadnja leta močno nazadovala. Leta 1926 je Kalija imela še 7,400.000 glav živine, 1930 pa le še 6,900,000, Angleži ne odobravajo nemških zahtev Pariz, 2. septembra, tg. Francoska vlada je danes razpravljala o nemški spomenici, ne da hi prišla do kakega sklepa. Samo v tem je vlada edina, da je treba nemški sunek presojati hladnokrvno. »Matin« domneva, da bo Nemčija po svojem prvem udarcu s pestjo sedaj svoj manever nadaljevala bolj počasi. V ostalem pa mislijo listi, da se bodo z Nemčijo vršila pogajanja. Posebno levičarski listi so za to. Kot najboljšo pot za to svrlio se smatra instančna pot po Zvezi narodov, vendar se bodo najbrže vršila prej še zaupna posvetovanja med Francijo in Anglijo, ker je Herriot že včeraj poslal nemško spomenico angleškemu poslaniku in obenem prosil angleško vlado za pojasnilo, ker po Petit Parisienu« trdi nemška spomenica, da je angleška vlada že sprejela nemško zahtevo po enakosti, Foreign Office je že odgovoril, da stvar ni taka ter je obenem opozoril nemškega poslanika v Londonu, da od 25. junija dalje ni b i i o nobenih razgovorov med Londonom in Berlinom glede nemške zahteve po enakosti v oboroževanju, in da torej nemška vlada ne more trditi, da bi bila že dosegla pristanek Anglije. Francozi in Poljake edini Varšava, 2. septembra, tg. Poljski listi so zavzeli popolnoma enako stališče, kakor francoski v zadevi nemške z.ahteve po enakopravnosti. Vodilni desničarski list -Gazela Varšavska« zahteva, da se mora Porenje na novo zasesti, da se prepreči oboroževanje Nemčije. Ker pa tako odločnih odredb ni pričakovati, se je treba z vso silo v političnem in vojaškem oziru pripraviti za veliki obračun z Nemčijo, Vladni list »Express Po-ranny« svari ves svet pred nemško diplomacijo, kakršna se je pokazala v reparacijskem vprašanju. »Kurier Poljski« meni, da bodo Nemci, ko so dosegli svoje zunanje-politidne zahteve, lo je izpraznitev zasedenih pokrajin in črtanje reparacij, sedaj zahtevali svojo oborožitev, potem pa še revizijo mej. LOV JVA NANDU-NOJE Veliki italijanski manevri » Apcninili. Pri velikihitalijanskih manevrih so sodelovali tudi težki motorni topovi. Na sliki vidimo baterijo teh ogromnih topov. Moshiti na Spitzbergih C robovi v večnem ledu Doslej j.» bilo znano, da na Spitzbergih v nasprotju z Gronlandijo, Islandijo in najbolj na severu ležečimi deli Evrope in Azije, ne žive nikakršne mušice. Avstrijska ekspedicija, ki je preiskovala lansko ieio notranjost Spilzbergov. je ob žabe Ini obali našla v Klaas-Killen zalivu velikanske in zelo nadležne jate mušic. Prav tam so našli ostanke naselbine, ki so jo zgradili zato. da bi kopali premog. Delavci so to naselbino opustili že Icla 1900. Zgradili pa so dva tolmuna za sladko vodo. V teh dveh tolmunih, v katerih a vendarle dajo uporabiti, lz nandu-nojevih peres izdelujejo jako trpežna omela za prah. Taka ome-la uporabljajo v Ameriki zlasti za brisanje prahu z avtomobilov in drugih kovinastih izdelkov. Nan-du-nojeva peresa so namreč zelo mehka in drobna kakor svila. Lov na nandu-noje je zelo težaven. Temu lovu, ali bolje športu, se posvečajo le tako zvani gauči, silno spretni in izurjeni jezdeci, ter hkrati pastirji velikanskih volovskih čred. Gauči so zlasti znani radi spretnosti v metanju lasa, še bolj pa radi metanja posebnega orožja .ki se imenuje bola. Z bo-lami namreč lovijo gauči nandu-noje. Ta lov je zanje v resnici plemenit šport in kadar je zemlja [X) deževju še preveč mokra in neprimerna za obdelavo ali kadar gauči nimajo dela. se odpravljajo v skupin alt po 4 do 5 mož na lov na nandu-noje. Razumljivo je seveda, da se pri tem lovu gauči ne morejo ločiti od svojih konj, na katere so skoraj prirastli. Pri lovu nandu-nojev pa je konj pre-potreben. Saj ti ameriški noji po hitrosti ne zaostajajo za afriškimi. Preprosti gauči se s prav posebno zvijačo lotijo težavnega lova. Na konjih odjezdijo, vsak oborožen s svojo bolo. v pampo, in skušajo najti krdelo nandu-nojev. Ko jih zapazijo v daljavi, se jim začno približevati v raztegnjeni ravni črti. Ko pridejo jezdeci že v precejšnjo bližino. poženeta krajna jezdeca na levem in desnem krilu svoja konja. Na ta način stvorijo jezdeci lok ter tako preprečijo nandu-nojem, da bi se mogli razbežati na desno ali levo. Tako pode jezdeci noje pred seboj, ki beže vedno hitreje. Jezdeci priganjajo .svoje konje, ki dirjajo po stepi s skoro neverjetno naglico. — V eni roki drži gauč vajeti konja, v drugi pa vihti nad glavo bolo. Bola je vrv, ki ima tri konce. Na približno 3 metre dolgo vrv je v sredi privezana poldrugi meter dolga vrv. Na vseh treh koncih vrvi pa so privezane precej težke svinčene uteži v usnjatih vrečicah. Za eno izmed teh vrečic drži gauč bolo in vihti ostala dva konca z utežema po zraku. Tako se gauči v divjem diru približujejo vedno bolj preplašeni in bežeči čredi nandu-nojev. Ko je gauč oddaljen od nandu-noja le še kakih 10 do 12 metrov, napade noja. Najprej dobro pomeri na noge bežečega noja in spusli v velikanskem zamahu bolo naprej. Naprej letita oba konca .vrvi, ki sta obtežena, -zadnji pa je konec z utežjo, katero je držal gauč v roki. Radi silnega zamaha švigne težka bola z neznansko naglico naprej, s sprednjima deloma bole zajame nojevi nogi in jih prav v tistem trenutku tudi zaplete. Takoj nato se zgrudi noj nn tla, bola mu je vprav zvezala nogi. Medtem ko se skuša noj dvigniti s tal. je gauč že pri njeni. Hitro skoči s konja, mu populi iz repa najboljše perje in ga zopet izpusti. Takoj za tem se zopet postavi vsa petorica v ravno črto in lov se nadaljuje naprej. Zelo zanimiv je lov na nandu-noje z bolami in človek se ne more načuditi spretnosti gaučev. ki nikdar z bolo ne zgreše pred njimi bežečega noja. Lov sam gaučein ne prinaša velikega dobička in je zanje le zabava in plemenit šport, ker perje itak nima velike vrednosti. Da je ta lov tako priljubljen. je razumljivo, saj nudi morda edino zanimivo razvedrilo na dolgočasnih pustih in velikanskih stepah južne Amerike. Dolgočasno pa mora biti življenje v teh krajih zlasti za gauča, ki živi večji del svojega življenja le med voli. Prav golovo pa je sreča za nandu-noje, da njihovo perje ni dragoceno. Če bi se namreč tudi gospodarsko splačal lov no noje, tedaj bi jih spretni gauči že zdavnaj iztrebili. K stavki tekstilnih delavcev v Angliji. V lancashirskem okrožju stavka sedaj okrog 200.000 tekstilnih delavcev. Vsa dosedanja pogajanja med delodajalci in delojemalci so se razbila in prav verjetno je, da bo stavka dolgo trajala. Na sliki vidimo stavkujoče delavce, ki pohajajo po mestu Blackburn. Konec ladijskega vijaka Orodni ključavničar Franc lleudorf iz Berlina je prijavil pri nemškem državnem patentnem tiradu nov izum, ki obeta popolnoma spremeniti paroplovno tehniko. Izumitelj je sestavil ladijski model, katerega poganja na popolnoma nov način. Za pogon je izumitelj porabil način plavalne tehnike, ki jo ima kit. Radi tega je dosegel kakor pravi, mnogo večje hitrosti, hkrati pa je ladja mnogo bolj okretna. Doslej so se mogle vse ladje gibati le naprej ali nazaj. Obračanje ladij pa je bilo omogočeno le s krmili. Ladja, ki nasede in katera je opremljena z vijakom, mnogokrat ne more s pečine nazaj v morje, ker visi postrani. ; Pri tem novem načinu pa je opremil izumitelj I ladjo z neke vrste plavutami, ki so nameščene na , obeh straneh ladje. Teh plavut je lahko do 0 j parov. Čim več jih je, tem večja je seveda hitrost. ; Stroški za opremo ladij s takimi plavutami niso ; veliki in zato bi lahko dobili tudi stari parniki take plavute. Izumitelj trdi. da bi ladja, ki bi bila opremljena s takimi plavutami, lahko prevozila progo med Evropo in Ne\vyorkom v dveh dnevih. Če bo izum pri praktičnih poskusih v resnici uspel tako, kakor obljublja njegov izumitelj, potem je nastopila v morski plovbi nova doba. Čvrste cene hmelja Hmeljarji, ne nasedajte! Zasledujte točno gibanje cen, o katerem redno poročamo, zasledujte sami in obvestite tudi druge! Zadnje dni so mnogi prodali izpod dnevne cene, ker niso bili poučeni o njej; dovolj žalostno je, da se je Se pred dvema dnevi, ko je bila cena že 19 Din za kg, posrečilo prevejanim nakupovalnem nakupili znatno množino najboljšega hmelja po 13 do 15 Din za kg. V vsako vas pride gotovo vsaj en »Slovenec s hmeljarskimi poročili, ki so točna in zanesljiva. Držite se teh in ne nasedajte razburljivim govoricam nakupovalcev, ki jih širijo z namenom, da dobijo pridelek lažje in ceneje v roke. Obvestite se dnevno o ceni in ne prodajajte nikdar izpod nje! VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dol., 1. sept. 1932. Pri zelo živahnem nakupovanju in dvigujočih se cenah se je danes plačevalo zu primu 18 do 19, za prima izbor do 20 Din za 1 kg. Mncgo tujih nakupovalcev je navzočih. Včeraj je deževalo. — Društveni odbor. Češkoslovaška: Obiranje se pri ugodnem v reiueuu nugibu h koncu. Pridelek pa glede množine nc bo dosegel pričakovane višine, ker je rdeči pajek pra\ zadnji čas povzročil dosti škode in rudi slabe barve mnogo blaga ostuja ne-obrunega. Kakovost letošnjega pridelku pa je prav dobra, lino in težko blago z izvrstno uro-nio. — Na tržišču je živo zanimanje in mnogo |K>v\praševunja predvsem za prvovrstno blago. Pri živahnem nakupovanju se cene stalno dvigajo ter se je včeraj plačevalo že splošno 18 do 27 Din za kg', za prvovrstno izb runo blago pu tudi do 29 Din za l-g. Zaključna tendenca je zelo čvrsta iu živahna, /a ostali češki hmelj se plačuje zaenkrat 18—21 Din zu kg. vendar se hmeljarji zelo dobro držijo in odločno zahtevajo višje cene. Nemčija: Vreme je trajno ugodno in obiranje hmelju prav dobro napreduje. Čim dalje pa traja obiranje, tem bolj prihajajo hmeljarji do prepričanja, da bo letošnji pridelek še znatno bol j pičel, kakor pa se je računalo. Zaradi ugodnega vremena je nevarnost poronospore v nasadili poznega hmelja minila, pa tudi druge bolezni in'škodljivci ne povzročajo pomembne jše škode. — Na tržišču vlada za letošnji pridelek že prav živahno zanimanje. Cene so se dvignile in učvrstile ter se plačuje llallertuuski hmelj že po 52—41 Din za kg, Tettnangski pu doseže tudi ceno do 45 Din za kg. Zaključna tendenca je zelo čvrsta, LVpešno intervenira že tudi nemška hmeljska prometna družba in se računa, da se bodo cene še dvignile in učvrstile. /m lanski pridelek ni mnogo zuiiimunju, vendar se cene dobro držijo. Poljska: Obiranje v kratkem končano. Pridelek glede množine in v mnogih okoliših tudi glede barve ne zadovoljuv.i. — Kupčija je bila pred nekaj dnevi še. v polnem razmahu in je Zaščita bank Dne 20. maja je stopila v veljavo Uredba o rokih izplačil vlog in drugih dolgov Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Ta uredba določa v čl. 3., točka 2, da mora v treh mesecih, po možnosti ludi preje, ravnateljstvo zavoda napraviti obračun razpoložljivih sredstev iu za prihodnje tri mesece odrediti kvoto izplačil. Do danes še nimamo obvestila o višini kvote, čeprav je že poteklo od 20. avgusta, ko bi se morala objavili kvota, več dni. Uprava zavoda bi morala v smislu uredbe vsaj v uradnem listu razglasiti kvoto, čeprav je ni. Pač pa ie smatrijl to za potrebno komisar zavoda dr. Ivan Novak iu v Jutru« povedal, da »uprava danes (1. sept.) še ni v stanju izplačati strankam njih vlog, ker se v kratki dobi treh mesecev ni moglo izterjati toliko od dolžnikov itd. Torej znaša pri Praštedioni kvota za vloge do 5000 Din 20%, pri Ljubljaiski kreditni banki-pa smo navezani le na izjavo komisarja; nadalje posnemamo iz izjave g. Novaka, da je dana upnikom nada za 23. november, torej po poteku nadaljnjih treh mesecev. Kapitali, ki so vezani s § 5. v našem gospodarstvu, so prav znatni. Sedaj je pod zaščito poleg treh velebank že tudi več manjših denarnih zavodov v provinci, ki pa razen Banke in štedionice Gorskega ekraja v Ravni gori niso veliki. V naslednjem podajamo par številk: skupno so znašala tuja sredstva (vloge, upniki in reeskont) denarnih zavodov na delniški podlagi v naši državi konec L 1930. 14.9 miljarde Din, konec lanskega lela pa 12.5 miljarde Din. Če vzamemo samo 20 največjih bank, imajo te (brez reeskonta) tujih sredstev po podatkih Narodne banke konec 1930 7.0 miljarde Din, 1931 pa 0.3 miljarde Din. Pri treh bankah, ki so sedaj zaščitene, Prašte-diona, Ljubljanska kreditna in Jugoslovanska združene, so znašala vsa tuja sredstva konec 1930 4.255.9 miljarde Din in so v teku 1. 1931. padla na 3.216.4 miljarde. Iz tega je razvidno, da so tuja sredstva teli bank bolj padla kot pri drugih denarnih zavodih. Približno četrtina vseh vlog pri bankah v državi je bila pri teh treh denarnih zavodih. Kolikor je razvidno iz bilanc bank, je znašal njih reeskontni obligo pri Narodni banki konec 1. 1931. 440 milijonov Din, in sicer Praštediona 325, Jug. združena banka 70 in Ljubljanska kreditna banka 44.8 milijonov Din. Z aplikacijo čl. 5 so dobile banke oddih, v katerem so imele dobro, da jili niso oblegali upniki, nadalje jim je bila znižana obrestna mera, katero morajo plačevati za vloge in se je tako povečala obrestna mera v njih korist. Ima pa ta člen namen, da privede banke iz najtežavnejših časov v normalne razmere na denarnem trgu. Ker se na denarnem trgu ne vračajo tako hitro kol bi bile želeti, seveda zaščita bank odteguje gospodarstvu znatne iueske, kar gotovo še povečuje krizo na ostalem denarnem trgu. Treba bo še drugih ukrepov, da pridemo do normalnih razmer. Končno bi omenili še zahtevo, da naj banke, ki so pod zaščito, ludi objavijo svoje računske zaključke vsake Iri mesece, da bomo videli njih stanje. Povečanje in razširjenje publicilete ne bo škodovalo nikomur. Izjava zagorskih obrtnikov Zagorsko obrtništvo, zbrano na sestanku dne 29. avgusta 1932 v zadevi obrtniških shodov v Ljubljani, obenem in istem času smo se odločili, da se teh shodov v znak protesta nc udeležimo. Smatramo, da jc vprašanje obrtnih zbornic za Dravsko banovino končnoveljavno rešeno in zahtevamo, da se ta vprašanja stavijo z dnevnega reda in se vodstvo obrtniških korporacij postavi z vso odločnostjo in voljo za zboljšanje položaja obrtnega stanu. Ker je pa po svojih obveznih dajatvah pri minimalnih narnrillh in slabih plačilih ogrožen n'ihov obstanek, bolj kakor vsak drugi stan. bilo precej blaga prodanega po 15 — 18 Din za kg. Radi poročil iz vseli hmeljskih okolišev, du bo letina nad pričakovanje pičla, pu so hmeljarji postali zelo rezervirani in odločbo zahtevajo višje cene. I/ ostalih hmeljskih okolišev ni nobenih posebnih poročil ter je položaj v glavnem nespremenjen. Pač |)u je angleško in belgijsko hiiieljsko tržišče zadnji čas precej oživelo, zanimanje je naraslo in cene so ,se učvrstile. Najnovejša poročila Savinjske dolina, 2. septembra. Živahno nakupovanje se je nadaljevalo tudi danes v jutranjih urah. Cene so se celo dvignile in se je za zares prvovrstno blago plačalo tudi do 22 Din za kg. Pozneje pa je živahnost nekoliko ponehala, vendar se je primernejše nakupovanje vršilo prav do večera in se je plačevalo 20—21.50 Din za kg. Kakor kaže, se skuša z običajnim trikom tudi letos zlomiti trdovratnost hmeljarjev ter nekoliko prenehati z nakupom, da bi hmeljarji postali popustlji-vejši. Vendar so dosedanje izkušnje hmeljarje dovolj izučile in se ta manever ne bo več posrečil. Pri letošnjem pičlem pridelku je vsak hmeljar prepričan, da bo svoje blago lahko prodal in da se ni ničesar bati. Hmeljarska prodajna Zadruga je letos zopet priredila v Žalcu vzorčni sejem, da tako posreduje prodajo. Dotedaj je bilo na sejmu prodanih že nekaj partij vedno po najvišjih dnevnih cenah. Hmeljarji pristopajo k Zadrugi v vedno večjem številu ter se vedno bolj poslužujejo uspešnega posredovanja. Niirnberg, 2. septembra, tg. Na ntirmberški hmeljski trg je bilo v zadnjem tednu pripeljanih okoli 300 bal hmelja, po večini hallertauskega. Tet-nanškega hmelja, ki je sicer v drugih letih v prvih tednih sezije prihajal v največji meri na trg, sedaj na trgu ni bilo mnogo, ker so se vse kupčije za tetnanški hmelj vršile kar doma. Prišlo je nekoliko hmelja tudi že iz gorskih krajev, v katerih so prav za prav šele sedaj začeli trgati hmelj. Tudi iz špaltskega okrožja je že prispel hmelj na trg. Brez izjeme so se nemške vrste hmelja prav izredno in redko lepe barve ter izvrstne kakovosti. Nakupovanje se je razvijalo mirno. Hallertauski hmelj se je prodajal v srednji dobri kvaliteti po cenah od 1C0 do 110 mark, prvovrstna kvaliteta pa po 115 do 150 mark, Tetnanški hmelj je dosegel boljšo ceno kakor prejšnji teden in so ga plačevali po 145 do 150 mark. Prvovrstni gorski hmelj je dosegel ceno 90 do 135 mark. To ceno za prvovrstni hmelj je doiegla nemška hmeljska prodajna družba v Niirnbergu, ki je začetkom tega tedna otvorila na niirnberškem trgu svoje kupčije. Tekom zadnjega tedna je bilo pripeljanih v Niirnberg 300 bal hmelja, prodanih pa je bilo v tem času 150 bal. Tendenca je mirna. Žatec, 2. septembra, tg. Povpraševanje po hmelju se nadaljuje in so se dosegle cene 650 do 850 Kč. Razpoloženje je bilo zelo čvrsto. Prišlo je mnogo kupcev iz Poljske in Nemčije. Želimo in zahtevamo, da za dobrobit ogroženih obrtniških vprašanj vsa vodstva obrtnih korporacij skupaj nastopijo in smo v teh slučajih vedno pripravljeni sodelovati. Le v slogi je moči Obrtno društvo za Zagorje in okolico v Zagorju ob Savi, Iv. Bajcar, predsednik, Joško Volaj, tajnik. — Zadruga krojačev in krojačic za sodni okraj Litija v Zagorju ob Savi, Repovš Josip, načelnik. — Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov, Zagorje ob Savi, Fain Ljudevit, načenik. — Strokovna zadruga čevljarjev za sodni okraj Litija, Zagorje ob Savi, Krenčič Fr., načelnik. Borza Dne 2. avgusta 1923. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji v glavnem bili čvrstejši. Le Curih in Amsterdam sta ostala neizpremenjena. Trst je pa popustil. Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312.87, Berlin 1357.91—1368.71, Bruselj 793.29 — 797.23, Curih 1108.35—1113.85, London 198.14—199.74. Newyork 5099.92—5728.18, Pariz 224.32—225.14, Praga 108.9 —169.76, Trst 292.79—295.19. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 93.174 Din. Curih. Pariz 20.23, London 17.91, Nevvyork 516, Bruselj 75.58, Milan 26.45, Madrid 41.55, Amsterdam 207.70, Berlin 122.60, Stockholm 91.90, Oslo 89.75, Kopenhagen 93, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.69, Atene 3.19, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.55, Helsingfors 7.65. Vrednostni papirji Na efektnih borzah vlada mrtvilo in tečaji ne izkazujejo znatnih izprememb. Promet je padel na minimum in je znašal danes na zagrebški borzi samo 100 kom. vojne škode in 100.000 Din nominala begluških obveznic. Ljubljana. Voj. škoda 194.50 bi., 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 41 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. ' Zagreb. Narodna banka 4250—4450, Priv. agr. banka 221—223, 7% Inv. pos. 49 den., vojna škoda 194—195 (194), 9. 193—195. 6% begi. obv. 34.25— 35 (35), 8% Bler. pos. 41.50—41.375. Belgrad. Narodna banka 3900—4400, Priv. agr. banka 222—225 (223.50), 7% inv. pos. 51 bi. (51), agrarji 25 bi., vojna škoda 192.50—194.50, 9. zaklj. 193, 6% begi. obv. 34-34.50 (34), 8% Bler. pos. 44.50 bi. (44), 7% Bler. pos 11 den. (41.50), 7% pos. DHB 43.75—44.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 69.05, Aussiger Chemische 119, Ruše 12, Alpine 11. Žitni trg Novi Sad. pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 135—187.50, okol. Sombor 78 kg 135—137.50, srednja 79 kg 135—137.50, potiska 79 kg 137.50—140, ladja Tisa 79 kg 137.50-140, ladja Begej 79 kg 135 —137.50, ban. gor. 79 kg 132.50—135, par. Vršac 78 kg 130—132.50, bač., sr. nova 76 kg 125—127.50, ban. nova 70 kg 122.50—125, bač. in ladja Tisa nova, 130—132.50, ladja Begej nova 70 kg 127.50—130, moka bač., ban. šl. (Ig, Ogg 215—225, 2. 195—205, 5. 175—185, 6. 155—165, 7.'135—145. Rž in oves ne notirajo. Ostalo neizpremenjeno. Promet: 43 vag. Budimpešta. Pšenica okt. 12.58—12.66, marec 13.88—14, zaklj. 13.85—13.86, okt. 7.67—7.72, zaklj. 7.68—70, marec 8.87—8.97, zaklj. 8.88—90, koruza maj 8.24-8.37, zaklj. 8.84-8.35, julij 8.70-8.82. VVinnipeg. Žito dec. 57.50, jan. til.75. Živina Mariborsko sejmskn poročilo dne 2. septembra. Pripeljanih je bilo 211 svinj. Cene so bile sledeče: Minili prašički 5—6 tednov stari 50—80 Din 7—9 tednov 90—120 Din, 3—1 mesece 130—150 Din, 5 do 7 mesecev 300—350 Din, 8—10 mesecev 300 do 400 Din, I leto 460—o80 Din. 1 kg žive teže 6—6.50, mrtve 9—10 Din. Prodanih je bilo 88 glav. Celje ■& Gledališka družina K. P. D. — V torek, dne 6. septembra ob 8 zvečer v moški garderobi redni se.stanek. Pridite vsi in točno. Odbor. & Hmeljska trgovina. Zadnje dni vlada v Celju in po Savinjski dolini živahno življenje. Ase povsod je opaziti hnieljske trgovce in prodajalce, ki razpravljajo o cenah hmelju. Želimo našim hmeljarjem, du bi po letih krize na hmeljskem trgu nastopili zanje zopet boljši časi. Opozarjamo tudi vse naše naročnike in bruvce našega lista sploh. uu. naša točna poročila o luzmerah na hmeljskem trgu v gospodarskem delil lista. ■0[ Postopanje z uslužbenci. Zvedeli .siiio naslednje: Postrežnica je v službi zbolela. Ker ni bila več /možna za delo, jo je gospa poslula domov. Najžalostueje pri vsem tem pa je to, dn reva ni bila niti zavarovana pri Ot:ZD. kar bi po zakonih in predpisih vsekakor morulu biti. Lako je sedaj reva nu cesti brc/, vsega, nima ne zdravnika, ne zdravil in je odvisna le od milosti drugih dobrih ljudi. Znano nuni jo še več podobnih slučajev, kako |«i nekaterih podjetjih, izgovarjujoč so ua gospodarsko krizo, jiostopujo / uslužbenci. Sicer bomo pa sploh morali posvetiti idealnim celjskim razmeram več pozornosti. & Električni lok prekinjen. Mostna elektrarna sporoča, du bo ruta prekinila tok v nedeljo, dne 4. septembra od 10—12 dopoldne. d Državna realna gimnazija. Direktor dr. Matko Heric je bil premeščen na državno realno gimnazijo v Mariboru, sem jia iz istega zavoda direktor Franc Mravljak, ki jo s I. septembrom prevzel vodstvo zavoda. •0" Vpis v prvi razred gimnazije. Včeraj se je vpisalo v prvi razred gimnazije 158 učencev in učenk, število vpisanih bo se nekoliko naraslo. ker nodaj še niso imeli v si v redu potrdil o plačevanju davkov. 0 Višji tečajni izpit v jesenskem terminu. A začetku tega tedna so se vršili popravni višji tečajni izpiti ha državni realni gimnaziji. Izpit so naredili: Maslo Pavel. Mulec Josip, Poljanec Ivan in Žiimer Albin. Mladim gospodom ubitu-rijentoni, ki zapuščajo gimnazijo in se podajajo nu pot v življenje, želimo mnogo sreče iu uspeha. ■©" Sprejemni izpit za vpis v prvi razred gimnazije v jesenskem terminu jo mipruvilo 7 učencev in učenk. Konjice Dež smo dobili po dolgem času. Živinski sejem je bil zelo slabo obiskan. O cenah pa sploh tli vredno izgubljali besed. Živine je bilo vsled pomanjkanja krme veliko, a kupcev pa bore malo. In še ti niso nič pokupili. S čim naj kmet potem plača davke? Trbovlje Kupčija za most pri kolodvoru. Most, ki veže čez Savo Trbovlje z Dobovcem, Kumom in okolico, je kupil od Kirhšlagerjevih dedičev gosp. Vokač Jožef, lesni trgovec in posestnik z Dobovca. Ponudil pa je zainteresiranim občinam, da jim prepusti most za kupljeno ceno. Most je v slabem stanju, potreben temeljitega popravila in sedaj za promet zaprt. Nemogoče pa bo dalje časa promet vzdrževati s čolnom, to gre sedaj ob mali vodi, ob povodnji pa bo preveč nevarno. Nerodno in pre-težavno pa je tudi prevoziti z enim čolnom 2000 ljudi, kakor je bilo treba zadnjo nedeljo, ko je bila na Kumu slovesnost. Precej delavcev pa mora vsak dan čez Savo na delo k rudniku. Kakor slišimo, se je občina Sv, Jurij pod Kumom, kamor spadajo kraji na desnem bregu Save, izjavila za prevzem, trboveljska pa bo sklepala o tem na eni prihodnjih sej. Zadeva kliče po rešitvi in bodo občine gotovo temeljiteje stvar uredile ko zasebni podjetniki. Poročili so se v zadnjem času: Kovačič Franc, rudar z Borišek Marijo, delavko, Ašič Alojz, rudar z Zupančič Marijo, Mežnarič Avguštin s Kan-duč Marijo, šiviljo, Cestnik Alojz, mizar s Kaljšek Stano, pletiljo in Krašovec Stanislav, transportnik državne železnice z Luknar Jožefo. Bog daj srečo! Kran* Petkov trg dobro založen. Opaža se, da se petkov trg v Kranju vedno bolj uveljavlja. V primeri s prejšnjimi časi, ko je pred mestno hišo in Pe-terčkom prodajalo le par žensk, pa je zlasti letos tudi ob pelkih ves trg od Kocbeka do Mavrja poln prodajalk. Posebno obilico je pa jiokazal včerajšnji petek. Na prodaj je bilo zlasli mnogo sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Sadju se pozna, da mu je mnogo škodovala letošnja suša. — Na Irgu se je letos zopet pojavil Dalmatinec z grozdjem in južnim sadjem. Kmetje iz okolice rabijo denar in skušajo vnovčiti vse, kar je le mogoče, čeprav po nizki ceni. Zato tudi obisk petkovega živilskega trga postaja zaradi svoje privlačnosli vedno večji. Šolska poliklinika v Štempiharjevi hiši na Glavnem Irgu je pričela z včerajšnjim dnem zopet poslovati. Dijaki prihajajo. V četrtek 1. septembra se jo pričelo na tukajšnji gimnaziji vpisovanje. Zaradi tega je nastalo pred gimnazijo pa tudi po mestu vrvenje mladine, pa tudi starši so prišli zlasti z mlajšimi. Vpisovanje je letos zamudnejše, ker rabijo starši razna davčna potrdila, potem pa ni vse v redu in ue gre hitro od rok. — Vpisovanje pa se te dni vršilo tudi ua osnovni šoli. Mosle pri Ljubljani V kapelici Salczi janskogn mladinskega doma bo nocoj ob pol 8 običajna mesečna pobožnost za može. Ob pol 8 bo pridiga, nato litnnije in blagoslov. Možje, pridite vsi in točno! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave pod milim nebom: Sobota, 5. septembru: ob 20 »Slehernik«, na Kongresnem trgu. Nedelja, 4. septembru: ob |>ol 16 »Prodana nevesta«, v Tivoliju. Torek, 6. septembra: ob pol 20 Sen kresne noči«, v Tfvoliju. Četrtek, 8. septembra: ob pol 16 »Mascotta«, v Tivoliju. Sobota, 10. septembra: ob pol 20 »Sen kresne noči«, v Tivoliju. Nedelja, II. septembra: ob pol 16 Mns-cottu«, v Tivoliju. Nedelja, II. septembra: ob pol 20 'Slehernik«, na Kongresnem trgu. Gledališke predstave v opernem gledališču: Nedelja. 4. septembru: ob Mal« I loru-liivo , opereta. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Razne športne vesti Na kongresu FiSE je prišlo do malega nesporazuma, ker so Madjari in Danci odklonili prirediti v prihodnjih letih veslaška prvenstva. Utemeljevali so, da ne zmorejo velikih stroškov, radi gospodarske krize. Danci so izjavili, ker ne morejo sami prirediti prvenstva, ne zahtevajo od Jugoslovanske veslaške Zveze nobene odškodnine za potovanje. Nasprotno so pa Madjari zahtevali odškodnino, katere jim pa F1SA ni priznala V novo upravo FiSE je izvoljen dr. f.taliom [Jugoslavija) kot prvi podpredsednik, predsednikom pa Švicar Fiorini. i i-Jutrw b°d° nast°Pili v Zagrebu na novem dirkališču Miramar najboljši domafi in inozemski mo-tociklisti. Zagrebškemu Moto klubu je uspelo da je pridobil dirkalce iz Anglije Danske, Nemčije in Avstrije. Iz Anglije pride svetovni rekorder na 1 miljo, Becketts, iz Nemčije Killmaver, Wunder vvinkler, iz Avstrije Hunger in iz Danske «tari znar.ee Zagreba, Niels Soerensen Zagrebšl ta nogometna podzveza je zopet skle-nda dve medmestni tekmi z Belgradom. Na zadnji seji je bi! izvoljen za podzvezinega kapetana Janko Justin, ki je znan tudi našim starejšim nogometašem. Saj je dolgo let vodil napadalno vrsto Haška t od njegovim vodstvom si je zastopstvo Zagreba priborilo najlepše uspehe, med drugim tudi kraljev pokal. Popularni igralec Ilirije Doberlet odide jutri na zagrebško kliniko, kjer se bo podvrgel težki operaciji na glavi. Doberlet je že dalj časa boleha ,kar je pri zadnjih tekmah gotovo močno vplivalo na njegovo formo. Želimo, da bi simpatični igralec kmalu ozdravel. Zadnjo prvenstveno tekmo odigrata jutri Maribor m Primorje v Mariboru, že danes pa v Zagrebu Gradjanski in Victoria. Zagrebški listi so v skrbeli, da Gradjanski ne podleže Victorii Pravijo da se zna zgoditi, da bo po tem v Mariboru dobilo Primorje lepo število golov, ki bi popravili go diferenco Maribora in s tem bi Gradjanski izpadel iz tinala. I a skrb Zagreba je menda odveč, bo ze Victoria poskrbela, da ne bo Gradjanski imel Slabega spanja od sobote na nedeljo. V Rimu so se vršile kolesarski dirke profesio-nalov m amaterjev za prvenstvo sveta. Od naših ! kolesarjev je startal med amaterji Drago lvkovič član Gradjanskega, iz Zagreba. V ostri konkurenci je prišel Ivkovič kot tretji na cilj. ŠPORTNI DAN NA RAKEKU. Športni klub »Javornik« priredi jutri športni dan s celodnevnim sporedom. Dopoldne po končani sv. maši se vršijo na cesti iz Unca proti Rakeku teki na 100 in 1500 m, ter švedska štafeta. Zmagovalci si priborijo naslov prvaka Notranjske za vsako disciplino posebej in prejmejo spominske bronaste kolajne. Vabljena so bila k tem tekmovanjem vsa notranjska društva, ki goje katerikoli šport, a prijavljeni so že športniki iz Cerknice in Logatca. Borba bo zanimiva. — Po zaključenem teku bo razglas rezultatov in razdelitev kolajn v salonu restavracije Domicelj. Popoldne se vrši na klubovem igrišču kot predtekma lokalno zanimivo srečanje med starimi, bivšimi kanoni in najmlajšimi. Od 4.30 se bo nudila domačemu občinstvu redka prilika spoznali moštvo slovenskega prvaka Ilirije. Ilirija pošlje na i ji °iačeno enajstorico, ki bo gotovo vsakega gledalca zadovoljila — le domačemu moštvu bo najbrž pretrd oreh. SK Javornik si kot edini športni klub Notranjske kljub težki gospodarski krizi prizadeva postaviti trden temelj vsem športnim panogam, katere je možno gojiti. Vzgojil si je v času svojega obstoja več izvrstnih športnikov, ki nam jamčijo, da bo nedeljska slavnost uspešno zaključena, tfc SK Ilirija — sebljaška sekcija — namerava v bodoči seziji pri zadostnem številu prijav ustanoviti nove začetniške tečaje v florelovanju in sabljanju za dame in gospode. Začetek vežbanja koncem septembra t. 1. Razpored se določi sporazumno. Prijave je vposlati na tajnika gosp. Mario Kodrič, poštni predal 376, Šelenburgova ulica 7/11. (Royal hxchange), kjer se dobe tudi vse informacije. — Načelstvo. Radio Programi Siadio-Lfubtfana» Sobota, 5. septembra: 10.00 Otvoritev velesejma — 11.00 Popotni vtisi iz petih držav (Predavanje) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, ploščo — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Giinnufitične vajo (Drago IJlagu) — 19.50 Popotni vtisi i/ petih držav (Predavanje) — 20.00 Samospevi gospodične Štefke. Koren-čanove — 20.50 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročilu — 22.15 Prenos glasbe i/, kav. Zvezda«. Nedelja, 4. septembra: 9.00 Prenos cerkvene glasbe s Kongresnega, trga — 9.30 Otvoritev kongresa narodnih noš (prenos s Kongresnega trga) — 10.00 Salonski kvintet — 11.00 Revija narodnih noš (prenos z velesejma) — 11.30 Prenos z drž. strelišča ob priliki razvitja prapora strelskih družin — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.00 Prenos z razstave »Sodobna gospodinja — 15.30 Slovenske narodne (plošče) — 16.15 Slovenski vokalni kvintet — 17.00 Prenos zbora balalajk z velesejma — 17.30 Predavanje o razstavi . Sodobna gospodinja. — 20.00 Violinski koncerl gdčne Herme Sludeny (MUnchen) — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Orajfi programi i Nedelja, 4. septembra: Zagreb: 16,00 Prenos veslaške tekmo iz Bo|-grada 20.00 Griegov večer 22.00 Radio orkester Milano; 20.30 »Maggiolala Veneziana«, opera — Barcelona 21.45 Plošče 23.45 Vokalni koncert — Stuttgart: 20.80 Pester program 21.10 Zabavni koncert filharm. orkestra 28.80 Nočna glasba — Berlin* 20.00 Nedeljski otrok , opereta 22.15 Plesna glasba — Belgrad; 20.30 Griegov večer 22.35 Suite 23 10 Plošče — Rim: 20.45 .Nova ljubezen . operela — Beromiiaster: 20.30 Večer v ljudskem duhu. Pestra glasba in pesmi 21.40 Večerni koncert - Lanjren-berg: 21.00 Edvard Griegova dela (ob 25 letnici smrti) 22.40 Nočna glasba - Praga: 21.00 Radio orkester 22.25 Plošfc Novo mesto Podporno društvo za dijake na državni realni gimnaziji v Novem mestu so iskreno zahvaljuje za velikodušen dar v znesku 415 Din, ki ga je izročil g predsednik luk. okrožnega sodišča v imenu sodnikov, državnih tožilcev iu sodniških pripravnikov mesto venca na grob prerano umrlega nadebudnega četrtošolca Marjana Romiha. Poizvedovanje? Prošnja. Prosim dotično gospo, ki je včeraj pri zaplembi rib na Irgu, ko je šel mimo g, dr. Rus m bil zraven g. Derganc, zaklicala: »Vi ste zelo flog-matičen . da mi iuvi proti odškodnini svoj iihs|iu Pa ludi drugi, ki bi imeli kaj pripomnili." — Gu-slelj Cvikelj, Sv. Petra misiji 71. asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska.. 3 mm visoka pelilna vrsiica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložili znamko. I Stenotipistinja sprejme delo tudi na dom. Naslov v upravi Slov.« pod št. 12.814. (al Vsaka beseda I Din Osmošolec daje inštrukcije iz vseh srednješolskih predmetov v zameno za stanovanje in hrano. Naslov v upravi Slovenca- 12.730. (uj Christofov učni zavod tako', sPff>m®- ska cesta 23, Genzker, Višješolec išče stanovanje v Mari boru. Ponudbe s ceno Brez zajtrka in hrane* na upravo »Slovenca« v Mariboru. (D) Vsaka beseda 1 Diu Močan pek. vajencc znana, najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili Maribor. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj z oskrbo Domobranska cesta 15. - ali brez. Franjo Trojan Vpisnina 20 Din, šolnina šek, Rožna dolina c. V/8, mesečno 120 Din, revni j Ljubljana. (v) popust. Šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. -Zavod preskrbuie službe. Dnevni, večerni tečaji, (u) Gorazdov učni zavod prej Giirtnerjev tečaj, ki m « 1 že desetletja slovi po Natakarje, izbornih učnih uspehih, natakarice, pecivarice in vpisuje 3. 4., 5. septem- točilce sprejme samo za bra. Nunska ulica 19. Uč- nedeljo hotel Tivoli, (b) ni honorar zmeren. Spre-__ iemajo se samo gojenke. Število gojenk omejeno, u Vsaka beseda 1 Din Vsnkn beseda 1 Din Kuharica srednjih let, vajena gospodarstva, želi službo, najraje v župnišču. Naslov v upravi Slovenca Maribor. (a) Izurjena šivilja za fino francosko delo, stara 22—24 let, se išče. Salon Michaliček, Stritarjeva ulica 7 III. (b) Vsnkn beseda ! Din Skrbnim staršem nudim za hčerke-dijaki-nje (najraje učiteljiščnice) Prodajalka ; zelo fin penzion. Vpra- dobro izvežbana v pro. i šati: Jegličeva 1 (Ahac- daji konfekcije, mode in 1 l|eva L_ manufakture, želi preme- 1 Dva mlajša dijaka sprejmem po zmerni ceni v dobro oskrbo. Gosposka ulica 10/1. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje v bližini obrtne šole. Naslov v upravi "Slovenca« št. 12.620. (D) Dijak-nižješolec se sprejme v bližini Prul in obrtne šole. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.687. (D) Dijaka vzame v vso osekrbo profesor. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.688. (D) Dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.774. (D) Eno do dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Nemška konverzacija — klavir. Poldi Šuklje, Blei-weisova c. 5/III. (D) Stanovanja Vsaka beseda 1 Din ODDAJO: Trisobno stanovanje suho, zračno, v Šiški oddam. Naslov pove uprava Slovenca« 12.813. (č) Stanovanje soba in kuhinja, prijazno in čisto, oddam za 170 Din mesečno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.797. (č) Trisobno stanovanje parket, s kopalnico, oddam za november. Trnovo, Staretova 31. Jež. (č) Gozdne parcele odnosno posestvo kupim Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na deželi« št. 11.899. (k) Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo takoj oddam. Ižanska cesta 24. (č) oddani, log l/I. Sobico Cesta v Mestni (čl Soba štedilnikom se odda. Gasilska 8, Šiška. (č) Dijake nižjih razredov sprejmem na stanovanje. Streliška ulica 4, pritličje. (D) niti službo takoj ali po- 4 dijaki I zneje. Ponudbe na upra- i se sprejmejo na stanova-vo Slovenca pod Prvo- nje. Naslov pove uprava vrstna moč 12.794. (a) Slovenca« št. 12.737. (D) Din. Vsnkn bosedn 1 Din Morje — solnce! Omiš — Split. Hotel »Jadran«, penzion 39 do 55 (r) mednarodni ¥€l€§cfcii ¥ Pragi 1.—11. septembra 1932 SveSovni veSesejerre na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake .Jugoslavija 25°/o C p h o s 1 o v a š ka Avstrija 25% 33% Pojasnila iu legitimacije daje: ALOMA COMPANV, Aleksandrova c. 2 ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom Vsaka beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že nc z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Restav. in kavarna z lepim gostilniškim in zc-lenjadnim vrtom, na prometnem prostoru v Mariboru, ugodno naprodaj. -Frankopanova ulica št. 17, Maribor. (p) Petstanovanjska hiša visokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti — naprodaj. Naslov v upravi • Slovenca« št. 12.686. (p) Večje posestvo z vinogradom ali sadnim vrtom, v lepem kraju, s plodnim zemljiščem in dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji — kupim. Obširne ponudbe pod Posestvo« št. 12.779 na upravo »Slov.«. (p) Gostilno enonadstropno, pri mariborskem kolodvoru, mesečno iztoči do 1800 litrov vina, proda ugodno Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Klavirji, planini Kupujte na obroke od Din 400 - prve svetovne fabrikate: liosendorfer, Steinway, Fdrster, Petrol, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbeno Malico Alfonz Breznih Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Najcenejša posojevalnica! 105333333331 Vsaka beseda I Din Avtomobile Renault« prodajamo iz zaloge po 15% znižanih cenah. Nudimo nove osebne, tovorne z malo porabo bencina. Prvovrstna kvaliteta. Renault«, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 19._ (f) Stanovanjsko hišo v bližini tramvajske proge proti Šentvidu — prodam. Cena 65.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 12,793. (p) liJBMi) Vsnka beseda 1 Din Če avto s v o/ stari prodajaš al\ motorja bi zn ebil se rad. brž kupetv ti mnogo prižene Slovencev najmanjš' inserat 1400 kg lepega, suhega, belega lipovega cvetja. L. Noušak, Bos. Dubica, 1 Orehova jederca dobite najceneje pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Reklamno tablo lepo, skorai popolnoma novo, 130 cm dolgo in 63 cm široko, na obeh straneh steklene plošče, takoj ugodno proda Gjud Aleksander, Ljubljana — Kongresni trg 6. (I) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev. 3030. Vezenine — zavese najnovejši slog — nizke cene Male k & Mikeš — Ljubljana poleg hotela Štrukelj Ogle/te si našo razstavo na velesejmu Šolske torbico I. Kravos, Maribor Aleksandrova cdsta 13 Vinske preše vedno * v zalogi m Najcenejše žarnice 150/60 vat z dnevno svetlobo ii Din 20'— 150/75 val z dnevno svetlobo ii Din 25'— nudi BOGATAJ ll/AN - konces. elektroteh. podjetje LJUBLJANA, Kongresni trg 19 Okrasite si Vaš dom, Vaše stanovanje z novodobno opremo pohištva, katero kupite najceneje pri : ANDREJ KREGAR in SINOVA tovarna pohištva ŠT. VID NAD LJUBLJANO — TELEFON ŠT. 12 (nasproti kolodvoru) Iluslrir. ceniki se pošiljajo proti 20 Din predplačila mm TiUNtKii jc racpisano pri združenju trgovcev za mesto Ptuj. Ponudbe je nasloviti na: IdruZente trgovcev v Plutu. pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d. v Ljubljani Debele Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Otroški vozički po najnižjih cenah! Marija Tomažič, Sv. Petra cesta 52. (1) luskinasteotrobe kopite najceneje pri tTidk A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva cesta 24. Morja očesa Vajboljše sredstvo proti < ur jim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost ij 'vornice in glavnega skladišča M. ISRNIAN chnrnar « SKAh Varujte se potvorb Naznanilo! Cenj. občinstvu naznanjam, da imam v svoji prejšnji mesec otvorjeni gostilni nasproti Dolenjskega kolodvora prav lepe, zračne in s tekočo vodo opremljene tujske sobe. Cena 10—20 Din. Obenem priporočam svoja pristna vina, ki jih točim po najnižji ceni ter dobro domačo ceneno kuhinjo. — Se priporočam _ IV. USENIK. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock, Voigtlander, NVelta, Ceito itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki ZAHVALA. Za iskreno izražena sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega dobrega in skrbnega očeta Janeza Preželi se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Predvsem hvala cenj. rodbinama g. Jakoba Zalaznik in g. Jakoba Dolenec, ki so dragega pokojnika tolažili v bolezni in mu dejansko lajšali dolgotrajno trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, uradništvu Zadružne gospodarske banke za spremstvo in vsem prijateljem in znancem, ki so predragega nam očeta počastili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 1. septembra 1932. Loma Doone Roman iz Exmoora 17 retudi sem znal dobro in spretno plavati in se nisem bal še tako globoke vode, samo če sem se mogel v njej prosto gibali, me nikakor ni bila volja, da bi sp bil spustil preko ušes v to veliko kotanjo. Ril sem namreč ves odrevenel in utrujen ler prezebel do kosti, dasi sem bil moker le do pasu. pa po rokali do ramen. Pogled na to kotanjo bi bil preplašil človeka celo poleti, ko trepetajo na površju vode solnčni žarki: bržkone pa ni solncp -ploh nikoli prodrlo v oni skriti kraj. Drgefaje -pni se umaknil od brega. Ni me bilo strah samo temno zasenčene kotanje, temveč predvsem sika-jočih belih kolobarjev, penečih se vsenaokoli od temnega lijaka v sredini. Ko sem malodušno lazil po obrežju z visokim, strmini skalovjem, sem nenadoma zagledal z ozke stezice čudo, ki se mi ni niti sanjalo o njeni. Stal sem namreč pod vznožjem belega slapu, ki se je brez kakršnegakoli lomljenja in oviranja spuščal z nad sto vatlov višine. Na obeh straneh so ga varovale visoke, strme, bele skale. Ta brzica pa ni drla nizdol v loku ali padcih, ampak je hrumela brez skokov in hahljanja z enega samega rav-negj obronka, podobnega ostruženemu plohu, položenemu preko visokega temnega stopnišča. Vepoznan slrah tne je prevzel ob tem pogledu: najrajši bi bil že doma pri večerji, ki bi mi jo bila skuhala Anka, ali pn poslušal renčanje na-:-«a zvestega Čuvaja. Ker pa me je bilo sram. 1 da bi se bil pokazal tako strahopetnega, sem se j nazadnje vendarle odločil prodirati naprej, kajti na vso moč me je gnalo hrepenenje, preiskati izvor krasnega slapu, razen tega pa bi bila pot nazaj prav tako nevarna in malone še težavnejša kakor naprej, ker se je vila v neprestanih vijugali Ko sem videl novo naporno delo pred seboj, sem še više potegnil svoje dokolenke. si pritegnil zaponke nad koleni za luknjo tesneje, si privezal torbo z ribami na hrbet in se vzpel, ne da bi se bil dolgo premišljal, v votlino pod skalo, da sem se tako izognil čeri, preko katere je drla peneča se voda v temno kotanjo. Odondod sem previdno /.lezel v deročo strujo. Delal sem pa račun brez krčmarja. četudi sem delo pametno pričel. Zeleni val je z vso silo butal vame in mi izpodnašal oporišče pod nogami, lako da ni innogo manjkalo, pa bi me bil za vedno potegnil s seboj v veliko temno kotanjo. Nili zakričali od strahu nisem utegnil, spominjal sem se samo še svoje matere in sestre Anke in sem s lako silo butal z glavo ob skale, da se mi je vrtelo pred očmi. Videti je bilo. da mi bije zadnja ura in bodo kmalu znbučali valovi nad mojim grobom. Zdajci so me nepričakovano rešile moje zveste ostve. Zapičilc so so bile. Rogu bodi hvala, čvrsto v skalno razpoko in tne držale na vodi. Mrzla prha. škropeča mi obraz, mo je nanovo oživila in tudi ušesa so se mi kmalu privadila bučanja vrtinca okoli mene. Počasi sem pričel iskati oporišču nogam in stopati previdno naprej, koder struja ui bila preveč močna, ne da bi bil izdrl ostve iz razpoke, kajti brez njih bi me bil val z lahkoto izpod* nesel. Na ta način sem srečno ostal na nogah in sem sklonjen naprej nalik težaškemu konju lovil ravnovesje. Tedaj sem rekel samemu sdbi: John, čim prej odideš nazaj po poti, po kateri si prišel, leni bolje zale. Toda na svoje veliko iznenadenje in nepriliko sem sprevidel, da mi zdaj ne preostaja drugega, ko plezati naprej po hrumeči brzici, kajti drugače bi me bila la potegnila v kolanjo spodaj in 1110 tam tako dolgo sukala, da bi bil utonil. V lej hudi stiski sem hitro zmolil očenaš, kar najpobožneje sem mogel, zgrabil krepko za ostve in pričel obupno pot navzgor po deroči slruji. Zdelo se mi .je. da je slap nad menoj najmanj poldrugo miljo visok, tako kakor sem pozneje zvedel, je bil le eno ostninko milje. Težko bi se bilo vzpenjali vkreber celo v slučaju, če ne bi bilo polzkega blata pod mojimi nogami in vodnega naliva pred menoj, zalo sem upravičeno imel prav malo upanja, da bi dosegel vrh slapa. — Toda ker sem ta hip gledal nevarnosti, rekel bi. iz oči v oči. in sem bil pripravljen 11:1 najhujše, me ni bilo več slrah kakor poprej. Prizadeval sem si le storiti, kar največ je bilo v moji moči, in to s lajco drznostjo in odločnostjo, dn sem se šc pozneje vedno temu čudil. Vodu jr- bila le šesl. kvečjemu tu pa lani devet palcev globoka in stopal sem previdno korak za korakom, gledajoč neprestano, kje boni zadel nn kako oporišče, da bi se oddahnil. In čim dalje sem prodiral, leni topleje me je obhajal občutek poguma spričo misli, da se nemara še nlliče pred menoj ni upal spenjati po lej strmini. Pn kaj bo rekla moja mali. ko ji bom pripovedovnl o svoji Za JuKoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cet. vratolomni poti! Ko sem se spomnil še svojega vrlega očeta, so me bolečine v nogah izdatno popustile. Toda priznati moram, da sem še enkrat zabredel v največjo nevarnost prav ondi, kjer sem le-te najmanj pričakoval: ko sem bil namreč že čisto blizu vrha, sem zagledal kup vodnega plevela in sem se nič hudega ne sluteč bahato zaletel proti njemu. Pri tem sem pa nesrečno padel in si skoraj stri pogačico v kolenu. Medtem, ko sem si drgnil z rokami poškodovano nogo, sem zašel z drugo v strujo. Zgrabil me je močan krč in mi vzel za nekaj časa vse moči. da nisem mogel storiti drugega, kakor da sem kričal ko brez uma. Voda mi jc lekla v usta iu čutil sem, da drčim nazaj. Smrtni slrah mi jc dal novih moči, ujel sem se s komolcem za skalno razpoko in si zopet pomagal na noge. V nedopovednem strahu, da ne. bi tik pred vrhom dosegel svojega cilja, sem pričel delati z rokami in nogami kakor mlin. Toda So enkrat me je zgrabila struja, na mestu, kjer je sla]) pričenjal hrumeli niz skalno steno, in me jc potegnila proti sredini. Nekaj časa sem se dotikal s prsti nog polzkega vodnega mahu, vse okoli mene se mi je zdelo zoleno in nisem se smel ozreti nazaj. Ta hip me je prevzela misel, da bo treba umreti. Rad bi bil sicer že rešen bolečin v nogah in dušečega občutka v prsih, toda vkljub temu se mi je /.delo škoda /.apusiili svet, ko sem se že lako dolgo boril za življenje. Pred seboj sem zagledal svetlobo in nanovo sem si prizadeval, pririti se do nje; dih čistega zraka mi jo zavel naproti, zbrnl sem svoje zadnje moči, se pognal naprej in se brez zavesti zgrudil na tla. Izdaiateli: Ivan Kako v 00. Urednik: Franc Kromžar. Letošnji jesenski velesejem Pevski koncett v Stični Ljubljana. 3. septembra. Ljubljanski velesejem ie ustanova, ki jo moremo še najbolje primerjati varno zgrajenemu čolnu, ki krepko plava bodisi po mirnih in varnih vodah, ali pa tudi po nevarnih, ki pa jih vedno srečno prebrodi. Ljubljanski velesejem ni samo ponos Slovencev in dokaz njihove žilave vztrajnosti, je tudi v ponos vsej državi, ki moro vselej pokazati na velike njegove uspehe iu pri tem s pravico zatrjevali, da so pri nas vedno na delu moči in sile. ki znajo delati Iudi v času najglobljih gospodarskih ležav. Velesejem. ki se je vršil spomladi v najneugodnejšem času. ki pa je vseeno nad vse pričakovanje Jobio uspel, jr lak dokaz. Jesenski velesejem, ki se danes odpira, pa nima samo gospodarskega pomena, temveč je do sedaj bil se vedno velika revija do malega vse slovenske kulture in civilizutoričnegu dela pri nas. Spomladanski velesejem je namenjen kupčiji in posredovanju, jesenski velesejem pa nima izključno samo tega pomena. temveč se na njem gospodarski moment celo nekoliko omeji v korist drugih za Slovenijo ia za \ >o državo Iudi važnih momentov, ki so gospodar--1 veno enakovredni. Zato ima jesenski velesejem v glavnem značaj razstave. Na jesenskem velesejmu nimajo lako važne vloge številke o kupčijah, veliko večjo važnost ima moraličen uspeh. Ta moraličen uspeh letos ne bo Izostal. Kljub črnim dnem, v katerih živimo, bodo vsekakor od danes naprej romale velike množice na velesejem in občudovale številne razstave, ki predstavljajo v zaključeni celot i nekako vso marljivost, vse delo in Iudi vse bogastvo Slovenije. Omenjajmo lu veliko kmetijsko razstavo s številnimi pododdelki, zanimivo in slikovilo alpinsko razstavo, bogato tujsko-prometno razstavo, razstavo slovenske knjige, ki bo lelo,- prvič in ki bo nudila obiskovalcu lep pregled plodonosnega dela zadnjih desetih let. Dalje omenjajmo razstavo Žena slovenska umetnosti . pri kateri sodelujejo vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. .Naštejmo še dalje razstavo »Domače ognjišče-, induslrijskoobrlni oddelek, razstavo čistokrvnih psov in še druge več in manj važno razstave. Kakor so bile prejšnje jesenske razstave lepe in obsežne, lutli letošnja ne bo zaostajala, temveč jih bo v marsičem še prekosila. I "speli razslave pa bo uspeh vse Slovenije! V teh težkih časih je važnost velesejma pred vsem tudi ta. da poudari slovenski značaj dežele in njenih ljudi! V nedeljo. 28. avgusta je bil v Stični zopet lep koncert. Na zelo udobno improviziranem odru, v senci in zatišju samostanskega zidu so nastopili trije zbori, ki vsi srkajo svojo moč iz samostanske-ga okrilja. So to: domači stiski (cerkveni), novo-I ustanovljeni metnajski in domači mladinski zbor. Nastopili so posamič in odpeli kar 23 pesmi sporeda, dve so pa še navrgli. Sjiored je obsegal večinoma naše narodne in v priprostem nar. slogu •zložene pesmi. Stiski zbor. ki je ob enem praznoval svojo 20 letnico, ima že dobro upete glasove, ki se lepo zlivajo v zaokroženo enoto in done čisto, točno. Zboru se pozna, da je že veliko sodeloval pri skupnih nastopih, ker nastopa mirno, zavestno, ima izbrušeno izreko in izravnano stopnjavo. Melnajski zbor jc bil pravkar ustanovljen in je la dan prvič nastopil. Vežba se doma brez Instrumenta — za pevovodjo pač težko delo. Ima pa izredno svežost v sebi. Soprani nič sigavi. zvene polno, nič zadirljivo, ne oklevajo niti za hip v intomii-iji in ne v ritmiki. Moram posebej pohva-lti 2. sopran in izredno poln ali. ki sla oba imela v Foersterjevi Žalosti prav hvaležno nalogo. Pesem se mi zdi za začetnike težka, a je šla tako gladko, kakor kakšna narodna. Je bil res užitek poslušati to korajžno družino, ki so ji dajali lep okvir tenorji in zvočni basi. Nastop je bil zares nad vse resno pripravljen in jo izredno uspel. Haj, kako je žvrgolel mladinski zbor! Sicer so švigale oči večkrat po poslušalcih, a ni niti enega bilo treba zadrževali, niti ene ne poganjati, ve je šlo ko namazano. Petje je dobilo lepo stopnjavo, ko sta se v šti. rili pesmih združila ženska, moška in meš. zbora sliški i,i metnajski, za zaključek se je pridružil pa še mladinski in sedaj so bile čuti vse barve v stoglavem zboru. Donelo je tako pestro in lako krepko, du so morali obe pesmi ponavljati, pa so jih hoteli slišali še Jretjič. Koncert je vodil pevo-vodja Križnimi, pomagal pa mu je domaČi g. prior Kiderer. ki je v začetku koncerta pozdravil navzočega g. škofa dr. Rožmana, čestital za god. g. opatu dr. Kostolru in se spomnit zborove 2(1 letnice. Prav lako je pred skupnim nastopom prof. Hujuk v imenu Pevske zveze pozdravil prevzvišenegn g. kne-zoškofa in se mu zahvalil za naklonjenost, ki jo izkazuje našim zborom, se zahvalil preinilostnemu g. opatu za vso skrb in zavetje, ki ga nudi domačemu zboru samostan od njegove ustanovitve, ter čestital zboru na krepkem razvoju in uspehu 20letnega dela. Udeležba je bila prav izvrstna, sedeži vsi polni, stojišč prav veliko razprodanih. Dobro pretehtani in skrbno izbrani spored je ne le nudil prijetno zabavo, temveč je, govoreč narodu z njegovo pesmijo, segel globoko v srca in zbudil v poslušalcih izredno živahno sodelovanje in sožitje. To jo golovo prva, da. najlepša, najboljša in najuspešnejša pot narodne prosvete. Zato naj s poudarkom zabeležim dejstvo, da so vsi oni bližnji, ki imajo nujno življenjsko nalogo, žrtvovati se narodni pro-sveti in jo podpirati, pri tem izrednem, dokazu i prosvetnega dela bili zadržani. R. Veselica v nosorogovi jami Prva jamska veselica v Kališah Holandski duhovnik Slovencem Ljubljana 2. septembra. Pol letu se je mudil nu Slovenskem holandski frančiškan pater Teotim van \Velzcn. ki v Maarlcnu nu Holandskem pase tudi slovenske duše. Ko je videl pred seboj množico sloveli-" skih delnvce.v. ki jili je siln pognala i/ slovenske domovine na llolandsko za kruhom, se mu je ta množica zasmilila. Da bi ji lažje pomagal, je šel in sc naučil slovenskega jezika, da jih je lahko spovedoval. Ilolandee. ki še nikdar ni ■dišal .slovensko besede, sc ji- iz krščanske ljubezni naučil tega jezika. Kaj to pomeni, bo razumel le lisli. ki ve, kako težak je naš jezik zu tujeroden. In tako jc vodil slovensko katoliško čredo holandski katoliški pater Teotim van \Velzen v lluarleim. . ko se mu je zazdelo, tla šc ni dovolj prodrl v duha našega jeziku in naroda, jc prišel med nas, obiskal jc slovensko domovino, dn sc doma čim bolj približa duši slovenskega delavca. V ponedel jek se vraču v sv ojo domovino, med naše slovenske brate na Holandskem. Naj ga sprem- tih. Poka/nI nam je. ku j premore krščanski duh in katoliška gorečnost! \ slovo nam ie plemenit i Ilolandee napisa l v slovenskcni jeziku sledeče pismo, katero priobčil jemo tako. kakor jc bilo pisano: (i. urednik! Čast mi jr. Vam sporočiti, da boni čez nekaj dni zapustil Vašo deželo, kjer sem preživel / največjim veseljem šest mesecev z namenom, dn sc priučim Vašega jeziku. (I. urednik, bili ste jtiko prijazni, ko ste me ob mojem prihodu v Jugoslavijo v Vašem cenj. časopisu ljubeznivo pozdravili in mi za časa mojega bivanja v Vaši lepi deželi opeto-vuno pokazali v svojem časopisju svoje uva-ževiinje. Dovolite mi. da izrazim svojo globoko zahvalo gospodom urednikom, ki so smoter mojega bivanja v Sloveniji lako dobro razumeli in so mi tako omogočili vstop do ljudskega srca. Gostoljubnost, katero mi jc povsod izkazovalo Vaše ljudstvo, in ljubezen. s katero mi jc pomagalo pri učenju vašega težkega jeziku, mi jc odvzela ves strah pri izgovarjanju in me je globoko ganila. Zahvaljujem sc iskreno vsem, ki so me s loliko prijaznostjo sprejemali in mi s tem bivanje v Sloveniji napravili za najlepšo dobo mojega življenja. Hvaležen sem /lasti diihovskim in državnim oblastem za vso postrežl jivost pri mojih potovanjih. Z najlepšimi v tisi zapuščam Vašo domovino, ki sem jo prehodil od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Ne obotavljam sc ugotoviti, dn jc Jugoslavija najzanimivejši! država v Evropi. Tako zelo sem se navdušil za vušo domovino. da bi skoro na svojo lastno pozabil. Toda vaši slovenski rojaki mi Holandskem so mi že premnogokrat pisali: Kdaj sc vendar vrne naš pater?« Te besede mi pn poživljajo zavest, da sem prišel v Sloveni jo samo zalo. da bi mogel vašim rojakom v tujini pomagati, /ato smatram za sveto dolžnost v zahvalo za vse dobro, kur sem ga tukaj sprejel, po svojih 'močeh, se zavzeli za vaše rojake v Holandiji. In zdaj: z Bogom, moji toliko ljubljeni ljn zahvala vsega slovenskega naroda, nuj ga , Slovenci! Ostanite zvesti Bogu in svoji lepi sm-emliii liožii h niroslov na vseh niecrovih no- ' domovini! Pater Tctimus vtin Wclzen. 9 spremlja božji -blagoslov na vseh njegovih po- 1 domovini! Pater Tctimus van Welzcn. Manj žganja in piva, pa več vina* Koliko so letos Ljubljančani popili Ljubljana, 2. septembra. Ko smo lani poročali o veliki žeji Ljubljančanov, smo ugotovili, da jo konzum alkoholnih pijač ed predlanskega lela do lani narastel. Sedaj pa imamo na razpolago številke za prvo polovico letošnjega leta in zopet moramo ugotoviti, da je konzum alkohola, v glavnem vina, Iudi od lanskih visokih številk letos vnovič narastel. L. 1030 je Ljubljana spila prvih 0 mesecev 1,437.080 litrov viua, lani 1,000.000 litrov, letos pn že 1,714.013 litrov. Na vsakega prebivalca z. ženskami, dojenčki, otroci in abstinenti vred pride torej 30 litrov na 6 mesecev. Kar ga dojenčki in abstinenti manj popijejo, žr poskrbijo viuopivci, da jr bila lelos dosežena tako visoka številka. V čast Ljubljani pa bodi povedano, da Ljubljančani pijo vedno manj žganja. Morda lomu ni vzrok moralno poboljšanje, temveč velika brezposelnost. Žganje jc namreč sorazmerno najbolj razširjeno med težaki, ki so pa lelos najbolj prizadeli po brezposelnosti. V prvih šeslih mesecih so letos iztočili v Ljubljani 1400 hI žganja ali natančno povedano 32.550 literskih stopinj alkohola (I. 1930 37.G33, L 1031 pa 38.637 literskih stopinj). Še vedno pa pride na vsakega Ljubljančanu pol litra čistega stoodstotnega špirita. Pri žganju so všteti seveda konjak, sladko žganje, braudv, poleg jeruša in drugih vrst žganja. Ruma in likerjev vseh vrsl je Ljubljana lelos izpila 20 hI. Sadnega mošta so v Ljubljani letos izpili 21.517 litrov. Zanimivo pa je, da pada tudi konzum piva. Med tem ko je Ljubljana izpila 1. 1030 182.6351 piva, lani že 636.200 1, pa ga jo lelos v prvih šeslih mesecih izpila 345.1751 ali samo kakšnih 17 vrčkov na vsakega človeka. Ljubljanska gospoda se je nekoliko poboljšala. Med tem ko je izpila I. 1930 217! butiljk. lani že 3030, jih je letos izpila le 2106. Neverjetno pa je padci tudi konzum šampanjca, čeprav pra-! vijo, da so na predpustnih veselicah marsikje že pred polnočjo šampanjizirali. L. 1930 je Ljubljana izpila 843 steklenic šampanjca, lani 1337, letos pa 513. Ni treba misliti, da je lo poboljšanje ljubljanske gospode, ki si more privoščiti viuo v butiljkah in šampanjec, res pristno. Neverjetno se je namreč letos razvilo tihotapstvo šampanjca v mestu. Butiljk se. Iudi seveda mnogo več izpije, vendar pa jih liatočijo kar v mestu sami in jih le malo uvozijo. Šampanjec, pa zelo tihotapijo na avtomobilih. Verjetno je, da je konzum vina v butiljkah in šampanjca letos v Ljubljani še celo višji ko lani. Narastel je torej v Ljubljani le konzum vina. Vino jr lelos mnogo cenejše, cena pivu in žganju pa ni dosti padla. Prave številke pa bi bile šc večje, ker uvozijo mnogo vina v Ljubljano vinogradniki, ki so po novem zakonu oproščeni plačevanja trošarine. Samo registriranega vina so popili lelos Ljubljančani povprečno 230.000-250.000 I i I rov na mesec. Največ, so ga meseca maja, ko so ga izpili 253.5001. že meseca junija pa jr padel konzum vina v Ljubljani za približno 100.000 1. Pivo je letos nazadovalo v Ljubljani zaradi dcžrv-nr pomladi in neugodne prve polovice poletja. Tudi je vino cenejše kakor pivo. Vendar že meseca junija beležimo, da je rastel konzum piva. Največ seveda so ga Ljubljančani izpili v mesecu avgustu. zn katerega pa še nimamo številk. Vendar pa letos številke o pivu ne bodo dosegle ne lanskih. ne predlanskih. Mirno moremo reči, da je Ljubljana izdala v prvi polovici letošnjega leta za opojne pijače okoli 25 milijonov dinarjev, kar jc le nekaj manj, kakor pa je izdala za živila brez mesa in moke. Malinovca in drugih brezalkoholnih pijač pa je Ljubljana letos popila 12.280 kilogramov. Približno takle je bil nekdaj nosorog, ki so ga odkrili v Dolarjevi jami. Razglednice s to sliko so prodajali na jamski veselici. Zares čuditi sc moramo, du so sc tudi jamarji enkrat opogumili in priredili svojo prvo javilo veselico, ko se liani jc vendar zdelo, da so se doslej vedno izogibali ljudi in so skrivali pred njimi po globokih brezdnili in težko dostopnih jamah. Ko bi nc bili odkrili nosorogo-vega groba tam v Dolarjevi jami v bližini Kališ. Mračni obrazi očetov m mamic Ljubljana. 3. sept. V hude skrbi so zašli starši, ko sr jo pričel september. V časopisih so brali in na šolali so jim povedali, koliko bo treba plačati različnih iaks, kolkov za različna potrdila, zu vpisnino in za šolnino. In še za knjige bo treba skrbeti, za zvezke in za vse drugo, kar zahteva šolska učenost od mladega člpveka. Ne samo talenta, nc samo pridnosti, ne samo dobre volje, tudi velikih denarnih žrtev staršev zahteva šola po novem. In če vidiš danes mračen obraz obrtnika, ki za silo shaja, državnega uradnika, ki prejema plačo po novih predpisih in določbah, kmetica, ki ne more nič prodati in če kaj proda, proda po smešni ceni, ; če vidiš upokojenca, če vidiš delavca, če vidiš j trgovca, ki se mu vedno bolj manjša čisti donos j trgovine, uganeš: k njegovim dosedanjim skrbeni | se je pridružila še ena velika nova skrb: Kje j vzeli za vse te takse in šolnine, da bo sin ali hči i ali oba ali pa še več otrok deležnih vse te šolske j izobrazbe? Saj v šolo morajo! Včasih so jih dajali I v uk k obrtnikom. Danes pa lam še za mojslre ! ni kruha. Oče nam je ložil: Za tri fante, ki jih imam j v srednjih šolah, je žena plačala 420 Din že sedaj. Koliko bo pa še treba plačali! Javni uslužbenec ! sem, pa nimam danes, ko smo drugega v mesecu, niti pare v žepu. Kje naj vzamem za šolnino? Hranilno knjižico smo otrokom spraznili, da bo lelos za šolnino. Kje bo pa za knjige, obleko, živež in streho? Pride zopet drugi, ki kar prebledi, ko zve, da bo treba samo za kolek in za zdravstveno takso plačali za vsakega otroka, ki ga ima v srednjih šolah, 70 Din. Uboga vdova si je morala pri so-| sedi izposodili potrebnih 200 Din, da je mogla hčerko sploh vpisati na srednjo šolo. Nešteto je takih slučajev in težko, če jih dobiš med starši 5%, ki zmorejo ta nova in velika bremena, kakor jih zahleva danes srednja šola od staršev. Če kdo ne ve, zakaj so obrazi staršev te redi kmet svojo živino ] za samo zgubo. Vole zredi za 400 kg, pa ima pri njih 1000 Din zgube, ker je med lem padla cena živini. Tako je kmet ob zadnji dohodek in je mno-j go hiš. k! ne premorejo onega dinarja več. Kaj bo z zadolženimi kmetijami! Kdor sr ie nred 10 !e!i ki jc v/budil veliko zanimanje tudi v širših-krogih, bi oajbrže ostalo pri tem. Tnko pu so sc ojillitieili in poskusili svojo srečo. Nihče ni pričakoval, da bo prišlo na prijazne Kulise toliko ljudi poveselit sc v družbi jamarjev, obiskat Dolar je vo jumo in in ogledat nosorogov e ostanke. Bilo jili je kakih 600 ali pa morila še več. tako da je končno še celo prostoru zmanjkalo nu vesoličnem prostoru. Tudi ob i-, k Dolar jeve jame je bil ta dan tnko rekorden, kakršnega v enem dnevu ni imela, prav lahko rečemo, doslej še nobena naša jama razen Postojnske. Od blizu in dulee so prispeli ljudje, ogledal si brc/dno, v katero je pred toliko iu toliko lisoe let padel nosorog in o katerem že krožijo najneverjetnejše govorice. številno občinstvo je bilo izborilo postre-ženo. prodajale so se cvetlice in jamske razglednice. nicil katerimi so vzbudile največ |h>-zornosti one / nosorogom in njegovimi zobmi. Ko bi nc bilo -|>ožrtvovnlnih Ix>gatčanov, zlasti pn gospe notarjeve, bi logaškim jamarjem veselica prav gotovo ne uspela tako lepo in jim prinesla toliko moralnega in gmotnega uspeha. , Želimo nušim jamarjem, tla bi prihodnje leto zopet našli takega nosoroga ali pa še kakega večjega velikana in njemu nu čust zopet priredili kako j umsko veselico. Nove redukcije v Zagorju Zagorje, 1. sept. Zopet jc neusmiljeno zamahnila gospodarska kriza s strašnim bičem nad našo bedno in trpljenju polno dolino. S I. septembrom je re-rluciranili novih 58 tlclavcev — družinskih očetov. skoro vsi s štirimi ali celo šestimi otroki. Neutolažljivo so zajokale u boge rudarsko materi- s svojimi lačnimi otroki, vajenimi že mnogo hudega. Strašna zavest, da so nu cesti, brez vseh sredstev in to na zimo. jim jemlje še zadnjo živl jenjsko silo. Vse se končuje zanje, ne bodo več prinesli njihovi onemogli možje skromne plače, du bi bila vsa j /a najpotrebnejše. Niti greti se 11 bodo smeli in mogli okrog mrkega štedilniku, saj ne bodo imeli s čim si zakuriti. V deževju iu mrazu pozimi, poleti pn v vročini, bodo mogli brskati nicil premogovnimi odpadki in si iskati premoga ali drv kakor že mnogi drugi. Vsi ti red lici ranči so bili zaposleni v kamno-j lomu ali pri apncncnlt. ker pu letos ni takega j prometa z, apnom kakor običajno, z.ito so me-| roda j u i gospodje sklenili, du sc ta obrat ukine ! in tako jc prišlo do redukcije. Če/, 2000 romarjev in izletnikov, od blizu in j od daleč sc jc udeležilo v nedeljo slavju in i Irc/nostncga zborovanja na kiiinu. Slovesnost I in razpoloženje jc povečala šc steklarska godba ! iz Hrastniku. Nekaj posebnega je bilo, dn so , dobili vsi brezposelni brezplačno kosilo. Prosvetno društvo začne v soboto letošnjo igralno sezono, in sicer s krasno opereto Vdam Ruvbar.;, fsto ponovi v nedeljo, obakrat ob 8 zvečer. Most v nevarnosti Ptuj, 2. septembra. Mostnice na mostu pri Borlu so strohnele. Bati i se je. nesreče, posebno pri težko naloženih vozovih. Radi lega je okrajni ccslni odbod izdal prepoved prehoda s težkimi vozovi loliko časa. dokler se most na nevarnih in strohnelih mestih ne popravi. Občinstvo opozarjamo na to prepoved, da ne bi prišlo do kakšne usodne nesreče. S popravljalnimi deli se bo pričelo lakoj, čim nakaže banskn uprava v Ljubljani tozadeven denar. Tozadevno vlogo je žr vložil okrajni cestni odbor. Dravski most pri Borlu je velikega gospodarsko prometnega pomena, ker veže vsr Dravsko polje s Halozami in sosednjo Hrvatsko. Zgrajrn je bil žr leta 1878 in bi vsaka od-ložitev popravljalnih del bila usodne važnosti za gospodarsko življenje prizadetega prebivalstva, zlasti pa sedaj, ko sr bliža jesenska doba. ko jo promet najživahnejši. Slovenske gorice Sv. \nton. Pesem klopotcev se veselo razlega prek naših goric: Irsje je obilo obloženo z grozdjem; le žal, da se je začelo v hudi suši pariti in celo sušiti. Krizo čutimo Iudi na posebnem polju: pri izbiri lirvest .. . Zakonski jarem so si dosedaj naložili samo šlirje pari in Se tu so si ženini pripeljali svojo izbranke iz drugih fara. — Fantje in dekleta prosvetnega društva se pripravljajo, da svečano proslavijo 70 letnico smrti velikega škofa Slomška. Spored bo objavljen v Slovencu . ki se dobi vsako nrdrljo po runi maši. zadolžil, da je kupil par volov, bi moral danes prodati drsel parov volov, da bi plačal dolg. Malo pa je kmetij, ki bi ne bile obrrmenjcpe z dolgom 25.000 Dni iu Se več. Suša nu polju in v žepih i Ljubljana Kongres narodnih noš 2.-5. septembru 1912 /.birtmje narodnih noš pred službo bo/jo n.t Kongresnem trgu S po naslednjem sporedu: L-zdeci iu vozovi se zbirajo v Gosposki ulit i. Narodne noše se zbirajo pred univerzo, pred Matico in ob južnem delu Zvezde. Pevci ob S.30 pred odrom gluvnegu vhodu Nunske cerkve. Člani kulturnega in humanitarnega društva -Soče«, v kolikor niso v narodnih nošah, sc zbirajo na notranji strani trgovine Novak. Godbe pri meteorološki hišici \ Zvezdi. Avtomobili parkirajo v Nunski ulici, l astni gostje / vabili, na odru Slehernika«, ob obeh straneh oltarju (za dame so rezervirani stoli). * Zdravniške rešilne |«>st ije bodo nastanjene: Prva pred univerzo, druga na magistratu, tretja ua v clcscj m u. Potek slovesnosti na Kongresnem trgu 4. sept. jc naslednji: Pred službo ho/jo slavnostna fanfara raz balkon univerze. Pričet ek službe božje oznanijo trije topovski streli na Gradu. Koiiec službe Inižjc ob 9.30. fanfara pred slavnostnimi govori. Govor pokrovitelja kongresa, župana ljubljanskega dr. Dinka Pucu, govor predsednika kongre-a, senatorja t. dr. \alen-lin.i Rožiča. Nato delile narodnih noš mimo tribune. Sprevod krene ob II) po naslednjih cesta h. ulicah in trgih: Vegov a — Kiuoiiska—( oj-zova—Sv. Jakoba trg—Stari iu Mestni trg—Stri-uirjev a—Troinosto v je— Marijin trg—Miklošičeva — Dunajska—Gosposvetska nu velesejem. Ocenjevanje narodnih noš. |>os iiiic/iiili in skupili bo ob II pred paviljonom K. na vele-scjinu. Mestna občina bo naknadno i/dalu krasne diplome /a prvo- d runo- in tretje nagrajence. ki bodo iiugrujencem gotovo lep in dragocen s|M>min uuše prve inunifc*tucije velikega •log«. ... .... Zborovanje /a-lopuikov ni poverjenikov i/, la/.uih krajev narodnih noš. v svrho orgiilizti-cije /ve/.e. društev očuvanje narodnih noš. I><> v nedeljo ob II.'O v restuv racijski pisarni na velesejmu. lo zboiovunje l«i imelo velcvii/en liuineu /n osnovanj /ve/e /a čini širšo propagando oiuvanja narodnih noš ter bo nekak temeljni kamen /a poznejšo grtindio/iio vse-slovansko oi gani/učijo /i očuvuiije narodnih nos. Vubljeiui. ki prejmejo pravočasno vabila, naj sc izvolijo tega veleva/nega /borovanju zanesljivo udcli /iti. Uudiiicu ob h v nedeljo dne 4. t. m. sc bo pomikala po uuslcdnjih trgih, ulic.ih in cestah: Zvezda Koiil-;i - ni trg. Gosposka ulica. Turjaški trg. Breg. Sv. Jakoba most. Sv. Jakoba trg, Stari in Mestni trg. Poljanska cesta. Sv. Petra most. škofja uli, i. Sv. Petru cesta. Marijin trg. Wolfova ulica. ob vrtu Zvezde, fteleinbnrgova ulica. Prešernova ulica. Miklošičeva cesta. Dalmatinova nlica. Dunajska cesta. Aleksandrova cesta. Narodni dom. razhod. Legitimacije'narodnih noš žigosajo na velesejmu v Kongresni pisarni v nedeljo od II duljc do 7 zvečer. 1 V soboto t. ni. bo svečuno razsvetljen ljubljanski nebotičnik. Na vrlin bo montiran velikanski zvočnik, ki bo prenašal slavnostni radio program ljubljanske radio-postnje. Častni gostje na tribuni v nedeljo 4. t. ni. ob 9 na Kongresnem trgu se s leni najvljudneje obveščajo. da jc obleka pri službi božji svečana. Za vse svečanosti Kongresa narodnih noš se ne bo zahtevala nikaka vstopnimi, pač pa se bo pobiral ob vhodih na Kongresni trg v nedeljo od H dali* ter na VelescjniU med revijo narodnih noš Kongresni dinar, ki naj ga občinstvo ne odklanja. Jizdeci pri sprevodu narodnih noš naj oskrbe konje s.inii. Narodne no"-o imajo v nedeljo 4. t. m. ves dan prosi vstop na Velesejem. Legitimacije narodnih noš žigosajo na Vele-stjmu v Kongresni pisarni v nedeljo od 11 dalje do 7 zvečer. Jaz pa grem z ženkico Vando k S 1 a m i č u slednji večer gori na cvetno verando — lepše drugod ni nikjer! Koroški rojaki in prijatelji Koroške! Danes opoldne prispejo z vlakom ob 12.25 »ko/.i Jesenice udeleženci slovanskega kongresa narodnih noš iz mile nuni Koroške. Udeležencev bo okoli petdeset, posebno močno so zastopani Ziljani j v svojih slikovitih starodavnih nošah. Pohitimo vsi na postajo k sprejemu, ki naj dokaže. lin kri ni voda I Sestre in bratje iz Korotana: Bog vas sprimi! Sprejem čeških gostov Ljubljana, 2. septembra. Z brzovlakom, ki privoli na glavni kolodvor ob 17.10, se je danes pripeljala v Ljubljano jkupina čeških gostov, ki bo prisostvovala kongresu nurol-' n iti noš. Na peronu je čakalo nanjo večje števna i ljudi, ki so češke goste sprejeli z živahnimi pozdniv-I n i m i klici. Ljubljančani so bili sicer zu spoznanje razočarani, kajti pričakovali so večjega števila n.le-leiencev iz Češkoslovaške, in sicer v narodnih :io šah. Skupina dospelih gostov pa šteje komaj 23 oseb. A pripomniti je treba, da je to šele prva skupina udeležencev iz Češkoslovaške. Dospeli -o s>i mo Č e li i iz Plzua — v navadnih potnih oblekah seveda; narodne ueše imajo shranjene v svoji pr!-; Ijagi. Tej prvi skupini češkoslovaških gc>ii<\ «led> skupina narodnih noš i/. Prage, katerih urihod pa , še ni končnoveljavno določen. Pač pa se pripelje ! z vlakom, ki privozi v Ljubljano pouoči ob 4.20. večje število Slovakov. Dospele goste je v imenu mestne občine z zbranimi besedami pozdravil g. dr,- Rohiujc, v imenu društva »Soče g. dr. Raieni in v imenu Češ ko-I .• : vaško-jugoslovanske lige g. dr. Egon Stare. Iskreno dobrodošlico jim je izrekel tudi g. senator lr. Ifožič, predsednik odboru za kongres narodnih noš Slavnostnemu sprejemu so prisostvovali r ilje še $ podkonzul Cihelka. za bansko upravo g. dr. Štor, /..i Češko Obec g. Vaclav Skružnv in skupina Slovenk v slovenskih narodnih nošah, ki je poklonila gostom lepe šopke cvetic. Za prisrčen sprejem se je zbranim Slove.icnD' nato z daljšim govorom v srbohrvatskem eziku hvalil g. Jcško Burola, tajnik Češkoslovašk i- ugo-slovanske lige v Plzuu. in v češkoslovaškem iczik.i g. Rudolf Andre, zastopnik narodopisnega društva v Plznu. ki je zaključil svoj govor z mogočnim vzklikom: Živel kralj Aleksander! Živeli Jugoslovan*! Zbrano ljubljansko občinstvo se je navdušeno pridružilo govornikovemu vzkbkanju in nato v sprevodu spremljalo goste v mesto. tff Češkoslovaški poslanik g. dr. Fliotlcr se pripelje v Ljubljano dnnes ob 8.10 dopoldn ■ k olvo-r'tvi velesejma. Ne potrebujem reklame delo govorit PRALNICA. LIKALN1CA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana. Mestri trg št 8 (HAMAN) Ka: bn danes ? Kino Kcdelievo: Ob 8. »Gospodična tajnica«, Nočno službo imate lekarni: dr. Piccoli, Du-npjska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Kino Koedeljevo: Ob 8. »Gospodična tajnica«. ■it 0 Občni zbor Fokojnicskega zrvoda bo v nedeljo, dne 4. reptembra ob 10 dopoldne v zbornični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in ne v novi sejni dvorani zavoda, kakor je bilo objavljeno, ker ta še ni popolnoma dovršena. Na predvečer občnega zboru, t. j. v soboto, dne 3. t, m. se vrši ob pol šestih zvečer na najvišjem nadstropju nebotičnika, ki bo slavnostno razsvetljen, družabni večer delegatov, ki so vsi na:iskreneje vabljeni. 0 Ženska obrtna šola v Ljubljani poziva deklice, ki so bile pri vpisovanju zaradi starosti zavrnjene, naj se še enkrat oglase pri šolski upravi. © Kopalni vlaki Ljubljana—Jezica. S 1. septembrom t. 1. se je spremenil vozni red vseh potniških valkov na kamniški progi. V zvezi s tem se je spremenil tudi vozni red za kopalne vlake na progi Ljubljana gl. kol.—Ježica in obratno. Po no- vem voznem redu odhaja kopalni vlak iz Ljubljane gl. kol. oh 12.30 in prihaja nu Jezico ob 12.13, nazaj z Jezice ob 19.22, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.40. Ti kopalni vlaki vozijo slejkoprej samo ob nedeljah in praznikih in ob lepem vremenu. 0 Trije poljanski romarčki, o katerih smo pisali, da so priromali tri dni peš bosonogi Ljubljano, so včeraj odromali nazaj domov v dalnjo Četeno ravan. Ponje je prišla teta, ki je pripovedovala o veliki revščini, v kateri živijo ti otroci, ti trije in še dve mlajši sestrici. Saj že sedem let niso jedli belega kruha pri njih, v šolo pa morajo v najhujši zimi napol bosi, le v cunje oviti. Na pobudo »Slovenca* so jim razne ljubljanske gospe nanosile obleke in čeveljčkov za vse tri in še nekaj kovačev za očeta. Romarčki so se prav prijazno in s solzami v očeh poslovili od dobre gospe ječarjeve, ki je tako materinsko skrbela za nje, dokler so bili v Ljubljani. Novi .fldresap Ljubljane' izide. — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4. 0 Urejevanje Ceste za Gradom. Z ureditvijo Streliške ulice, ki je bila regulirana predlanskim in la ni, je postalo nujno vprašanje ureditve Ceste zn Gradom. Promet za gradom je voznikom in tudi avtomobilistom veliko ljubši, ker odpadejo tu vsa ozka grla, ki zadržujeio vozni promet na Karlov-ski cesti, na Starem in Vestnem trgu. Zato se je mestni gradbeni urad odloČil da Cesto za Gradom čimprej razširi in tlakuje. Cesta za Gradom je ozka, razširiti jo skoraj ni motoče ne v breg, ki so ga že pred 20 leti veliko odkopali, ko so cesto prvič razširjali, na drugo slran proti Gruberjevem kanalu pa tudi skoraj ne. Odločili so se zato za posebno konstrukcijo, ki je prva te vrste v Ljubljani. Ob cesti bodo napravili železobetonski hodnik za pešce na la način, da bo hodnik kakor nekaka terasa visel nad brežino Gruber evega kanala. Hodnik bo poldrug meter širok. S temeljem ceste bo železobetonska terasa zvezana po 48 sidrih, ki so vzidani 5 metrov daleč v cesto dobrih 50 cm pod nivojem. Sidra so kakor ve'iki betonski bati, ki so drug poleg drugega položeni globoko pod cestni tjak. Sidra imajo na koncu ve'iko težko kepo iz betona. Hodnik bo na ta način dovolj trden, ob kraju pa bo imel še železno ograjo. Cesta bo s tem precej pridobila, ker doslej tam hodnikov sploh ni bilo. — Obenem z napravo novega hodnika izpeljujejo po Cesti za Gradom tudi cestno in hišno kanalizacijo, naposled pa hudo cesto še tlakovali z malimi granitnimi kockami. — Grušč, ki ostaia pri delih na tej cesti, odvažajo v bližnio Streliško ulico, ki jo bodo v nienem zadnjem delu skoraj /.a pol metra dvignili ter tako popolnoma .-.ravnali. Te dni so v Streliški ulici napravili tudi nov hodnik ob Pustovein ženil išču, na nasprotni strani pa so hodnik dvignili. Streliška ulica bo tako počasi vendarle popolnoma urejena. 0 Množina rib na trgu. Napoved, du bodo včeraj prišle na trg cenene morske ribe, se jc rc3 uresničila. Včerajšnji ribji trg je bil zelo bogat sladkovodnih, zlasti pa morskih rib. Morske ribe je dobavila v glavnem ribiška zadruga »Njivice« z otoka Krka in sicer največ tunine. Kljub veliki množini so bile ribe že do 10. po večini razprodane. Prodaja morskih rib po nižji ceni pa se bo še nadaljevala, tako, da bomo mogli Ljubljančani še vso jesen, dokler bo lepo vreme, jesti poceni ribe. Tržno nadzorstvo je pri drugih proda aleih. ki so doslej brez ovir prodajali morske ribe, zaplenilo 115 kg raznih rib. Ta množina pomeni pravi rekord na trgu, ker še nikoli ni bilo v enem dnevu zaplenjenih toliko rib. Zobna praksa Bent st Piiuei Ifraiste zopet redno ordinira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 21. 0 Varnostni ukrepi na dijaškem trgu. Nenavadno živahni promet na letošnjem dijaškem trgu jc vzbudil pozornost tudi policijc in pa mestnega trga. Saj so dijaki v gneči silili celo s trotoarja na cesto in tako ovirali promet ne samo pešcem, temveč tudi tramvaju in drugi?n vozilom. Zato je dal mestni magistrat včeraj navezati mej drevesa na Krekovem trgu debelo žico, ki prenrečuje, da bi dijaki silili na tratoar in morajo lako ostati lepo na trgu, kjer je dovolj prostora. Pešci pa imajo v teh živahnih dnevih dijaškega sejma prosto pot po trotoarju, dijaki so pa na varnem, da na bi kakega neprevidneža povozil tramvaj ali celo avto. Kulturni obzornik Trs knjige „Modre ptice" Emil L u d vv i g : Napoleon. (Prevedel Josip Vidmar.) — Založba je presenetila našo javnost ■/. modernim življenjepisom, ki je zbudil mnogo zanimanja med našim občinstvom, saj je bilo te vrste slovstvo pri nas docela neznano. Z Ludvvi-govim Napoleonom se je začela pri nas vrsta modernih življenjepisov — da namreč ta pojav ne bo brev. naslednikov, nam priča že izdaja Zvveigo-vega Foucheja- , ki je izšel kmalu za »Napoleonom- — Kot uvod v sodobno biografsko leposlovje (vin romancee) Ludvvigov Napoleon kljub mnogim vrlinam, ki so pisateljevo ime proslavile, morda ni bil ravno najprikladnejše delo — morda bi bilo kazalo objaviti kakšnega Lyttona Stracheya ali Audrea Viauroisa — a nedvomno je zbudil pri nas zanimanje za to panogo leposlovja in to je prav. dasi v svetu zanimanje zanjo že popušča. Ludvvig ume opisovati privlačno In napeto, gostiti in dramatično oblikovati razne dobe življenja svojih junakov, občudovanja vredno je tudi njegovo poznanji.' gradiva. Tega gradiva se pa poslužuje precej samovoljno in marsikdaj v protislovju z objektivnostjo, kar so mu mnogi strokovnjaki, zlasti poklicni zgodovinarji in psihologi, že mnogokrat dokazali. Kar tiče »Napoleona-, je nekoliko mučno gledati, kako se je avtor trudil, da bi njegovo veličino spravil v sklad z nekakšnimi pacifističnimi težnjami, na katere oslanja svoj lik Napoleona. Že v prvih stavkih, ko označuje lastnosti, lu. Odložena je liila vpokojitev Franca Vidmarja in imenovanje Antona Cerarja za obratovodjo plinarne. O prošnji mestnih uslužbencev za podaljšanje poletnega uradnega časa na september bo sklepal upravni edber. V tajili seji je bil sprejet tudi Statut nove mestne ustanove Mariborska mestna podjetja , o kateri smo že svoječasno poročali. Področje ustanove obsega gosi>odarsko-donosno udejstvovanje mariborske občine, ločeno od njenega upravno-političncga in skrbstvenega udejstvovanja, njen namen pa je upravljanje in obratovanje občinskih podjetij j>o načelih sodobne zasebno-gospodarske tehnikeč Premoženje nove ustanove bodo tvorili sledeči mestni zavodi in obrati s vso svojo imovino in obvezami: vodovod, klavnica, plinarna, elek-Iriško podjetje, pogrebni zavod, avtobusni promet, kopališče, Mariborski otok, uprava mestne imovine in gradbeni sklad vsa mestna poslopja razven »rotovža«) ter mestna zemljišča in gradbena uprava (del mestnega gradbenega urada, obsegajoč izvršujoče delo s podjetniškim značajem). Glavnica ustanove se bo določila naknadno po ugotovitvi iu ocenitvi premoženja. Vrhovni vodilni organ ustanov bo občinski svet, kateremu je pridržana odobritev letnih proračunov in obračunov, volitve članov upravnega in nadzornega sveta itd. Upravni svet, ki prav za prav vodi ustanovo, tvorijo župan kot predsednik, podžupan kot podpredsednik ter deset članov občinskega sveta. Ravnateljstvo, ki je izvršilni organ upravnega sveta, tvorijo štirje člani, katere izbere upravni svet iz svoje sredine. Neposredno vodstvo in uprava pa se poveri upravniku, kateremu jo podrejeno neposredno vse oso-bje ustanove. Njegovo funkcijo lahko vrši član ravnateljstva ali pa poseben za to določen nameščenec. Nadzorni svet tvori pet občinskih svetnikov. Člani upravnega in nadzornega sveta se volijo po listah, funkcijska doba pa traja od obračunsk do obračunske seje. — Štatut vsebuje nadalje še podrobna določila o načinu uprave in računovodstvu ler prehodne izvršilne odredbe. Sedanji upravni svet, ki je bil sinoči izvoljen, je poverjen z organizacijo ustanove do pričetka prvega poslovnega leta. ki se začne s 1. januarjem. V upravni odbor so bili izvoljeni občinski svetniki: Peric, dr. Miiller, Sabothy. inž. Dračar, Drago Roglič, Ošlak. Lenart, Bureš, inž. Jelene in Tumpej. V upravnem svetu so Pugl, Tavčar. Pogačnik. Grčar in dr. Rapotec. — Končno je bil izpopolnjen še upravni odbor Mestne hranilnice, v katerega so bili izvoljeni inž. Dračar, Ošlak, Sa-bothy, Pagon, trgovec Pinter in novinar Eržen, nakar je bila seja zaključena * □ Za 130.000 dolarjev! Te dni se je mudil v Mariboru bivši egipčanski kapetan Mahmud Omar Abaza iz Kaire. Mož je že od leia 1918 na potovanju jio svetu in je prehodil Azijo, "Afriko, Ameriko in Avstrijo jieš in deloma po železnici in parniku. Tudi je medtem prehodil vse evropske države razen Rusije. S tem svojim svetovnim potovanjem bi rad dosegel 130.000 dolarjev, ki jih je razpisala etnografska družba v Kairi za najboljše znanstveno gradivo, ki se nanaša na vse narode in zemlje. Iz Maribora nadaljuje svojo pot v Zemun. □ Katoliška mladina ima v nedeljo ob desetih sestanek s poučnim predavanjem o delavski okrožnici. □ Nočno lekarniško službe ima prihodnji te-den do vključilo 10. t. m. Vidmarjeva lekarna pri Arelni na Glavnem troru. □ Kopalna sezona v zatonu. Ker se ko|ialna I sezona bliža koncu, se je pričenši s 1. septembrom uvedla v kopališču celodnevna kopalna Lira, t. j. vstopnice, kupljene dopoldne veljajo cel dan. Istočasno jo izpremenjen tudi avtobusni vozni red iz. Kamilice in sicer vozi sedaj zadnji avtobus od kopališča ob 10.45. Q Carinski dohodki v avgustu. V preteklem mesecu je imela mariborska carinarnica skupno Din 4,289.244 dohodkov. Od lega odpade nu uvoz Din 4,274.685 75 pur in na izvoz Din 14.085 25 par. □ Obrtniki imajo shod. Dne 5. sejitembra se vrši ob 20. uri obrtniški shod v Zadružni gospo-darski banki na Aleksandrovi cesti. Na dnevnem redu jo vprašanje sprejemanja in izvrševanja obrtniških del v tukajšnjih zavodih. Skupna obrtna zadruga vabi svoje članstvo, da se shoda sigurno udeleži. □ Zopet petek brez rib. Na včerajšnjem trgu zopet ni bilo rib. Po zatrjevanju trgovcev je kriva vročina, ker se ribe že pri prevozu pokvarijo. □ Cunje se ne dajo poga-ili. Kljub nepresla-neniu polivanju z vodo gore cunje nu pogorišču Arbeiterjevega skladišča dalje. Veliki, več metrov visoki iu široki kupi cunj gore kot ogljenice v sredini, če pa pride tlenje v dotiko z zrakom, bušijo takoj plameni na dan iu cunje gore kljub temu, da so čisto prepojene /■ vodo. Gasilska straža je noč in dnu na pogorišču ter skuša plamene takoj v pričetku, ko se pojavijo, zadušiti. 'Včeraj zjutraj pa se jc zopet pojavil ogenj s lako silo, da ga straža ni mogla sama obvladati. Zojict j» morala priskočiti na pomoč motorku iu večje število gasilcev, da so odstranili nevarnost. Edina |>omoč bi bila velike kupe tlečih cunj čisto razkopali, toda gasilci tega ue zmorejo sami. □ Krava in avtobus. Na Pobreški cesli ravno pred kaznilnico je prišlo v četrtek popoldne do karambola med kravo, ki je bila vprežena v voziček. in mestnim avtobusom. Kravo je vodil kme-tič s Pobrežja ter jo pri bližauju avtobusa pravilno zapeljal na desno stran ozke ceste. Nenadoma pa jo žival planila tik |ired avtobusom v sredino iu šofer se trčenju ni mogel več izogniti. Knrambol je bil za kravo usoden, ker jo je vozilo podrlo in kolesa so ji strla nogo. Na mestu nesreče se je znašla takoj kopica ljudi, ki so potegnili kravo ob kraj ceste, da je zamogcl avtobus mimo. Kmetic je ves objokan stal poleg svoje edine kravice, dokler ni prišel avto mariborskih gasilcev, na katerem so ranjeno živinče prepeljali v mestno klavnico, kjer so ji takoj končali življenje. D Vpokojitve jetniškili paznikov. V mariborski kaznilnici so bili upokojeni sledeči kuznilniški pazniki: Vižintin Franc, Podgornik Vincenc, štebi Franci Vetrih Franc L Fabič Anton, Požar Andrej. Gorup Franc in Colja Štefan. Vsi navedeni imajo za seboj že preko 35 službenih let. G P" nesreči obstrelil sina. Nesrečni slučaj se je dogodil včeraj v Očeslavcih. Posestnik š. je prijel nabito lovsko puško, ki se mu jc v rokah sprožila. Strel je zadel njegovega lastnega sina v glavo in vrat ter ga nevarno ranil. K sreči niso šibre presekale odvodnih žil, tako da so ga šp zamogli pravočasno spraviti v mariborsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali ter mu potegnili iz vratu 10 šiber. □ Preložitev lahkontletske tekme. Rndi nepredvidenih ovir se preloži klubska lulikoatlet-ska tekma med SSK Maratonom iu Sk Rupidom nu dan 2. oktobra. □ V nedel jo, 4. septem. veliki vrtni koncert v gostilni Wo.bei1 na Pobrežju. Iglu godba katol. omludiuc. Zabava, dobro vino! Ptui Premovanje konj v Plujii se jo vršilo v torek, dne 30. avgusta na mestnem sejmišču, dne 3|. avgusta pa v Ormožu. Prignanih jc bilo v Ptuju in Ormožu nad 160 samih lepili konj. V 1'liiju znašajo skupno izplačane premije nad 4000 Din, v Ormožu pa nad 5000 Din. Bansko upravo je zastopal višji veterinarski svetnik Pavlin i/ Ljubljane. Nočno lekarniško službo ima prihodnji l,«~ den in sicer od 3. do tO. t. nt. gornja lekarna pri Zamorcu, magister Molitor. Uradne ure pri okrajnem sodišču so odslej od pol 8 do pol 13 ju od 16 do 1«. Šele četrti dan ... Po novi odredbi si morajo vsi jetniki pri nastopu kazni prinesti s seboj za tri dni hrano: v jctnišnici imajo pravico do hrane šele četrti dan. Podlegel. Frane Mere. posestnik iz Novo cerkve, ki "i je kakor smo poročali, i/ obupa, ker je pogorel, prerival vrat. je na posledicah težke poškodbe v ptujski bolnišnici umrl. Požar. Plameni so objeli poslopja posestnika Avgusta širovnika v Tržen, občina Jurovci. Požar je upepelil skedenj iu kolnrnico ter podstrešje stanovanjskega poslopja. Zgoreli so tudi poljski pridelki. 10 kokoši in del obleke, škoda so ceni nad 30.000 Din in je krita z zavarovalnino le dedoma. Pri gašenju sta sodelovali požarni hrambi iz Jurovcev in Sv. Vida. Vzrok noža ra šc ni ugotovljen. LOV NA NANDU-NOJE V južni Ameriki v državi Argentini živi na »•dimniških travnatih stepah, pampah, afriškemu noju podobna žival — naudu. Nandu-noj, !ki Sivi v argentinskih stepah v večjih skupinah, je v mar-.-i čem podoben tako redkemu in dragocenemu afriškemu noju. .le sicer nekoliko manpi od njega n njegovo perje ima mnogo manjšo vrednost, kakor perje afriškega noja. PaS pa je njegovo meso I ravtako neužitno, kakor meso afriškega noja. S peresi nandu-noja se ne dičijo bogate gospe, tudi jih sicer ne uporabljamo za lepotičje. koristno se pa vendarle dajo uporabiti. Iz nandu-nojevih peres izdelujejo jako trpežna omela za prah. Taka (imela uporabljajo v Ameriki zlasti za brisanje prahu /. avtomobilov in drugih kovinnstili izdelkov. Nan-du-nojeva peresa so namreč zelo mehka in drobna kakor svila. Lov na nandu-noje je zelo težaven. Temu lovu. ali bolje športu, se |>osvečajo le tako zvani gauči, silno spretni in izurjeni jezdeci, ter hkrati pastirji Velikanskih vdovskih čred. Gauči so zlasti znani radi spretnosti v metanju lasa, še bolj pa radi metanja posebnega orožja ,ki .se imenuje bola. Z bo-lami namreč lovijo gauči nandu-noje. Ta lov je zanje v resnici plemenit šport in kadar je zemlja |k) deževju še preveč mokra in neprimerna za obdelavo ali kadar gauči nimajo dela. se odpravljajo v skupinah ik> 4 do 3 mož na lov na nandu-noje. Razumljivo je seveda, da se pri tem lovu gauči ne morejo ločiti ml svojih konj, na katere so skoraj prirastli. Pri lovu nandu-nojev pa je konj pre-potreben. Saj ti ameriški noji po hitrosti ne zaostajajo za afriškimi. Preprosti gauči se s prav posebno zvijačo lotijo težavnega lova. Na konjih odjezdijo, vsak oborožen s ,-vojo bolo, v pampo. in skušajo najti krdelo nandu-nojev. Ko jih zapazijo v daljavi, se jim začno približevali v raztegnjeni ravni črti. Ko pridejo jezdeci že v precejšnjo bližino. poženeta krajna jezdeca na levem in desnem krilu svoja konja. Na la način stvorijo jezdeci lok ler tako preprečijo nandu-nojem. da bi se mogli razbežati na desno ali levo. Tako pode jezdeci wje pred seboj, ki beže vedno hitreje. Jezdeci priganjajo svoje konje, ki dirjajo po .ste|>i s skoro neverjetno naglico. — V eni roki drži gauč vaje!i konja, v drugi pa vihti nad glavo bolo. Boli?" je vrv, ki ima tri konce. Na jiribližno 3 metre dolgo vrv je v sredi privezana poldrugi meter dolga vrv. Na vseh treh koncih vrvi pa so privezane precej težke svinčene uteži v usnjatili vrečicah. Za eno izmed teh vrečic drži gauč bolo in vihti ostala dva konca z utežema po zraku. Tako se gauči v divjem diru približujejo vedno bolj preplašeni in bežeči čredi nandu-nojev. Ko je gauč oddaljen od nandu-noja le še kakih 10 do 12 metrov, napade noja. Najprej dobro pomeri na noge bežečega noja in spusti v velikanskem zamahu bolo naprej. Naprej letita oba konca vrvi, ki sla obtežena, zadnji pa je konec z utežjo, katero je držal gauč v roki. Kadi silnega zamaha švigne težka bola z neznansko naglico naprej, s sprednjima deloma bole zajame nojevi nogi in jih prav v tistem trenutku tudi zaplete. Takoj nato se zgrudi noj na tla. bola mu je vprav zvezala nogi. Medtem ko se skuša noj dvigniti s tal, je gauč že pri njeni. Hitro skoči s konja, mu jiopuli iz repa najboljše perje in ga zopet izpusti. Takoj za tem se zopet postavi vsa petorica v ravno črto in lov se nadaljuje naprej. Zelo zanimiv je lov na nandu-noje z bolniui in človek se ne more načuditi spretnosti gaučev, ki nikdar z bolo ne zgreše pred njimi bežečega noja. Lov sam gaučem ne prinaša velikega dobička in je zanje le zabava in plemenit šport, ker perje itak nima velike vrednosti. Da je la lov tako priljubljen. je razumljivo, saj nudi morda edino zanimivo razvedrilo na dolgočasnih pustili iu velikanskih stepali južne Amerike. Dolgočasno pa mora bili življenje v teli krajih zlasti /a gauča, ki živi večji del svojega življenja le med \oli. Prav gotovo pa je sreča za nandu-noje, da njihovo perje ni dragoceno, (f bi se namreč tudi gospodarsko splačal lov na noje. tedaj bi jih sjirelni gauči že zdavnaj iztrebili. Vcnki italijanski mane\ri > Apeninili. Pri velikihitalijanskili manevrih so sodelovali tu li težki motorni topovi. Na sliki vidimo baterijo teh ogromnih topov. Moshiti na Spitzbergih Grobovi v večnem ledu D. sle; j.« bilo znano, da na Spitzbergih v nasprotju /. Grenlandijo. Islandijo in najbolj na -e-veru ležečimi deli Evrope in Azije, ne žive nikakršne liiušice. Avstrijska ekspedicija. ki je preiskovala lansko leto notranjost Spilzbergov. je ob zale lili obali našla v Klaas-Killen zalivu velikanske in zelo nadležne jale mušic. Prav tam so našli c-tanke naselbine, ki so jo zgradili zato. da bi ko-ial; premog. Delavci so to naselbino opustili že leta 1!*H>. Zgradili pa so dva tolmuna /.a sladko vodu. V Ieh dveh tolmunih, v katerih se je zlasti p leli voda močno segrevala, so se zaredile inušice-inoskiti. Najbrž >o jih na kaki ladji zanesli na Spitzberge in na vsej Grenlandiji so se inogli uspešno razviti le ob Ieh dveh tolmunih. Da so se tako zelo razmnožili, je razumljivo, saj niso našli na Spitzbergih nobenih sovražnikov. Rompciusi M varil (irieft. 4. septembra bomo obhajali 2o letnico smrti odličnega komponisla Grie-ga. ki se je proslavil zlasti s suilo 50 let nepoškodovane. Na vajetih. stremenih in sedlih je bilo ila veliko lepega okrasja. Tako so viseli - sedla lepo izrezljani leseni medajlončki. Nekateri od teh -o bili pozla-čeni in posrebreni, drugi pa pobarvani /. modro, rdečo In rumeno barvo. Po starodavnem skitskem načinu Iu stilu so bile izrezljane ua Ieh medaj-lončklb slike raznih živali, tako orlov, severnih jelenov in medvedov. Nekaj medajlončkov pa je imelo celo izrezljane človeške glave, rez sedla so bile pogrnjene preproge iz klobučcvine in usnja. Nekaj prejirog je bilo spletenih tudi iz žime. Te pletene preproge so imele uvezene slike iz bojev med živalmi. Dva izmed konj. ki sta bila poglavarju najbrž najdražja, sta imela krasno izdelane In deloma pozlačene maske iz klobučcvine in usnja. Ena od teh je bila okrašena /, rogovjem severnega jelena. Od sedel so visele na jermenih lepo poslikane pletene ploščice. Poleg lega okrasja je našel raziskovalec v grobu še veliko zalogo živil, kožuhov, orožja in drugi!; potrebščin, ki ,o jih pripravili mrtvemu poglavarju podložniki za pot na oni svet. Revolucija v Ekvadorju. Pogled na (jnito, glavno mesto ekvadorske republike v Južni Ameriki. V mestu jo izbruhnila divja revolucija in uporniki so se že večkrat spopadli z redno vojsko. V pouličnih bojih je bilo ubitih r>fM) ljudi, po drugih poročilih pa celo že 3000. Pes skočil s padalom1 V SI. Katarini v Kanadi >o na neki policijski t veselici napravili zanimiv poskus. Slražnik pilot i se je dvignil z letalom v zrak in vzel s seboj policijskega psa. Med vožnjo je stražnik navezal psu na hrbet padalo in ko sla bila 2000 111 visoko, je , stražnik velel psu. naj skoči z letala. Pes je gosj>o-j darja ubogal, seveda je skočil za njim tudi stražnik. Obe padali sta se v redu odprli in oba sta srečno pristala na tleh. Kakor hitro sta bila na tleli, je pozdravil pes svojega gospodarja z vese-; lini lajanjem, tisočglavn množica pa jc obema junakoma navdušeno ploskala. Moderen nabiralnik krompirja. Na lipskem veje-sejmu so prvič pokazali, kako -c pobira krompir, ne da bi se bilo treba pripogibali. Priprava, ki omogoča lo lako lahko delo. je nekakšna košara iz pletene žice in posebne zakrivljene grabijo /. dolgimi in tenkimi zobmi, s katerimi se koplje in nabira krompir. S temi enoslavniini grabljaini se da v isliem času pobrati polovico več krompirja, kakor /. roko v istem času. Lešalci ne morejo več z gore ti Pred komisijo znanstvenikov in tehniških strokovnjakov je pokazala Francozinja Biget v billeu zanimiv poskus. Sama je izdelala pojiol-noma ognja varno obleko za letalce, v kateri se letalec, če se vname letalo, lahko brez opeklin srečno reši i/, gorečega letala. Iznajditeljica se je oblekla sama v izdelano obleko, nato so jo zavili \ balo bombaževi ne. katero so polili z bencinom in zažgali. Potem, ko jc bombaževimi z velikanskim jdamcnoni zgorela, >o odvili izumiteljico in ugotovili, da nima niti najmanjših opeklin. Če se bo obleka obnesla tudi v letalih, bodo letalci s tem izumom rešeni najstrašnejše smrti, ki jih i lahko doleti v letalih. Velikanski tu... V kielskem zalivu so te dni ujeli velikanskega luna, ki je bil težak 3«) kg Tuna so najbrž privabili velikanski roii lokard. Konzerve si bomo delali sami. Na lipskem vclcscl-inu je zbudil velika zanimanje aparat za domačo porabo, s katerim se dajo pločevinaste konzervne škatle na enostaven način neprodusno zapreti. Aparat se bo gospodinjam prav gotovo prikupil, ker je zelo priročeu. Jež je ptice Doslej smo vedno mislili, da je jež zelo koristna žival, ki po vrtovih pobira Ie miši in polže. Zadnje čase so se nekateri znanstveniki delj časa bavili z ježevim življenjem in ugotovili, da ježi jedo tudi ptice. Tako so presenetili ježa. ki ,=c je masl.il z mladim škorcem. Enega pa je najbrž že pojedel. Verjetno je. da jc jež nevaren za vse ptice, ki gnezdijo pri tleh. Mož: Veš kaj, ljuba moja. sedaj pa morava varčevati. Prav rad bi imel, da bi si odslej sama šivala svoje obleke. Žena: »Veš, to pa ni mogoče. Ampak če hočeš, odslej naprej prav rada tebi šivani vso obleke. it Orožnik je ustavil molociklista: »Vi sle vozili s hitrostjo 70 km skozi vas Zapisal vas bom! Motociklist vzame i/, žepa cigareto in ponudi . orožniku: Veste kaj, gospod orožnik, bodite lako | dobri in napišite, da sem vozil s hitrostjo 00 km l V kratkem nameravam namreč prodali* molor.t K stavki tekstilnih delavcev v Angliji. V laincashirskem okrožju stavka sedaj okrog 200.0(X) tekstilnih delavcev. Vsa dosedanja pogajanja med delodajalci in delojemalci so se razbila in prav verjetno jc, da bo stavka dolgo trajala. Na -liki vidimo slavkujoče delavce, ki pohajajo po mestu Blackbum. Konec ladijskega vijaka Orodni ključavničar Kranc Heudorf iz Berlina je prijavil prt nemškem državnem patentnem i uradu nov izum. ki obeta popolnoma spremeniti paropiovno tehniko. Izumitelj je sestavil ladijski model, katerega poganja na popolnoma nov način. Za pogon je izumitelj porabil način plavalne teh nike. ki jo ima kit. Radi tega je dosegel kakor pravi, mnogo večje hitrosti, hkrati pa je ladja mnogo bolj okretna. Doslej so se mogle vse ladje gibati le naprej ali nazaj. Obračanje ladij pa je bilo omogočeno le s krmili. Ladja, ki nasede in katera je opremljena z vijakom, mnogokrat ne more > pečine nazaj v morje, ker visi postrani. ■ Pri tem novem načinu pa je opremil izumitelj ' ladjo z neke vrste plavutami, ki so nameščene na obeh straneh ladje. Teh plavut je lahko do 0 : parov. Čim več jih jc. tem večja je seveda hitrost. Stroški za opremo ladij s takimi plavutami niso veliki in zato bi lahko dobili ludi stari parniki take plavute. Izumitelj trdi, da bi ladja, ki bi bila opremljena s takimi plavutami, lahko prevozila progo med Evropo in Nevvyorkoni v dveh dnevih, če bo izum pri praktičnih poskusih v resnici uspel tako, kakor obljublja njegov izumitelj, potem je nastopila v morski plovbi nova doba.