VSAK NAI PELA SVOIE (Mef) Izola je v obdobju bonace. Vse manj nas je v normalnem in celo v rumenem tisku, kar sploh ni slabo, saj je bilo marsikaj iz preteklosti malo za lase privlečenega ali napihnjenega, novinarji pa pač potrebujemo nekaj časa, da se zavemo naše vloge v takšnih dogodkih. Zdaj je Izolskega medijskega cirkusa očitno konec in začelo se je obdobje resnega ocenjevanja stvari in predstavljanja Izole, takšne kot je v resnici. Nič drugačna ni kot večina drugih slovenskih mest: ima svoje lepe in svoje slabe strani. Med lepše zagotovo sodi urejenost mesta, ki nam jo mnogi zavidajo, a kaj, ko smo hkrati tudi eno redkih slovenskih mest, ki še nima svoje čistilne naprave in vse svoje odplake izloča naravnost v morje, ki je hkrati naš glavni turistični prodajni artikel. In glej ga zlomka, naša največja plaža je ob vsem tem že nekajkrat izbrana za najbolj urejeno morsko plažo v Sloveniji, čeprav mnoge moti, da je vsake toliko neprehodna, hkrati pa ponoči nezavarovana. Tako kot arheološke izkopanine, ki bi jih vsak turistični kraj z veseljem pokazal in zaračunal, pri nas pa so skrite za ograjo in Banka Koper 22. september 2005 mimoidoči niti slutijo ne, da bi namesto sončnega zahoda lahko občudovali mozaike s palače iz obdobja Rimljanov. Pa to niti ni najhuje, saj ne morejo niti v edini kaj vredni palači v mestu, ki pač nimata turistične ampak zgolj bivalsko in prireditveno funkcijo. Pa sta obe palači zelo lepo obnovljeni in vredni ogleda, tako kot muzej vlakcev in modelov ladij, ki pa enostavno ne zaživi, morda tudi zato, ker v hotelih svojim gostom nimajo kaj dati v roke ampak tuji gostje o Izoli še največ izvedo iz, v tujini izdanih vodnikov. Izola ima lep prospekt in ima celo zgoščenko a bi se z njima turisti po Izoli hitro izgubili. Nekateri nam pravijo, da bi morali v Mandraču lepše pisati o našem mestu, ter da vidimo samo slabo, lepega pa ne. To seveda ni čisto res, delno pa je, a je prav tako. V sistemu, ki ga živimo se pač ve: obstajajo službe, ki morajo vsevprek hvaliti in so novinarji, ki morajo videti tudi drugo plat. Zato imamo v občini Mandrača in imamo Bobnič ter še kakšno glasilo te vrste. Vsak ima svoje zadovoljne bralce in prav je tako. To, da je Mandračevih vse več pa nam tudi nekaj pove. hi h šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si BOGATA JESEN To ■ le vam povem, to je bogata jesen. Zelja in solate so polne te zaplate, in od graha in fižola se mi že skoraj rola. Ker mi je vsega žal sem vsem okrog razdal, zato so moji znanci Že kot vegetarjanci. Nihče sicer ne protestira čeprav je eden le izjavil, da bi bilo morda le bolje, če bi namesto vrta hlev postavil. DANES BREZ AVTOMOBILA AVTO C E N T C H Danes je zadnji dan Tedna mobilnosti, poimenovan tudi Dan brez avtomobila. Gre za pobudo, ki jo je občina Izola pred leti med prvimi v Sloveniji zagrabila z obema rokama. Potem pa je navdušenje in morda tudi propagandni učinek akcije minil in danes o njej, vsaj na lokalni ravni, ne govori nihče. A tudi brez tega opažamo, da je po izolskih ulicah vse več koles, le občinskih nihče ne povoha. Avto Center Jereb. Izola www.a-jereb ji Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA ŽUPANJA-IL SINDACO Številka: 82-11/2002, 82-9/2004 Datum: 22.9.2005 Na podlagi 29. in 53. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/97, 68/98 -odločba US, 74/98, 12/99, 16/99, 70/00), 56,člena Statuta Občine Izola (Uradne objave št. 15/99, 8/00, 8/05), določil člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (ur. list RS, št. 3/02) ter določil Načrtov zaščite in reševanja z oznakami N-l in N-5 z dne 21.9.2005 , izdajam naslednjo OBVESTILO ZA JAVNOST o sprejetju Načrtov zaščite in reševanja -2/05 (1) Javnost obveščamo, da sta bila dne 21.9.2005 potrjena in sprejeta naslednja načrta: - Načrta ukrepanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi v občini Izola in - Dokumente zaščite in reševanja za ukrepanje ob potresu. (2) Načrta sta objavljena na spletni strani Občine Izola, naslov: www.izola.si (povezava na Občinska uprava / Zaščita, reševanje in pomoč/Načrti ZiR). (3) Vsi izvajalci in akterji, ki nastopajo v načrtih morajo svoje aktivnosti in organiziranost prilagoditi z določili načrta do konca februarja 2006. (4) Koordinacijo in usklajevanje aktivnosti na operativnem področju izvaja skrbnik načrtov zaščite in reševanja občine Izola. Županja Breda PEČAN OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA ŽUPANJA - IL SINDACO Prot. nn.: 82-11/2002, 82-9/2004 Data: 22.09.2005 In virtu’ degli artt. 29 e 53 della Legge sulle autonomie locali (Gazz. Uff. RS nn. 72/93, 7/94-ordinanza CC, 57/94, 14/95, 20/95-ordinanza CC, 9/96-ordinanza CC, 44/96-ordinanza CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-ordinanza CC, 74/98, 12/99, 16/99, 70/2000), delPart. 56 dello Statuto del Comune di Isola (B.U. nn. 15/99, 8/2000 e 8/05), delle disposizioni delFOrdinanza sui contenuti e sulEelaborazione dei piani di protezione e soccorso (Gazz. Uff. RS n. 3/02) e delle disposizioni dei Piani di protezione e soccorso siglati N-l e N-5, e datati 21.9. 2005, il Sindaco emana il seguente AVVISO suiraccoglimento dei Piani di protezione e soccorso - 2/05 (1) Si informa il pubblico che in data 21.9.2005 sono stati convalidati ed approvati i seguenti piani di protezione e soccorso: - Piano degli interventi nel Comune di Isola in caso di incidenti con sostanze pericolose e - Documenti di protezione e soccorso in caso di terremoti. (2) I piani sono pubblicati sul sito ufficiale del Comune di Isola: www.izola.si (link: Občinska uprava / Zaščita, reševanje in pomoč / Načrti ZiR). (3) Entro la fine di febbraio 2006, tutti gli esercenti e operatori inclusi nei piani hanno il dovere di adeguare le proprie attivita’ e 1’organizzazione alle norme del piano. (4) Il coordinamento e Farmonizzazione delle attivita’ al livello operativo sono a cura del tutore dei piani di protezione e soccorso del Comune di Isola. Il Sindaco Breda PEČAN PTT s NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. STARA ŠOLA: ŽE VELIKOKRAT Trinajstega septembra 2005 sem si v popoldanskem času ogledala stavbi stare OŠ Korte in prostor okoli nje. S pravcato grozo sem opazila, da je danes stanje še slabše kot je bilo pred šestimi leti, ko sem v imenu svojega učiteljevanja v tej stavbi, preko KD Korte sprožila akcijo za »rešitev stavb« pred uničenjem. Rada bi upala: * da je na tem svetu še kdo, ki mu je mar za naše korenine in za žulje, ki sojih naši predniki žrtvovali za kulturni etos Kort. * da ne boste dovolili, da šolo dobesedno raznesejo Trenutno so vrata vanjo in v notranje prostore na stežaj odprta in v njej kraljujejo kupi odpadkov s kantami »morda celo kake kisline«. Kurilnica, ki je pred par leti kazala lice razgrabitve je danes počiščena in opremljena s fotelji in pečjo. V njej mladina priložnostno domuje. Sebi primemo je priredila tudi na novo zgrajeno skladišče, v katerem »prireja do ranih ur dneva vaški skupnosti kar prijetne noči«. * da boste uresničili tisto o čemer smo sklepali pred šestimi leti! * da imamo v kraju, občini, republiki še oblast, da naredi konec kulturni sramoti prvi slovenski šoli v Istri! * da smo tudi Slovenci v Istri še prisotni s svojo kulturo in ne le z umazanijo in divjaštvom, kot so nam pripisovali pred 150. leti! Po zgoraj omenjenemu prizoru, pa nam to, danes prav lahko in zelo opravičeno pripisujejo! Rada bi upala, da si boste zadevo ogledali in končno kaj ukrenili!. Nada Morato O IZOLSKI SOCIALNI SLUŽBI Tega, kar se je zgodilo naši družini, res nismo pričcakovali, da se lahko zgodi v tem času. Naj tudi ostali Izolani vedo kakšno socialno službo imamo v Izoli. Dokler si zdrav, niti ne veš kje vse škripa. Ko si bolan in nemočen, šele spoznaš, da je tudi ustanova, ki naj bi ti pomagala, nemočna in nesposobna. Po 5. mesecih zdravljenja in rehabilitacij, se je oče po možganski kapi s posledico ohromitve levega dela telesa, vrnil domov. O tem prihodu in o vseh podrobnostih bolezni smo pravočasno, 2 tedna vnaprej, obvestili tudi izolsko socialno službo, kajti oče je potreboval nadaljevanje nege tudi doma. Zagotovili so nam pomoč, brez problemov, negovalke bodo prihajale k očetu vsak dan. Res so prišle že na prvi dan prihoda, v petek. Prišle so tudi v soboto in nedeljo, 3x na dan, zjutraj, popoldne in zvečer. Tako kot smo se dogovorili. V ponedeljek pa so že obupale in zjutraj že ni bilo nobene več. Mama je čakala in čakala, dokler ni okrog 10 -11. ure prišla sama direktorica socialne službe povedati, da ne bodo prevzeli našega primera, ker nimajo dovolj osebja, ker bi morale hoditi 2 negovalki naenkrat. Pa saj so že od vsega začetka vedele kako in kaj! Rekla je še, naj ga damo rajši v dom. Mama, hudo prizadeta nad temi besedami (tudi sama je imela pred leti možgansko kap, zdaj težko hodi in govori), je uspela reči le, da če ga damo v dom, ga damo umret. In dobila odgovor, da saj bo tako in tako umrl. Ali so to besede odgovorne osebe zaposlene v naši izolski socialni službi!!! Sramota in žalost hkrati. Niti, da bi nam zagotovila pomoč, vsaj dokler si ne dobimo druge pomoči in negovalke. Ne, pokazala je njihovo nesposobnost in nemoč ter odšla. Reši in znajdi se kot veš in znaš. V sekundi smo ostali sami in brez pomoči. Poleg drugih skrbi in obveznosti vezane na očetovo bolezen, nam niti na misel ni prišlo, da bo ravno državna služba, ki nudi pomoč na domu, zatajila. Očitno so usposobljene negovati samo drobne in suhe bolnike, debeli oz. močni, morajo v dom. Takoj smo šli v akcijo telefoniranja in iskanja privatnih negovalk. Ni bilo lahko, kajti vse so bile večinoma že zasedene. Nismo obupali in na srečo, smo že za naslednji dan, v torek, dobili gospo dobrega srca, ki nam je takoj priskočila na pomoč in še zdaj hodi k nam. Kasneje smo dobili še dugo negovalko, s katero sc tekom dneva izmenjujeta. Obe se na čimboljši način trudita olajšati dan bolnemu očetu. Vsa zahvala jim. Izolska socialna služba pa bo morala močno razmisliti kako naprej, kajti bolni ljudje niso krivi in ne bi smeli povrhu vsega trpeti še to, da ustanovi, ki naj bi bila med stebri občine, primanjkuje usposobljenega kadra. V izogib podobnim problemov, bi jim moška roka in pomoč, tudi prav prišla, predvsem bolnikom. (Družina Rožac, Izola) 25. seja OS GRADNJE PRI BOLNICI BURHO DUHOVE V četrtek, 29. septembra, se bodo na prvi podopustniški seji sestali izolski občinski svetniki. Za njimi so kar dolge počitnice, saj niso sejali vse od 21. julija, če seveda izvzamemo proslavo občinskega praznika, ki tokrat ni imel značaja seje. Seveda se je v tem obdobju nabralo kar nekaj gradiva, med drugim tudi takšnega, ki bo vreden pozornosti javnosti. Poglejmo nekaj točk dnevnega reda. BELVEDERE O pripravi Lokacijskega načrta za območje Belvedere, ki bo zdaj že v drugi razpravi, je bilo veliko napisanega in povedanega, celoten project pa niti ni bil deležen pretiranih odzivov javnosti, če seveda izvzamemo nekatere zahteve sosedov hotelskega kompleksa, ki pa naj bi jih investitor (HTP Belvedere) in stanovalci ožjega območja medsebojno urejali. S tem dokumentom bo hotelsko podjetje končno dobilo zeleno luč za urejanje tega območja, gradnjo nove ceste, novega hotela in depandanse, 'vvellness centra itd. Začetek gradnje so v podjetju sicer napovedovali že za to jesen a se zdi, da bodo morali z začetkom malo počakati, saj še čakajo nekatere papirje, menda pa imajo tudi nekaj internih težav. Pred kratkim jih je zapustil vodja prodaje Boris Može, vse pogosteje pa je tudi slišati, da ruski lastnik razmišlja tudi o možni prodaji podjetja, ki ga je kupil pred osmimi leti. Takrat je Istrabenz ponudil premalo za nakup Belvederja, zdaj pa bi menda bil pripravljen seči globje v žep, vendar so to še vedno le špekulacije in tako raje ostanimo pri informaciji, da bo Lokacijski načrt skoraj zagotovo sprejet, nadaljevanje pa bomo že videli. IPLAS POLIMER IN OPREMA Na tem območju industrijske cone se bo v bodoče veliko gradilo, še posebej če bodo uresničene zamisli o gradnji večnamenske prireditvene dvorane oziroma našega Koloseja in spremljevalnih objektov. Del tega načrta pa je tudi gradnja nove reševalne postaje, ki bo zrasla na območju med Komunalo in Polimerjem. Območje postaja zanimivo tudi zato, ker bo tam tekla bodoča vpadnica v Izolo. Odcep s hitre ceste bo namreč vodil skozi sedanje dvorišče Stavbenika in po industrijski cesti do križišča pri avtokampu. Glede na že opravljene razprave ne gre pričakovati posebnih pripomb na predlagani document. OBMOČJE BOLNICE V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da bo to območje postalo veliko gradbišče, saj bo kar lepo število parcel postalo zazidljivih. In medtem ko se nekateri mediji zanimajo za lastnike the parcel med katerimi so tudi znani Izolani, pa kar nekako v ozadju ostaja dejstvo, da bomo s temi gradnjami izgubili še en del našega zelenega dela občine. Na omenjenem območju bodo namreč skušali pridobiti kar 56 parcel za gradnjo individualnih hiš. Večina jih bo sicer na severnem pobočju s pogledom v koprski zaliv, nekaj pa jih bo tudi na pobočju, ki ga vidimo iz izolske smeri. Tako je v območju ureditvene cone Al (glej karto ali fotografijo levo spodaj) je predvidena gradnja 33 individualnih stanovanjskih objektov (od tega dva dvojčka), gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture, vodnogospodarske ureditve ter ureditve zelenih površin. V območju ureditvene cone A2 je predvidena gradnja 21 stanovanjskih objektov ter dveh turističnih kmetij (kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija - kmetija odprtih vrat, vinotoč, osmica), kot nadomestnih lokacij morebitnih rušitev zaradi gradnje hitre ceste. Predvidena je gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter ureditve zelenih površin. Za vse ureditve v ureditveni coni A2 je potrebno upoštevati pogoje za poseganje v območje kulturne krajine. Ureditvena cona A3 je namenjena programom bolnišnice in izobraževanju. Glede na to, da za ureditveno območje A3 ni podrobneje razdelanih programov, se v območju ne predvideva novih objektov, dopustna so le dela za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture, spremembe namembnosti in gradnja komunalne infrastrukture. Glede na to, da za ureditveno območje BI ni podrobneje razdelanih programov, so možni posegi skladno z določili Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje občine Izola. Enako velja tudi za območje B2. Seveda čaka pripravljalce natančnejših dokumentov še vrsta nalog med katerimi zagotovo ne gre spregledati težav v zvezi z lastnino zemljišča, saj Bolnica še ni rekla zadnje besede, enako pa velja tudi za nekatere individualne lastnike, ki se na tem območju tudi ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. klb v ■ r šifra V_____ OBALA V MALEM Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI _______________________________________________________________________J 25. seja OS KONČNO TUDI OTOK V SVETNIŠKIH KLOPEH Za konec obravnave prostorskih aktov bodo izolski občinski svetniki obravnavali še pobudo za izdelavo Lokacijskega načrta Viližan (zaliv med Ladjedelnico in Rexom), kjer je predvidena ! tudi gradnja prvega slovenskega morskega otoka, natančneje j valobrana. Pobuda temelji na že izdelanem družbenem planu ' Obala Koper - Izola, v katerem je zapisano: Območje rta Viližan predstavlja izjemen prostorski potencial. Na rtu i je mogoče zaključiti urbano potezo mesta Izole in zgraditi objekt v morju, ki akvatorij zavaruje pred valovanji in omogoči nove oblike rabe. Objekt v morju naj bi izpolnjeval več funkcij. Kot valobran naj bi zaščitil območje akvatorija zaliva Uporaben naj bi bil za razširitev športno rekreacijskih in zelenih površin, pristajanje manjših plovil in javnega pomorskega prometa,... Valobran naj bi bil s kopnim povezan s pomolom kot odcepom obalne promenade (peš in kolesarska pot, intervencijski dovoz,...). Ob obali proti Izoli naj bi bila urejena plaža. Obalno promenado in skalomet je potrebno povezati s peš potjo, ki predstavlja hrbtenico povezave mest Koper in Izola, na katero se pripenjajo tudi vse druge rabe in dejavnosti. Pred izvedbo natančnejših analiz velja, da mora biti objekt v morju vsaj 80 metrov odmaknjen od obale. Izogniti se mora varovanemu območju arheološke dediščine in omogočiti poglede z obalne promenade na mesto Izola. Objekt je potrebno zgraditi s čistim kamnitim materialom. Proti severnemu delu je objekt potrebno zaščititi z valobranom. Obrežni pas - infralitoral predstavlja izjemno občutljiv biotop, zato vanj objekt ne posega. Tudi morski tokovi tik ob obali naj bi z ureditvijo ostali kar najmanj spremenjeni. Pred izgradnjo objekta je nujno izvesti potrebne arheološke raziskave. Pred izdelavo lokacijskih načrtov je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage: pregled ožjega obalnega pasu, izdelati je potrebno hidrološki modelni preizkus valobrana v laboratoriju, študijo tokov ob morski obali in vse ostale študije in raziskave, ki se pokažejo kot potrebne za definiranje oblike, velikosti in lege objekta v morju. Pred izgradnjo objekta v morju je potrebno sanirati vse kanalizacijske izpuste v zaliv. Pri rtu Viližan obstaja možnost ureditve tretjega dela podmorskega arheološkega parka ali vsaj informativne table. Možno bi ga bilo povezati z valobranom. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA KOPER Obiščite nas v Izoli v prostorih Pošte Slovenije - Cankarjev drevored i KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Občinski svetniki se bodo naslednji četrtek spopadli z zares obsežnim dnevnim redom. Poleg že predstavljenih gradiv ki sodijo v poglavje prostorskih aktov bodo končno obravnavali tudi že nekajkrat odložen predlog odloka o lokalnem turističnem vodenju na območju treh istrskih občin. Bistvo odloka je, da bodo vodiči morali imeti opravljen nekakšen izpit oziroma koncesijo za takšno delo. V nadaljevanju pa bodo obravnavali dva predloga odlok v zvezi z odpadki. Prvi sicer govori o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, drugi pa o ravnanju z odpadki v občini Izola, ki pa le natančneje določa pooblastila JP Komunala v zvezi z ravnanjem z odpadki. Kot rečeno imajo svetniki na dnevnem redu 19 točk, skupaj s podtočkami pa kar 33, tako da sta v zvezi s sejo možna dva scenarija: ali jo bodo morali prekiniti in nadaljevati čez teden dni, ali pa se bodo o odločanju že vnaprej dogovorili in bodo le formalno opravili glasovanja. (DM) IZOLA BO VOJAŠKO "ODMARAUŠTE" Nekoč je nastanitvene kapacitete s tem imenom in s to funkcijo imelo kar nekaj obmorskih krajev, slovenska in pred njo jugoslovanska vojska pa je uporabljala počitniški objekt na Debelem rtiču. Seveda je dandanes vse drugače in tako je tudi podžupan Igor Franca na prejšnji seji OS vprašal ali res namerava Slovenska vojska objekt v Drevoredu 1. maja 11 nameniti za turistično dejavnost za svoje zaposlene. Po njegovem mnenju bi bilo smotrneje, da bi Ministrstvo za obrambo, če teh prostorov ne potrebuje, le te raje namenilo sodišču, policiji, Univerzi, Centru za socialno delo ali kakšni drugi državni službi, ki se otepa s prostorskimi težavami. V odgovoru so s Sektorja za gospodarjenje z nepremičninami pri Ministrstvu za obrambo povedali, da so se prostorske potrebe Ministrstva bistveno zmanjšale, zato so že leta 2003 sprejeli odločitev, da del objekta namenijo za druge dejavnosti Ministrstva za obrambo. Program prenove predvideva spremembo namembnosti dela pritličja in obeh nadstropij in sicer iz administrativne (pisarniške) v nastanitveno (počitniško) dejavnost. Prizadevajo si, da bi pridobili dodatne apartmajsko urejene enote za počitnikovanje in hkrati za službene potrebe Ministrstva za obrambo oz. Generalštaba Slovenske vojske, ki bo nastanitvene kapacitete koristil za rehabilitacijo in namestitev vojakov, ki se vračajo iz misij na kriznih območjih (Afganistan, Bosna in Hercegovina) Izdelan imajo že projekt, konec leta 2004 pa so tudi vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Glede prostorskih potreb drugih ministrstev in služb pa pravijo, da že vrsto let sodelujejo pri iskanju optimalnih prostorskih rešitev za delovanje vseh ministrstev, v zadnjem obdobju še posebej pri zagotavljanju pogojev za uvedbo Šengenskega režima na meji. V teh dogovarjanjih objekt v Izoli ni bil nikoli predmet medsebojnih usklajevanj. TAPETNIŠTVO • Predelava blazin in stolov \—7 • Izdelava tend in zaves | | • Tapetniške storitve GSM: +386 41 745 267 • Tel.: 05 62 84 676 Referendum o Zakonu o RTV REFERENDUMSKA GENERALKA ZA LOKALNE VOLITVE Nedeljski referendum me je spravil v resno zagato. Glede na to, da sem bil več kot desetletje zaposlen v ustanovi, ki je predmet referenduma in da sem kot odgovorni urednik koprske televizije tudi sedel v njenem programskem svetu mi seveda ni povšeči takšno vsevprek udrihanje po tem organu, kot da bi v njem doslej sedeli sami bebci in politični izkrivljene!. Toda istočasno moram priznati, da se je bilo težko boriti proti mlinom na veter, ki so se vrteli po svoje in jih je bilo težko ustaviti ali pognati hitreje. RTV hiša je namreč dinozaver, ki ima največ težav sam s sabo, razbit je in malo kaotičen, razen zdaj, ko jih je zunanji nasprotnik združil in so nenadoma pozabljena številna nesoglasja, tudi tista o samostojnosti in sploh prihodnosti regijskih centrov, med katerimi je r tudi koprski rtv center. fefeMfr-viaa RTV je vredna, da bi nekdo temeljito *■■■■;! pometel po njenih skritih kotičkih in razbil '' “mmt' nekatere večne artikle, ki vedrijo v njej, ^ vendar istočasno vem, da novi zakon tega ne bo omogočil. Napisan je bolj z željo po spremembah v tej hiši (tudi oblastvenih, političnih in celo programskih), kot pa da bi dejansko želel spraviti javno ustanovo na višji, evropski nivo. Centralizacija odločanja je pač primerna v državah z bolj konzervativno oblastjo, v tistih drugih pa je ravno obratno. Govoriti o tem, da je prejšnja vlada posegala v programsko neodvisnost rtv hiše je seveda malo za lase privlečeno, saj so na tej hiši uspevali in še vedno prejemajo priznanja nekateri novinarji za katere je bilo kristalno jasno h kateri opciji sodijo. In tako se kolebam od enega vprašanja k drugemu in razmišljam, kaj bo pravzaprav odločilo tisti trenutek, ko bom pred glasovalnim okencem, vedno bolj pa sem prepričan, kako ta referendum dejansko služi preverjanju stanja duha pred skorajšnjimi lokalnimi volitvami. Če bo zakon padel bo to jasno opozorilo sedanji vladi, da je zapravila karik, ki ga je čuvala za pravo igro. Če bo zakon potrjen pa bo vedela, da ji še ostaja nekaj rezerve, vendar jo bo morala v naslednjem letu dni zelo varčno uporabljati. (D.M.) je se so se 134 IZOLSKI BOAT SHOW ČAKA OBISKOVALCE V torek sc je uradno začel četrti prodajni salon navtike Izola Boat Show, ki velja za enega pomembnejših v tem delu Jadrana, čeprav je treba priznati, da v prvih dneh ni pritegnil prevelikega števila obiskovalcev. To je zaradi vremena tudi razumljivo, zato pa organizatorji za konec tedna pričakujejo zelo velik obisk gledalcev in tudi kupcev razstavljenih plovil. Kot rečeno je prenovljeni sejem privabil skoraj vsa podjetja, ki ukvarjajo z navtiko, tako da zmogljivosti polno zasedene, saj predstavlja 85 razstavljavcev s novimi plovili v vodi in okoli 25 na kopnem ter 13 rabljenimi plovili. »Letos smo precej dvignili nivo storitev in prenovili sejem, saj imamo nove in večje razstavne prostore, razširjeno ekipo organizatorjev, precej več je tudi razstavnih površin na kopnem,« je dejal Dušan Bajc, direktor podjetja Exponautic. Organizirana bo vrsta obsejemskih dogodkov. V čeraj smo imeli okroglo mizo o novi hrvaški pomorski zakonodaji, danes, v četrtek ob 17. uri pa je na programu okrogla miza o slovenski zakonodaji in prilagajanju EU na področju uvoza in izvoza plovil. V petek ob 12. uri bo match race v akvatoriju marine, na katerem sodelujeta Jure Orel iz Slovenije in Dario Kliba iz Hrvaške, ki sta na svetovni match race lestvici naj višje uvrščena Slovenec in Hrvat. Istega dne bo ob 16. uri v Manziolijevi palači v Izoli otvoritev razstave stolov Janeza Suhadolca. Posebna novost letošnjega leta je bolšji sejem rabljene navtične opreme, ki bo ob koncu tedna organiziran v odprtem delu sejmišča. Pisma uredništvu OD REFERENDUMA DO NEVARNE POTI Nova ureditev zakona o RTVS je primerljiva z večino evropskih držav, vključuje pa tudi določbe, ki jih je želel Svet delavcev RTVS in jasneje razmejuje odgovornosti vodilnih v javni RTV. Da doslej to ni bilo tako, dokazujejo mnoge nepravilnosti; - vodstvo RTV-ja je kot da je gospodarska družba kupovalo in prodajalo delnice!!!, - v zavodu je zaposlenih preko 2100 delavcev, od katerih jih kar 47 % (skoraj polovica) nima ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, poleg njih pa preko 900 rednih honorarnih sodelavcev, - kljub visokemu prispevku za RTV naročnino, zavod posluje z velikimi izgubami, - dokazani so številni poskusi cenzure, pa še bi lahko naštevali. Novi zakon - za razliko od sedaj veljavnega - ne daje več nobene pravne podlage za poviševanje RTV prispevka glede na rast inflacije. Izglasovanje novega zakona o RTV Slovenija na referendumu pomeni torej začetek realnega zniževanja RTV prispevka, najbolj pomembno pa je: - novi zakon jasno določa pristojnosti organov - generalnega direktorja, direktorja televizije in radia ter programskega sveta, - v primeru, da zavod ne bo voden in posloval, kot je določeno z zakonom, bo jasno, kdo nosi odgovornost. - v svetu RTV-ja ne bodo predstavniki le izbranih civilno-družbenih organizacij oz. društev, pač pa so možnosti odprte za vsa društva, ki delujejo v Sloveniji. Končno pa smo tudi gledalci tisti, ki si za svoj prispevek ne zaslužimo slabega programa in stalnega napisa ZNOVA. Zato se bom udeležila referenduma in glasovala ZA zakon! Vabim vas, da se mi pridružite, glasujete ZA novi Zakon o RTV in tako omogočite, da se v javnem zavodu RTV finančne in organizacijske razmere uredijo, izboljša program in RTV postane televizija za vse. (Sandra Tetica, SDM Izola) tel.: 05/641 66 65 9sm 041 557 663 15 LET SALONA VENUS V IZOLI V salonu Venus so v torek zvečer opravili javno žrebanje ’ ; odgovorov na nagradno vprašanje, ki so ga zastavili v zadnjih j dveh številkah Mandrača. Prejeli so presenetljivo veliko pisem in / vsi odgovori so bili pravilni, le da so nekateri glasovalci pozabili : napisati svoje ime in naslov in so tako sami zapravili eno od treh lepih nagrad. Tretjo nagrado, pedikuro, je tako prejela Daniela Pozzecco, 2. nagrado (masažo) zaposlene v salonu Anka, prvo nagrado in bon za 15.000 tolarjev pa je prejela Vladka Gojak (pevka, uradnica in še kaj) Na koncu so seveda upihnili svečke na torti ob 15 rojstnem dnevu salona in se malo pogostili, potem pa se je delo že nadaljevalo, tako kot zadnjih 15 let. 15 obletnico praznujemo delovno, a skupaj z vami! BIRERIADA NE POZNA VREMENA Prvič smo se Ribari odločili, da bomo svoj tradicionalni malonogometni turnir na Šaredu združili s praznovanjem obletnice našega delovanja. In letos je bila priložnost še posebej prava, saj obstajamo že polnih 15 let. Vedeli smo, da bo z vremenom nekaj narobe a smo vztrajali z organizacijo dvodnevnega turnirja in praznovanja. Prijavilo se je kar 8 ekip in sicer: Ribari, Bambusi, Šemprepjen, No name, X Pet, Štella Roša, Artis in Moby Dick. Tudi tokrat so bile tekme izvrstne in tudi zabavne, na koncu pa so pokal že tretjič in tako v trajno last dobili No Name Drugi so bili Artis, tretji pa X Pet. Pokal za Fair Play so tradicionalno dobili Ribari, podelili pa smo tudi nekaj individualnih nagrad. Najboljši vratar je bil Amil iz ekipe X Pet, v veliko čast pa nam je bilo podeliti kipec najboljšemu igralcu turnirja VAldiju Lakošeljcu, ki je hkrati praznoval tudi rojstni dan, če odmislimoi, da je tudi eden najboljših malonogometnih igralcev v Sloveniji. Tudi torte so bile. Poleg Valdijeve še dve naši, ki smo jih dobili od Nataše (kava bar Maja in Royal bar) in od slaščičarne Ekrem. Seveda smo ob bakladi in mini ognjemetu zapeli tudi nekaj znanih navijaških ribarskih stihov, žal pa je zaradi dežja odpadel glasbeno zabavni del s Heat-om in Štefanom. Seveda Bireriade ne bi bilo brez ekipe Ribarov, ki vztrajajo pri organizaciji tega turnirja (Boris, Italo, Feco, Treska, Tine, Čife -roštiljero nol, Švara, Huso, Molekula, Cah in ostali rokometaši, Maxi, Pečo & zelje, Šou, Jovo, Lojze in ostali). Zahvala gre tudi sodnikom, posebej uradnemu Milanu Treskavici, ki je izvrstno sodil finalne tekme in domačinom, ki so vzdržali vse to. Zahvala gre še Vojkiju, Žvakiju, tabornikom OJS, ter Civilni zaščiti Izola. Na Bireriadi so sc predstavili tudi nogometaši novoustanovljene malonogometne ekipe Izola, ki bo nastopala v 2. slovenski ligi. Društvo navijačev Ribari bo finančno in navijaško podprlo to zagnano ekipo, seveda pa pričakujejo tudi pomoč drugih v občini (posebej sponzorjev). V sklopu malonogometnega turnirja so Bambusi pripravili tudi turnir v pandolu, kar kaže na to, da Bireriada postaja družaben dogodek širšega pomena, sodelovanje domačinov, Ribarov in drugih društev pa vse bolj konkretno in uspešno. (Mičo) V Mandraču z dne 8.9.2005 je bil članek z naslovom: za Parencano. vropa Pot Parencane bo povezala vse tri države; Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Ta pot bo, kot vemo rekreacijskega značaja, t.i. pot zdravja, turistična in tudi pot prijateljstva treh držav. No, moj namen ni obuditi spomine ali zgodovino ozskotirne železnice Trst-Poreč, ampak opozoriti pristojne, da uredijo ali zavarujejo košček poti od hiše v Dobravi 26, ki vodi v Strunjansko dolino. V tem delu poti cca. 70-100m navzdol so trije ovinki (ostri) in ko se rolkarji, biciklisti srečajo z nasproti se vozečim, se izmikajo in marsikdaj zletijo s ceste v bljižnje njive. Glede na to da imam v bližini vrt, videvam take dogodke dnevno. Na desni strani, kjer je kanal tj. med trsjem (kancle) je neviden zidek -prekrit z zelenjem. In ker obstaja verjetnost da se bo kdo kdaj zaletel v njega (možnost hujših poškodb) in da je bilo iz članka razbrati, da se v Izoli pri tem projektu ne bo investitralo, priporočam pristojnim da si kritično točko ogledajo in čim prej uredijo. (R.Umer- Izola) DAMJANA ZELO LEPO 1ZULEDA. JE VISOKA, CELO MALO VIŠJA OD MENE. IMA SVETLO POLT, ČRNE LASE IN LUŠKAN OBRAZEK. NJENE OČI SO TEMNO RJAVE IN ME SPOMINJAJO NA SRNO. DAMJANA JE VSAK DAN BOLJ VESELA IN ŽIVAHNA PUNCA. NAJBOLJ JO SPRAVLJAJO V SMEH NAŠ ti, HRČEK TIPI IN VICI MOJEGA OČETA. RADA BERE, ZELO RADA IN ZELO DOBRO KUHA, U OBVLADA VSA GOSPODINJSKA OPRAVILA,' TUDI MENE JE NAUČILA LIKATI TER I KUHATI. DAMJANA JE DOBILA DOSTI TOPLINE OD NAŠE DRUŽINE IN MI OD NJE. KAMOR MIDVA GREVA, JO IMAJO TUDI DRUGI LJUDJE RADI, KER JE DOBROSRČNA. MOJA LJUBEZEN BO ŠLA VSAK DAN BOLJ OD MOJEGA DO NJENEGA SRCA. (ŠTEFAN) Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper,_ Teden mobilnosti KDAJ BOMO DOBILI PRVO KOLESARSKO POT ? Vse od petka do danes (16. do 22. september 2005) je potekala vseevropska akcija z imenom Evropski teden mobilnosti. Letos se je evropski teden mobilnosti osredotočil na zelo konkretno temo, ki zadeva vse lokalne oblasti: DRUGAČEN NA POT, ki se ne nanaša samo na ljudi na njihovi poti na delo, ampak tudi na podjetja, bolnišnice in druge povzročitelje prometa. Ob tej priložnosti so tudi izdali priročnik, ki združuje koristne zamisli in informacije in obravnava vprašanje, kako doseči ciljne skupine in kako izboljšati zavedanje ljudi, da je treba v prometu skrbno varovati življenje mladih ljudi. Izola je v začetku sodelovala v tej akciji, kasneje pa se je odrekla aktivnega sodelovanja, kar je celo nekoliko presenetljivo glede na to, da se zavedanje o pomenu varovanja našega okolja in planeta med IZolani nedvomno povečuje. Novost v Listini evropskega tedna mobilnosti je poenostavitev meril za udeležbo. Mesta se štejejo za polne udeležence evropskega tedna mobilnosti, če se obvežejo, da bodo organizirala enotedenske dejavnosti, pri čemer bodo upoštevala letošnjo osrednjo temo: »DRUGAČE NA POT«, uresničevala enega ali več praktičnih ukrepov, ki so jih lokalne oblasti trajno uvedle in prispevajo k prehodu z zasebnega avtomobila na trajnostne načine prevoza in bolj trajnostni mestni mobilnosti na splošno in v tednu mobilnosti organizirala dogodek »V mesto brez avtomobila!«. Bistvo pobude Evropskega tedna mobilnosti je, da bi ljudje na poti med službo in domom ter na službenih potovanjih potovali drugače. Dnevna migracija odločilno prispeva k prenatrpanosti na cestah v prometnih konicah. Izkušnje kažejo, da ukrepi, ki omogočajo zmanjšanje prevoženih poti z avtomobilom in dajejo prednost kolesu, pešačenju in javnemu prevozu, ne zahtevajo nujno velikih vlaganj. Posebej podjetja, lahko ne glede na velikost, znatno prispevajo k reševanju problema dnevne migracije. Vlaganje v trajnostno mobilnost ne koristi samo družbi na splošno, ampak ima konkretne koristne posledice za zaposlene in delodajalce. Občina Izola je prve korake v tej smeri že naredila, vendar smo potem tam tudi obstali. Kolesa, ki jih je občina kupila in ki naj bi bila na voljo domačinom in turistom v glavnem samevajo ali pa jih uporabljajo le občinski uslužbenci (redarji), kolesarskih poti v mestu ni, še največ smo naredili s postavitvijo stojal za kolesa, ki jih samozavedni občani - kolesarji, uspešno uporabljajo. Škoda, kajti priložnost, da bi ob širši pozornosti storili še kaj več za zmanjšanje prometa in prometnih težav v občini je šla po vodi. > - \ Zakaj se ne bi odločili za spočite in zdrave noge? Prispeli so novi modeli profesionalne obutve za delavce v zdravstvu in gostinstvu. Udobna obutev iz naravnih materialov, ki odpravlja utrujenost nog in daje nogi pravilno oporo. Tudi modeli, ki s posebnim vzmetenjem ob hoji zmanjšujejo pritiske na celoten lokomotorni sistem in s tem odpravljajo bolečine v križu in hrbtenici. Izdelki za zdravo življenje V________________Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 Izola sicer ni velemesto in promet pri nas ni takšen kot v Nov Delhiju, vseeno pa vožnja s kolesom po mestu in posebej iz enega dela mesta do drugega ni ravno varna. V center Izole se prebivalci Jagodja in Livad radi podajo tudi s kolesom vendar so ulice po katerih vozijo avtobusi za kolesarje zelo nevarne. Vozila namreč prehitevajo kolesarje zelo na tesno in zračni udar je v takem primeru lahko nevaren. Zato je varneje voziti po pločniku, ki je seveda v prvi vrsti namenjen pešcem, vendar se je treba zavedati, da je vožnja po pločniku s kolesom v zakonu zapisana kot prekršek. Zagotovo je v širšem interesu, da prebivalci mesta uporabljajo kolo za kratke vožnje, saj vožnja s kolesom krepi zdravje, ne onesnažuje okolja in zmanjšuje potrebe po investiranju v draga vozišča in parkirišča. Čudi me, da se v Izoli tako malo pozornosti daje kolesarjem, čeprav tudi naša županja rada kolesari, sicer v glavnem i^ven Izole. ŠIROKE CESTE IN PLOČNIKI Ob tem se mi zastavlja vprašanje ali je upravičeno graditi tako široke nove mestne ulice, kjer širina vozišča prav sili nekatere voznike k povečanju hitrosti, potem pa jim to preprečujemo s postavljanjem hitrostnih ovir. Z ožjim voziščem bi namreč omogočili ureditev kolesarskih stez, obenem pa bi z utesnitvijo vozišča dosegli zmanjševanje hitrosti motornih vozil in zmanjšanje onesnaževanja okolja. Ob vsaki hitrostni oviri voznik namreč zavira, nato dodaja plin in je hrup in izpuh plinov večji kot pri enakomerni vožnji. Primer, kaj prinese takšno, nedomišljeno urejanje prometa je naprimer Bazoviška ulica. Nekaj podobnega pa velja tudi za nekatere pločnike v mestu. Ob Drevoredu 1. maja je obojestranski pločnik širine več kot 5 metrov, ki so ga sicer na eni strani v veliki meri zasedli razni lokali, na drugi strani pa je, razen lokala ob kinu, v celoti prost. Poceni, zgolj s talno signalizacijo bi tam lahko določili pas za kolesarje, ostalo pa bi še dovolj prostora tudi za pešce. Seveda bi moral tam vladati red, ne pa tako stanje kot ga prikazuje slika, ki byo lahko posneli kadarkoli. SEMAFOR V ZUSTERNI Poslansko vprašanje naše g. županje v zvezi s semaforjem v Žustemi pozdravljam. Isto vprašanje sem namreč tudi sam zastavil že ob pričetku del za semafor, tako Direkciji za ceste kot Občini Koper (g.Klinarju). Oboji so mi odgovorili, da je gradnjo zahtevala druga stran. Zato bo zelo zanimivo, ko bomo uradno izvedeli, kdo je v resnici zahteval to postavitev. Seveda pa niti mi nismo imuni za takšne odločitve in skrivanje akterjev. Tudi v Izoli imamo namreč nekaj manjših a podobnih primerov zapravljanja denarja. Zanimivo bi bilo naprimer vedeti, kdo je avtor oziroma plačnik stebrov za obvestilne table, ki so jih šele na velik pritisk javnosti, odstranili. Da o množici prometnih znakov, ki so velikokrat sami sebi namen, niti ne govorim, čeprav vsi vemo, da je cena prometnih znakov, skupaj z montažo, kar zajetna. Morda pa bo podobno vprašanje kot g. Županja na dve ministrstvi, našim odgovornim postavil kateri od občinskih svetnikov. Tudi občinski uslužbenci namreč ne morejo kar tako trošiti denarja davkoplačevalcev. HITROSTNE OVIRE Za konec pa še malo o lastni spreobrnitvi. Pred leti sem bil proti postavljanju hitrostnih ovir, saj sem smatral, da gre za podpiranje nediscipline pri upoštevanju prometnih znakov, vendar se je pokazalo, da je ta oblika prisile voznikov k zmanjšanju hitrosti, edini učinkovit ukrep. Zato je predlog o omejitvi hitrosti po vsej Izoli na 40 ali celo 30 km na uro lahko dober prispevek k varnosti in hkrati k zmanjšanju stroškov za prometne znake. Množica ovir sicer ne dviga ugleda naših voznikov, toda dokler zmanjšuje število prometnih nesreč, je upravičena. (Anton Horvat) KAPUČINO Nogomet IZOLA ARGETA : ZARICA 5:1 [3:01 IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 60, sodnik Babnik (Lj.) 6,5. Strelci: 1:0 - Huremovič (4), 2:0- Mrak (23), 3:0 - Čauševič (37- llm), 3:1 - Stojnic (65-llm), 4:1 - Bogatinov (78). 5:1 - Čauševič (81). IZOLA ARGETA: Rupnik 7,5, Huremovič 7 (od 64. Martinelli 6,5), Sirotič 6,5, Šabič 6,5, Franetič 7, B. Božič 6,5, Radovac 6,5, Maletič 6,5, Mrak 7 (od 75. Bogatinov -), Čauševič 7,5, Lazar 6,5 (od 62. Batista 6). Trener: A. Pucer. Po zgodnjem vodstvu domačih se je ritem igre nekoliko upočasnil. Klub temu so gostje večkrat nevarno ogrozili domača vrata, a je Rupnik z odlično obrambo uspel očuvati svojo mrežo. Izdani so začeli pogosteje prihajati pred gostujoči gol, v enem od napadov pa je Mrak izkoristil napako Kranjčanov v obrambi in podvojil vodstvo. Prekršek nad njim v kazenskem prostoru Zarice bil razlog za najstrožjo kazen Izole, Čauševič pa je z bele točke tudi rezultatsko potrdil boljšo predstvo domačih v prvem delu. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolje, a so spričo netočnosti svojih napadalcev zapravili nekaj dobrih priložnosti. Znižanje zaostanka je gostujoče igralce sprva ohrabrilo v boju za morebitno izenačenje, a sta Bogatinov in Čauševič z novima zadetkoma izničila možnost preobrata. Nove točke so prišle zelo prav, saj se je Izola povzpela na šesto mesto, tik za Kortežani, za katerimi zaostaja za točko. V naslednjem krogu se bodo modri pomerili z Bonifiko (nedelja ob 16.00 v Kopru), ki jih je pred dvema tednoma z 1:0 premagala v pokalnem tekmovanju MNZ Koper. Vse boljša igra Izole bi bila lahko garancija za maščevanje - tudi zato, ker Koprčani izgubljajo začetni zalet in nihajo v igri. Kortežani bodo tokrat morda imeli nekoliko težje delo, saj odhajajo na gostovanje k drugouvrščenemu Dobu. Toda fantje v zadnjih štirih krogih, kar jih vodi Danilo Sergaš, še niso izgubili in tudi na Dob vsekakor ne odhajajo z belo zastavo. BV Avtoplus Korte: ND Slovan 1:1 [0:0] Strelci: 0:1 - Jezerčič (53'), 1:1 - Štampfer (86') KORTE, 18. septembra, Gledalcev 30, Glavni sodnik Žnidaršič Andrej (Kranj) Avtoplus Korte: Sirotič, Scrdinšek, Pahor, Pirc, Begič, Furlanič, Božičič, Bašič, Rcljič, Peršič, Baruca Menjave: Peršič / Meš (46'), Serdinšek . Štampfer (TO1), Božičič Ademi (82') Kortežani so bili v nemogočem vremenu bseskozi boljši nasprotnik. Takorekoč nenehno so napadali gol nogometašev s Kodeljevega, vendar so bili tudi zelo nenatančni, kar so gostje izkoristili in celo povedli. Toda domači se niso zmedli in so še bolj odločno krenili v napad ter preko veterana Štapferja malo pred koncem vsaj izenačili, čeprav bi si zagotovo zaslužili zmago. Morda za konec še zanimivost, da bodo Kortežani v soboto, igrali zvečer z začetkom tekme ob 19. 30, tako da bodo ljubitelji tekem pod reflektorji prišli na svoj račun. Zdaj pa gre zares! S sobotno tekmo proti Jesenicam začenjajo odbojkarice Izole, ki bodo letos tekmovale z imenom CPK Hitachi, svojo prvo sezono v pni ligi. Naj spomnimo, da so si pravico do napredovanja priborile z lanskim drugim mestom v drugi ligi, dober mesec dni po končani sezoni pa je iz izolskega tabora prišla odločitev za sodelovanje v ligi najboljših odbojkaric. Trener Tihomir Pcšič, ki je poleg deklet najbolj zaslužen za ta uspeh, je uspel ohraniti moštvo, ki si je izborilo napredovanje. V njem so Nataša Stanič, Jelena Pešič, Maja Pešič, Lea Kolar, Tamara Dobrinja, Urška Čeklič, Urška Bandelj, Alesya Fajič in Daša Gluvajič. Vsaj za eno sezono sta se jim pridružili še Maja Ceršak (Tabor Maribor) in Lucija Zavrtanik (Solkan), s katerima bodo Izolanke izboljšale že sicer dober sprejem. Navedenim izkušenim imenom sc bodo iz mladinskih pridružile tudi Tea Brenko, Martina Grdič in Zala Skomina. Za njimi so običajne priprave v Logu pod Mangrtom, prava forma bo najbrž prišla šele po nekaj tekmovalnih krogih, čeprav so naša dekleta že pokazala svojo kvaliteto. Konec tedna so namreč nastopila na večjem turnirju v Grosupljem, kjer so z izjemo najmočnejših prvoligaških ekip nastopile vse članice lige ter ekipa Šibenika, ki zaseda tretje mesto na hrvaški prv oligaški lestvici. Izoli je uspel preboj v finale, kjer so po zelo izenačenem boju tesno izgubile s Šentvidom, Koprčanke pa so v boju za tretje mesto doživele poraz proti Vitalu. Kvaliteta Izolank se je odrazila tudi pri izboru najboljše igralke turnirja, saj je ta lovorika pripadla Jeleni Pešič. Po gostovanju bodo v drugem krogu dekleta doma odigrale prvo prvoligaško srečanje proti Vitalu. Vzpodbuda gledalcev, katerim spričo novih tribun ni več potrebno stati, bo vsekakor dobrodošla. Tako na prvem, kot na preostalih srečanjih. (BRANKO VUGA)_________________ Namizni tenis Frank in Fatorič uspešna na igrah A-Adria V petek in soboto sta Kristin Fatorič in Simon Frank nastopila za državno mladinsko reprezentanco na igrah Alpe Adria. Pri mladinkah je Kristin Fatorič v finalu tesno 3:2 premagala reprezentančno soigralko Ivano Zero iz Velenja. V ekipnem delu so bile naše slovenske mladinke tudi prepričljivo prve. Oba dvoboja so gladko zmagale 5:0, drugo mesto je pripadlo Italijankam iz Furlanije Julijske krajine, tretje pa so bile mladinke iz Avstrijske Koroške. Simon Frank se je v posameznem delu prebil do polfinala. Za finale je z 1:3 izgubil z avstrijskim reprezentantom Platnerjem, ki je v finalu zmagal na turnirju. V ekipnem delu je slovenska reprezentanca tudi osvojila prvo mesto. Avstrijce iz Koroške je za prvo mesto premagala 5:3. Fatorič zmagala lodprti RS V nedeljo je v Cerknici potekal 1. odprti turnir RS za mladinke. Najboljše je tokrat odigrala turnir Kristin Fatorič, ki je še kot kadetinja zmagala pri mladinkah. Njena igra je nihala skozi cel turnir, vendar ji je uspevalo odigrati dobro v ključnih trenutkih dvoboja. Še največ težav je imela v predtekmovalni skupini proti Železnovi iz Kerne Puconci. Tu je že izgubljala 0:2 nato pa se izvlekla v petem nizu. V finalu je proti Zeri iz Velenja že vodila 2:0 v v nizih in 10:5, nato izgubila in izvlekla dvoboj šele v petem nizu na razlike. Med 16 najboljših se je uvrstila Nika Marušič, od katere je bila boljša Javorškova iz Vesne, ki je za osem premagala gladko 3:0. Na glavni turnir se je uvrstila še Alenka Ačimovič, kjer je gladko za uvrstitev med 16 izgubila proti Humarjevi iz Avtoelektrike. Mladinci so turnir odigrali dobro, vendar v zaključnem dvoboju žal nezbrano. Najboljše se je uvrstil Gregor Vukovič Za med 4 je tesno izgubil proti finalistu Krenkerju iz Vesne. Gregor je pri 2:2 v nizih vodil 5:1 v zadnjem nizu in nato nesrečno izgubil proti finalistu Krenkerju iz Vesne. Gregor je pri 2:2 v nizih vodil 5:1 v zadnjem nizu in nato nesrečno izgubil. Podobno je Krenkerja vodil tudi Simon Frank ze med 8 najboljših. Simon je namreč povedel 2:0 v nizih, nato v petem odločilnem nizu vodil že 8:4 nato še 9:7 in tudi izgubil. Blizu uvrstitvi na glavni turnir je bil tudi Luka Argenti, ki je pod svojimi možnostmi odigral odločilno prvo tekmo proti Prosenu iz Merkurja. ^ POGLED S STRANI //f piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Novo prvenstvo, pogled pa skoraj lanski, brez velikih posebnosti. Veliki ostajajo veliki in le malo možnosti ostaja za ostale. Trendom sprememb sledi tudi rokomet, že prvo kolo je zahtevalo žrtve in dva trenerja sta morala spakirati kovčke. Nobenega potrpljenja, čeprav vsi vedo, da se na hitro pač ne da narediti nič. Tudi med igralci so žrtve. Vendar je tam masa večja in razen zvenečih imen gre vse bolj neopazno mimo. Seveda je samo eno kolo (včeraj se je igralo že drugo ) premalo, da bi koga takoj odpisal. Predvidevam, da bo boj za prvaka tokrat trd, sredina ne bo doživela večjih sprememb, izpad pa bo najbolj zanimiv. Še tako dobrim poznavalcem bo napoved v vsakem kolu delala preglavice in zadeti »šestico« bo res loterija. Tudi žensko prvenstvo je zelo podobno moškemu. Rezultati so v mejah pričakovanega, morda bega le dober začetek novink. Izolanke so tekmo proti Polju prestavile in tako ostajajo uganka. Veliko se pričakuje od zaključnih tekem, saj so Celjanke resno napovedale pohod na naslov. Razočarani so na Škofijah, morda pričakujejo več od okrepitev, ki naj bi zaigrale v tretjem kolu in to prav proti Izoli. Tudi sobota napoveduje zanimiva stečanja, Izolanke bodo gostile ekipo Loka kava in rezultat bo že odgovor ali bodo naše naredile res korak naprej. Podaljšane priprave so Izolankam ponudile možnost za dobro pripravo saj so dosedaj trenerja Borisa bolj malo videvale na treningih. Tekmo med Škofijami in Celjankami so si igralke ogledale, kaj dosti, razen zelo živahne Dražene pa niso videle. Primorski primat nam tokrat ne bi smel uiti, za kaj več pa bo potrebno res garati. www.goldenindex.com POKROVITELJ AMT (Er TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Veslanje Državno prvenstvo ob 100. obletnici veslanja na Bledu Tudi letos smo prišli do konca sezone, v skoraj zimskih razmerah se je konec tedna na Bledu zaključilo XV. Državno prvenstvo. Veslači vseh osmih slovenskih klubov so se premočeni in premraženi borili za naslove državnih prvakov. Najuspešnejši klub je bil ponovno VK Bled z šestimi naslovi, sledila pa sta mu mariborčani in izolani s po petimi naslovi. VK Argo je slavil največ medalj v mladinski kategoriji, kar pet, med katerimi dve zlati. Skupno, so argovi veslači pristali na podelitveni ponton za prevzem medalje kar dvanajstkrat. V konkurenci 35 enojcev, se je Rutar Erik med mlajšimi pionirji uvrstil v veliki finale, ko je že kazalo, da bo osvojil tretje mesto, se je veslač, ki je veslal drugemu mestu naproti, par metrov pred ciljem zvrnil in tako »prepustil« srebrno medaljo Eriku. Med starejšimi pionirji pa so si Marinkovič Ognjen, Benulič Aneo ter Molk Martin priveslali 4.,5., in 6. mesto v finalu C. Tuan Winkler Krbavčič se je z uvrstitvijo v finale A boril za medaljo in jo tudi osvojil za drugo mesto, takoj za kolegom iz Bleda. Kar šest pionirk je branilo barve kluba med enojci, najuspešnejša je bila Horvat Jana, saj se je pridružila izolanki in blejki na podelitvenem odru ter prijela bronasto medaljo. Takoj za njo se je uvrstila Davidovič Sara, kot šesta na cilj je priveslala Princes Mojca. V malem finalu so veslale Vitez Neža, Huskič Sabrina ter Vukelič Sabrina in zasedle 1., 2. in 3. mesto. Brata Karlovič sta v enojcih med mlajšimi mladinci v predtekmovanju vsak v svoji skupini osvojila drugo mesto, kar ju je pripeljalo v veliki finale, kjer je Andrej osvojil tretje mesto, Peter pa peto. Klubska kolega Sladič Patrik in Krek Žiga sta naskakovala naslov državnih prvakov v dvojnih dvojcih. V finale sta se uvrstila, a je zmanjkalo moči in sta se morala zadovoljiti s petim mestom. Macarol Veronika in Krek Andraž sta veslala v enojcih v mladinski konkurenci in se oba odnesla naslov državnega prvaka. Veronika je suvereno premagala veslačici iz Bleda in Pirana, medtem, ko je Andraž pometel z vso konkurenco in zmagal z naskokom petnajstih sekund. Mariborčan Kogler, peti z letošnjega svetovnega prvenstva je bil drugi, mlajši brat Luke Špika, Jan, pa tretji, tako, da smo lahko bili priča enih kvalitetnejših finalov, kjer je zmaga odšla v zaslužene roke Andraža. V dvojcu brez krmarja sta nastopila Zulian Ivan ter Ivančič Timoty, premagala sta ju obe blejski posadki, tako sta se uvrstila na tretje mesto. Kanduč Anja in Mateja Suklan sta ponovno sedle v dvojni dvojec, kjer sta jima bile edine konkurentke pirančanki. Z dobrim štartom sta argovke prevzele vodstvo in na polovici proge vodile za več kot čoln, toda na koncu ju je premagala izkušenost druge posadke, ostala je srebrna medalja. Mladinski dvojni četverec so poganjali Zuliani, Ivančič ter brata Krek, v razburljivi tekmi so jim zbežali samo Štajerci, ki so bili na koncu neulovljivi, tudi srebrno odličje je lep uspeh. Tekme v članski konkurenci bi skoraj zaznamoval po nepotrebnem manjši škandal. Že zjutraj na sestanku delegatov, je bila volja nekaterih klubov izključiti iz regularnega dela prvenstva argovo posadko dvojca brez krmarja v postavi Boštjan Božič, Aroon Tremul. Razlog je bil Aroon Tremul, ker kot tujec, državljan Italije ne bi smel imeti pravice nastopa na slovenskem državnem prvenstvu, kaj šele osvojiti naziv državnega prvaka. Čeprav je Aroon že eno leto član VK Argo in tudi registriran na VZS. Čop je nekoč izjavil, da bi se slovenski osmerec z veslači iz različnih klubov potopil na štartu, zaradi »foušije« med samimi veslači oz. klubi, žal ta dogodek to dokazuje, ne glede nato, da v drugih športnih panogah lahko normalno tujci nastopajo na državnih ligah oz. prvenstvih. Tekma je vseeno stekla normalno in je bila prava paša za oči. Posadka Božič-Tremul je imela na polovici proge čoln prednosti pred blejsko ekipo Sračnjek-Pirih T., zadnjih 500m pa sta zaostajala Argovca za pičli 2 sekundi.V silovitem finišu sta prva prišla skozi cilj Blejca, samo 69 stotink pa sta zaostala Argovca, ki sta tudi uradno postala viceprvaka države. Na tretje mesto se je uvrstila druga posadka VK Argo v sestavi Davidovič Tomi, Hrvat Rajko. Med članicami je nastopila tudi zmagovalka med mladinkami, Veronika Macarol, ki je osvojila odlično drugo mesto, zmagala je Majda Jerman iz VK Izola V dvojnem četvercu so veslali Božič, Tremul, Davidovič , Macarol, kljub dobri volji posadke čoln ni stekel kot bi moral in so na koncu pristali na četrtem mestu. Po končanem prvenstvu je bila na vrsti slavnostna proslava ob 100. obletnici veslanja na Bledu. Na proslavi se je zbralo veliko veslaških navdušencev ter večina funkcionarjev tega športa. Častni gost večera ob predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije g. Kocjančiča je bil predsednik Mednarodne veslaške zveze (EISA) g. Dennis Osvvald. Oswald je bil vesel ponovnega snidenja z Bledom, saj je prav v tem mestu bil prvič izvoljen za predsednika Mednarodne zveze, zdaj mu teče že četrti mandat. Upamo, da bomo tudi v Izoli nekega dne priča tovrstnemu jubileju in slavnostni akademiji.____________________________ Jadran lzola:Hrast Blagomix 3:191145:1921 Izolski balinarji nadaljujejo s slabimi igra,mi in razprodajo točk. Tokrat so doma takorekoč brez boja izgubili z moštvom Hrasta, ki je na lestvici vsega mesto pred njimi. Še sreča, da so Jesenice tako slabe in da jim morda le ne grozi izpad iz superlige. Jadranie ŽBOGAR ZAČENJA NASTOP N« SP Po Vinčecu je nastopila ura resnice tudi za Vasilija Žbogarja, ki je že v začetku leta napovedal, da bo celotno sezono podredil svetovnemu prvenstvu v Braziliji. Le to se je uradno začelo včeraj v Brazilskem mestecu Fortaleza, kamor je Vasilij odpotoval v petek, pred tem pa se je tri tedne pripravljal na Portugalskem. Za kakovosten trening je poskrbel Žbogarjev trener Trevor Millar, ki je Vasiliju za sparing partnerja izbral Gustava Limo in Poljaka Maiceja Grabowskega. Primarna naloga Vasilija je razvozlati zanke in pasti v kraljestvu Roberta Scheidta: »Mislim, da bo potrebno dobro preučiti tok, ker je to Atlantik. Tako je bilo tudi v Lizboni, kjer sem ga že dobro pogruntal. Samo taktična vožnja ne bo dovolj, pomembna bo tudi umirjenost regate, poleg tega so plovi na svetovnih prvenstvih nekoliko daljši kot ponavadi, se pravi 80-90 minut. Treba bo biti predvsem konstanten, skoncentriran in dati vse od sebe, kajti vetra bo dosti, sem pa sodi tudi pravilna prehrana« »Scheidtu 2. mesto zagotovo ne bo dovolj. Jaz ga bom poskusil prehiteti in če mi bo uspelo bom prav zagotovo zelo visoko uvrščen. Čutim, da sem dobro pripravljen, da ne bom delal večjih napak in počutim se v redu«, so bile vzpodbudne zadnje besede Vasilija, ki se bo z ostalimi 137 telaneci na prijetnem 28 C° toplem morju prvič pomeril danes. BOŽIČ IN PIETIKOS DRŽAVNA PRVAKA Organizatorji odprtega prvenstva Slovenije za razred Laser 4.7 in Optimist so imelki kar nekaj težav z v remenom, saj so morali v nedeljo zaradi premočne burje odpovedati vse regate. Tridnevno prvenstvo je tako na podlagi petih izpeljanih regat za optimiste in šestih za Laserje 4.7 dobilo sledeče državne prvake Med najmlajšimi je zmagal Jakob Božič iz JK Burja Izola, letos deveti na svetovnem prvenstvu optimist v Švici. Drugi je bil Timotej Rot iz jadralnega kluba Pirat Portorož, tretji pa Enej Kocjančič iz domačega Jadra. Odpoved regat je jezila tekmovalce Olimpica, saj so računali na izboljšanje rezultatov. Ren Kaligarič je bil tako 9-ti, njegov brat Klas (zmagal je kar dve od petih regat) je bil 10., Simon Laganis pa po diskvalifikaciji v eni od regat 21. Domen Stepančič je bil 32., Jakob Perne 38.(oba Burja),Gal Švare (Olimpic) pa 42. V dekliški konkurenci je naslov prvakinje ubranila Kim Pletikos JK Pirat, ki ostaja nepremagljiva za drugo-uvrščeno Katjo Bačko iz izolskega Olimpica in Kim Molinari, članico Športnega Društva Piran. Poleg tega je Kim Pletikos tudi absolutna zmagovalka med kadetinjami oz. v kategoriji tekmovalcev starimi do 12 let, kjer je bila boljša od Roberta Brumca in Maksa Vrščaja. V enosedih Laser 4.7, kolikor meri kvadratura jader, se je med seboj pomerilo 18 tekmovalcev in tekmovalk. Kljub slabšemu začetku je naslov državnega prvaka osvojil Nik Pletikos iz Pirata, ki je bil za pet točk boljši od klubskega rojaka Jureta Mrakiča in Vita Batističa (Burja). Pri dekletih je bila najboljša Tina Mrak iz Pirata, ki pa ji naslov državne prvakinje ni bil dodeljen, saj bi se moralo prvenstva udeležiti vsaj šest slovenskih tekmovalk, medtem ko so bile v Kopru le tri. AKCIJA STARO ZA NOVO < IZVENKRMNIH MOTORJEVSE Prinesite Vaš star motor in zamenjali Vam ga bomo za Vamaho s 5KM z 48.000,00 SIT popusta. INDUSTRIJSKACESTA11/6310IZOLA tel. 05/640 42 53 Izola - mesto modelarjev v v MEHANOTEHNIKAIE BILA VEC KOT LE TOVARNA IGRAČ V eni prejšnjih številk Mandrača smo objavili prvi del pogovora s starostjo slovenskih modelarjev, našim someščanom Antonom Pavlovčičem, ki je pripovedoval o slovenskem letalskem modelarstvu in slovenskih konstruktorjih pravih letal ter o državni razstavi letalskih modelov na Lescah pri Bledu. Nadaljevanje je namenjeno pogovoru o modelarstvu v našem mestu. - Danes se zdi skoraj nemogoče, vendar smo nekoč v Izoli imeli celo modelarski dom. - Res je, takrat smo imeli svoj dom v Postojnski ulici, razen tega pa smo imeli tudi poligonov veliko več kot danes, saj v morju ni bilo toliko različnih plovil in zemljišča niso bila vsa pozidana. Na prostoru sedanjega letališča v Portorožu, kjer takrat praktično ni bilo ničesar, smo občasno preizkušali naše modele letal. Drugače pa smo tukaj, kjer je zdaj parkirišče na Lonki, vrteli modele. Takrat smo jih imenovali U kontrolci, to so vezani modeli, ki so bili povezani z žicami in so zato lahko leteli le v krogu. Za preizkušanje ladijskih modelov pa smo imeli celo ozek in dolg bazen na dvorišču modelarskega doma. V Mehanotchniki smo izdelovali motorčke in tako smo jih tam preizkušali in tudi organizirali različna tekmovanja, med drugim tudi za pokal Mehanotehnike. - Da bi neka športna panoga ali hobi postal popularen v nekem okolju je potreben človek, ki to vzpodbuja in vodi. Kdo je bil v Izoli za modelarstvo? - Morda sem bil na začetku res jaz a je potem to prevzel ing. Pokoren, ki je razvijal elektromotorje v Mehanotchniki. Zato je on skrbel za modele motornih čolnov, jaz pa za jadrnice in tako sva si razdelila tudi skrb za mlade modelarje, ki so izdelovali eno in drugo. In ker je ostajalo nekaj motorjev smo skupaj delali tudi letalske modele. On je potem presedlal na radijsko vodenje letal, jaz pa sem slabo videl in sem moral delati vedno večje modele, zato tisti motorji enostavno niso več zadoščali, denarja za močnejše motorje pa ni bilo. - Na tekmovanja modelov jadrnic ste hodili po vsej Jugoslaviji. - Takrat smo lahko tekmovali le z doma narejenimi jadrnicami in s seboj si moral imeti tudi načrt po katerem si jo izdelal, ne tako kot danes, ko model kupiš v trgovini. Takrat smo bili z našim modelom jadrnice glavni na tem delu Jadrana in imeli smo ekipo v kateri so bili tudi Janko Gobbo, XXX Perger, Vlado Barbarič, Rudi Semelbauer, XXX Memon, XXXXX Leta 1972 smo v Portorožu imeli celo evropsko prvenstvo modelov jadrnic in jaz sem bil takrat vodja članske ekipe. POZABLJENI DOMAČI KONSTRUKTORJI LETAL - Se še udeležujete tekmovanj ladijskih modelov? - Ladijskih ne, obiskujem pa tekmovanja in srečanja letalskih modelarjev, vendar ne tekmujem ampak sem samo gledalec in pozoren opazovalec.Tako tudi odkrijem marsikateri model, ki je bil narejen po mojih načrtih saj mi še danes modelarji pišejo, naj jim pošljem ta ali oni načrt in potem grem pogledat, kaj so naredili. Gre za modele znanih letal, jaz pa jim izrišem načrt v ustreznem razmerju in glede na način izdelave. - Pridejo tudi domači konstruktorji pravih letal? - Velikokrat pridejo zraven, vendar se držijo bolj po strani, saj je bilo njihovo znanje in delo na nek način odrinjeno v stran. Malo zaradi odnosov v Jugoslavijo, kjer so, posebej v letalski industriji, pazili, da ne bi kdo delal preveč po svoje, pa tudi doma so nekateri užaljeni zaradi odnosa do njih. Počutijo se tako, kot se danes počuti človek, ki po dolgih letih dela v neki tovarni ostane na cesti. - Če v industriji letal prevladujejo licence pa pri modelarjih prevladujejo modeli domačih konstruktorjev, ki prav tako dobro letijo. - V teh primerih res ni nobenega dvoma. Vsi naši modeli, ki so bili tudi na razstavi v Lescah odlično letijo in to je bilo tudi videti. Seveda pa človek do prvega poleta modela lastne konstrukcije nikoli ne ve, kako se bo letalo obnašalo v zraku, čeprav dvomov v to ali bo vzletelo in pristalo dejansko ni. Tako je tudi s tem modelom, ki ga imam trenutno v izdelavi in je povsem moja konstrukcija. Gre za precej velik model dvorepega letala, za katerega čakam še nekaj rezervnih delov za motor, potem pa ga bo treba še prikriti in upam, da bo dobro letel. Vsaj moral bi. - Kakšne motorje uporabljate za te modele? - Tudi motorje pripravljajo zanesenjaki, ki predelujejo različne motorje, ki sicer služijo v druge namene, kot so naprimer motorji za motorne žage, kosilnice in podobno. Takrat smo se tudi pogovarjali s Tomosom, da bi izdelovali motorje za različne modele. Na preizkus so mi dali enega njihovih motorjev in mi smo ga predelali tako, da smo zamenjali os za propeler, pobrali ven razne magnete in tako naprej, vendar ni bilo iz tega dogovora nič, čeprav je model zelo lepo letel. Izdelali smo tudi model z reaktivnim motorjem, žal je bil motor, ki sem ga imel na razpolago, prešibak za model in tako dejansko nikoli ni letel. - Slovenci danes nimamo prav veliko izdelovalcev letal. - Imamo samo Boscarola oziroma njegovo podjetje Pipistrel, ter Potočnika, ki izdeluje letala po lastnih načrtih. Boscarol namreč dela zelo dobra letala, vendar po načrtih italijanskih konstruktorjev. IZOLSKO LETALO NI VZLETELO - Doslej ste naredili že nekaj deset modelov letal, tudi zelo velikih. Se spominjate kateri model je bil največji doslej? - Ja, model dvomotomika je bil tako velik, da je krilo bilo na eni strani v kotu dnevne sobe, na drugi pa je že gledalo v kuhinjo. Drugače pa so modeli, ki imajo razpon kril od metra do metra in pol nekaj povsem običajnega. Dimenzije niso bistvene. Pomemben je dober načrt, letalsko in modelarsko znanje in veliko dobre volje. - Končno pa vas je zagrabilo, da bi naredili pravo letalo. - Odločilno je bilo, da sem se spoznal z Bojanom Ivančičem in on me je začel pregovarjati naj se lotiva risanja lastnega letala. In tako se je začelo, od prvih skic do zadnje podrobnosti in ko je bilo letalo izrisano je prišel Srečko Gombač in nas začel prepričevati, naj se lotimo izdelave. Pa smo se lotili in prišli dokaj daleč, takorekoč do izdelave prototipa, potem pa je vsem zmanjkalo denarja in veselja, saj nihče od mlajših ni bil pripravljen vleči tega voza naprej in danes je letalo le še velik spomenik veliki želji. Da je mogoče začeti izdelavo iz modela in nato narediti pravo letalo pa dokazuje pimer modelarja iz Francije, ki je prav tako naredil najprej majhen model letala, ga nato povečal v razmerje 1:1 in danes ima tovarno, kjer izdeluje takšna ultralahka letala in jih izvaža v ZDA. ....................................nadaljevanje na naslednji strani Izola iz zraka / ... ... . ...f ■ NE SNEMAJO NAS SAMO SATELITI Izola iz zraka že dolgo ni več skrivnost. Aerofotografije že dolgo uporabljajo vse mogoče državne in občinske službe, ki se • ■. - ukvarjajo s prostorom, celo vinograde in oljke so pristojni preštevali na ta način, dandanes pa si vsakdo lahko ogleda Izolo tudi na saletiski fotografiji. Če ste priključeni na internet preprosto vtipkajte www'.googleearth.com in potem se odpravite na popotovanje po našem planetu vse dokler ne boste prišli do Izole, ki je posneta tako od blizu, da boste lahko videli, kje imate parkiran avtomobil. Seveda do višine satelita ni prišel Srečko Gombač, čeprav je treba priznati, da si veliko upa. Kljub temu, da nima prav veliko izkušenj s samostojnim letenjem, se je s svojim motornim padalom prejšnji teden odpravil na polet nad Izolo. Poletel je s pobočja nad Belvederjem in se povzpel do višine kakšnih 300 metrov, v popolnem brezvetrju pa je polet potekal brez težav, le pristanek je bil nekoliko trši. S tega prvega poleta nam je poslal tudi nekaj zanimivih fotografij našega mesta in okolice. icy- As "■iMs ia2r£: MUZEJ LETALSKIH MODELOV GRE V LESCE - Izdelava vsakega modela je dolga in treba je imeti veliko potrpežljivosti. Bi to lahko počeli za denar? - Doslej so bili vsi modeli narejeni zgolj iz ljubezni do modelarstva in “7 prijateljstva z drugimi modelarji. " Ce bi me kdo vprašal ali bi za plačilo naredil nek model zagotovo ne bi pristal na to. - Nekoč je bila Mehanotehnika in so bili modelarji, danes ni ne enega ne drugega. - Mehano se za to sploh ne zanima več. Še za delavce nimajo denarja, kaj šele za modelarje. Modelarji pa so, čeprav jih je bilo nekoč veliko več. Danes se moraš sam odločiti za to smer osebnega razvoja, skrbi za nove kadre pa ni več. Vseeno pa so mladi fantje, ki znajo izdelati čudovite modele. Marko Bergamasco je tako prišel k meni z željo, da bi naredil model letala in najprej naredil enega po načrtu v Tim-u, nato sem mu jaz izrisal svojega in ga je naredil res zelo kvalitetno, tako da model, ki je radijsko krmiljen, izvrstno leti. In takšnih mladih je še nekaj, vendar so prepuščeni bolj sami sebi. - Danes imamo v Izoli muzej ladijskih modelov in modelov vlakcev. Bomo imeli tudi muzej letalskih modelov. Že vi jih imate tukaj v stanovanju vsaj deset. - Jaz ne nameravam več izgubljati moči s tem, saj v Izoli veliko več govorimo kot naredimo. To kar sem pripravil za razstavo v Lescah je bilo deležno čisto drugačne pozornosti in zdaj to postaja projekt državnega pomena. Če bodo že naredili muzej, potem bo to skoraj gotovo na Lescah, kjer so zelo podjetni in delavni v tej smeri. Ne gre za to, da bi jaz delal modele letal slovenskih konstruktorjev ampak je ideja v tem, da bi naredili nekakšen fond iz katerega bi črpali denar za odkup že izdelanih modelov, ki jih imajo doma naši zelo sposobni modelarji. Večina letal je že narejenih, izdelavo nekaterih, pa bo treba še naročiti. V kakšnem merilu bodo modeli niti ni pomembno. Morda bi bila ena serija enakih v manjšem merilu, toda tisti leteči, bi bili lahko različni. -Kdaj ste naredili zadnji model? - Upam, da ga še dolgo ne bom. Zdaj dokončujem tega velikega in še enega, potem pa bo že spet prišlo kaj drugega. (D.M.) SIMONOV ZALIV V SLIKI IN BESEDI Pisali smo že o tem, da je Srečko Gombač tudi vnet ljubiteljski zbiratelj različnih zgodovinskih podatkov o Izoli. Hkrati pa je pripravil tudi turistična predavanja o Halietumu in zdaj tudi o izolskem otoku. O arheološki lokaciji Simonov zaliv je zapisal, da žal ni bila nikoli v celoti raziskana. Sistematično je bil obdelan le manjši del celotne površine. Bil bi čas, da po dolgem obdobju bolj ali manj trdnega spanja poskrbimo, da krajevna javnost, predvsem pa obiskovalci Izole končno spoznajo to vznemirljivo Trnuljčico. Zato bo jutri, v petek 23. septembra ob 20. uri zvečer (po košarkarski tekmi) v Ljubljanski ulici (pred Caffe alle porte in Majo) pripravil enourno predavanje oziroma video projekcijo dokumentarca o San Simonu za katerega je pripravil približno 150 različnih fotografij, sklopi predavanja pa so: Rimljani, ville rustiche pri nas, Halietum, najdenine, zaton naselbine, izkušnje v tujini in razmislek, kaj bomo s to zgodovino storili v Izoli. POSTAJA VEDRO NEBO Kljub obljubam pristojnih (občina Izola, K.S. Korte, O.Š.Vojka Šmuc itd) ostaja avtobusna postaja na Šaredu za šolarje neurejena in brez zaščite pred dežjem in vetrom. Za nameček pa jo krasi še kup gradbenih odpadkov. V času raznih vizij in koordinatorjev bi bilo moč pričakovati hitrejše reševanje tega perečega problema. Franko Slavec m ' ISKRENE ČESTITKE IN MALO ŽALOSTI Ko smo ravno pripotovali do Rude bo kar prav, da se spomnimo dveh dogodkov iz zadnjega časa. Starosta slovenskih filmskih režiserjev, JAne Kavčič je namreč pred dnevi praznoval rojstni dan. Žal nas tokrat ni bilo zraven, bili pa smo lani, ko je praznoval v svoji priljubljeni gostilni Na Rudi. Zdaj tam ni bilo praznovanja, saj je moral lastnik in prijatelj mnogih Izolanov, Niko Vodišek, gostilno zapreti. O vzrokih noče govoriti, slišati pa je, da je med njimi tudi visoka najemnina za lokal. O tem, da bi mu kaj pomagali tisti, ki jim je velikokrat pomagal pa tudi ni bilo nič slišati. Škoda. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Županja Na podlagi 5. člena Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa županja Breda Pečan, objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV STAVBNE PRAVICE 1. Občina Izola razpisuje podelitev stavbne pravice na zemljišču - delu gradbene parcele, ki je vključena v letni program podelitve stavbnih pravic za leto 2005 in je v celoti v njeni lasti. Stavbna pravica se podeljuje v obsegu in pod pogoji določenimi s tem razpisom in na podlagi Odloka o dodelitvi stavbne pravice (Uradne objave, št. 18/03), Pravilnika o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico (Uradne objave, št. 10/04) in Pravilnika o postopku izvedbe javnega razpisa podelitve stavbne pravice (Uradne objave št. 1/2005). 2. Predmet razpisa je del gradbene parcele, ki se nahaja v industrijski coni Občine Izola in se ureja z Zazidalnim načrtom Kajuhova - Hudournik Morer (Uradne objave št. 39/91, 16/01,15/02, 11/04) kot sledi: del gradbene parcele s parcelno št. del 2589, del 2590 in del 2591 v izmeri cca 1900 m'k.0. Izola. Dopustna gradnja dela poslovnega objekta F etažnosti P + 2 z atrijsko zasnovo, gabariti 42,00 m x 30,00 m, max. koristna površina objekta 2861 m1 Dejavnost: proizvodna dejavnost. Podeli se stavbna pravica na objektu, s pravico uporabe dela gradbene parcele pod stavbo in dela v izmeri 546 mJ okoli objekta vključno z atrijem. 3. Za predmet podelitve stavbne pravice je v razpisni dokumentaciji grafična priloga in lokacijska infonnacija za gradnjo objektov. Dejavnost za katero se podeli stavbna pravica je tista, kije navedena v razpisu in opredeljena v razpisni dokumentaciji. 4. Stavbna pravica se podeli za dobo 30 let od sklenitve pogodbe. 5. Višina letnega nadomestila zaradi omejitve lastninske pravice lastnika zemljišča znaša 400 SIT na kvadratni meter predmeta razpisa (faktor za gospodarske dejavnosti: 1). Za leto 2005 se obračuna sorazmerni del od sklenitve pogodbe do 31.12.2005, za naslednja leta pa v skladu s Pravilnikom o načinu izračuna nadomestila za stavbno pravico. Nadomestilo se lahko plača v enkratnem znesku, največ pa v štirih delih, kar se dogovori s pogodbo. 6. Razpisni pogoji: Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je določena pri posameznih predmetih podelitve stavbne pravice. 7. Interesenti, ki se prijavijo na razpis morajo k vlogi predložiti obvezne priloge: 7.1. Dokazilo o obstoju podjetja. 7.2. Dokazila o solventnosti. 7.3. Potrdilo o številu zaposlenih. 7.4. Ekonomski elaborat ali poslovni načrt iz katerega morajo biti razvidni naslednje postavke: a. donosnost (profitabilnost) projekta za katerega se dodeljujejo sredstva, b. likvidnost za celotno ekonomsko dobo (najmanj 3 leta), c. zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem projekta (za najmanj tri leta), d. presek stanja podjetja, e. trenutno ter predvideno število zaposlenih, f. predračunska vrednost upravičenih stroškov investicije. 7.5. Bonitetna dokazila. 7.6. Bančno garancijo »na prvi poziv« prvorazredne banke za resnost ponudbe v višini 500.000,00 SIT. 8. Za popolno se šteje tisto ponudbo, ki izpolnjuje vse zahteve iz tega razpisa in razpisne dokumentacije. 9. Kriteriji in merila za ocenjevanje ponudb: 9.1. ponudba katere letno nadomestilo iz pete točke tega razpisa predstavlja najnižji odstotek od predračunske vrednosti upravičenih stroškov investicije: 50 točk 9.2. ponudba katere odstotek predvidenega števila zaposlenih od trenutno zaposlenih je najvišji: 50 točk. Posamezno prispelo ponudbo se razčleni po kriterijih in ovrednoti tako, da najboljši element ponudbe dobi maksimalno število točk, vsak naslednji pa pet točk manj. Za najboljšo ponudbo se šteje tisto, ki dobi največje število točk. V primeru, da imata dva ali več upravičencev enako število točk se za najugodnejšega šteje tisti, ki ima predvidenih več zaposlenih . 10. Razpisno dokumentacijo lahko prevzamete do 14. oktobra 2005 v času uradnih ur na vložišču Občine Izola, Postojnska ul. 3, Izola. 11. Upoštevane bodo prijave na razpis, ki bodo prispele najkasneje do 24. oktobra 2005 do 14.00 ure. 12. Prijave na razpis morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah s pripisom »prijava na razpis za podelitev stavbne pravice - ne odpiraj« in jasno napisanim popolnim nazivom pošiljatelja. Ponudbe, poslane po pošti, morajo biti poslane priporočeno in morajo prispeti v vložišče naročnika do navedenega dne in ure. Nepravilno opremeljene ovojnice ne bodo predmet odpiranja ponudb. 13. Prijave na razpis je potrebno poslati na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali predati osebno v vložišču občinskih uradov, Postojnska 3, Izola. 14. Javno odpiranje ponudb bo v torek, 25. oktobra 2005, in sicer ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Izola, Sončno nabrežje 8, Izola. Javno odpiranje ponudb bo vodila komisija. 15. Ponudniki so lahko prisotni na javnem odpiranju ponudb. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje ponudnika. Županja: Breda Pečan BELETRINA BREZ VELIKEGA POMPA Študentska založba, ki izdaja zbirko Beletrina, je tudi letos v Izoli pripravila literarno druženje pod vodstvom znanih slovenskih pisateljev in pesnikov. In čeprav se je v Manziolijevi palači dogajalo polne tri dni in je bilo v Izoli kar nekaj znanih in uglednih literatov je dogodek minil brez pozornosti javnosti. Pravzaprav mediji o dogodku niti nismo bili obveščeni, tako da smo zanj izvedeli bolj ali manj naključno, ob srečevanju nekaterih znanih literarnih obrazov. Morda jim je tako tudi prav, saj je bilo srečanje vendarle v prvi vrsti namenjeno literaturi in ustvarjalnosti, publiciteta pa je v tem primeru v drugem planu. Škoda je le, ker bi predstavitve nekaterih avtorjev gotovo zanimale tudi Izolane, ki smo bili sicer gostitelji dogodka. Tako sta se že v petek zvečer predstavila Andrej Brvar in Lucija Stupica. Andrej Brvar je bil skoraj dve desetletji zaposlen v mariborski knjižnici, sedaj se ukvarja z uredniškim delom. Njegova najnovejša pesniška zbirka Naplavine prinaša močno poglobljeno poezijo. Lucija Stupica pa je ena od pobudnikov in vodij pesniškega festivala Pranger, kjer se srečujejo slovenski kritiki in pesniki. S svojim pesniškim prvencem Čelo na soncu je dokazala, da gre za eno najobetavnejših sodobnih slovenskih poetes. Branja sta spremljala glasbenika mediteranskih romanc: Janja Majzelj (vokal) in Janez Dovč (harmonika). V soboto ves dan imeli literarne delavnice, zvečer pa so pripravili literarni večer z Madžarskim prozaistom Laszlom Darvasijem, ki je do sedaj izdal štirinajst del, Dobiti žensko pa je zbirka novel o vojni, v prvi vrsti balkanski vojni iz devetdesetih let, oziroma delo, ki reflektira to dogajanje v umetniški, literarni obliki. Predstavitev so pripravili v sodelovanju s knjigarno Libris. BOGAT PESNIŠKI VEČER V DELFINU V sredo, 14. septembra 2005 so se v kavarni hotela Delfin po krajšem poletnem premoru ponovno zbrali pesniki in pisatelji na 36. literarnem večeru. Z zanimanjem so gosti hotela in domači poslušalci spremljali predstavitve literarnih del. Tokrat so jih predstavili Zvone Batista in Zmaga Pohlen, oba iz Maribora, najmlajša udeleženka literarnih večerov, 20 letna Tanja Prunk iz Pirana in z velikim veseljem domača izolska literarna sekcija upokojencev - Ernest Cah, Dragica Fičur in Ada Gombač, ki se pripravljajo tudi na izdajo nove skupne zbirke sekcije z naslovom » Porton «. Seveda so sodelovali tudi gosti hotela, ki so trenutno na oddihu in recitirali svoje pesmi. Večer je vodila in glasbeno obogatila Marjetka Popovski V naslednjih literarnih večerih pa bodo gostili literate iz Kopra, Trzina, Ljubljane in domače Izole. CETORANSKA NAGRAJENA NA VESELI JESENI Izolani smo na različnih glasbenih festivalih kar uspešni in zadnjo v vrsti nagrad so na festivalu narečnih popevk Vesela jesen pobrali avtorji pesmi Cetoranska, ki so jo na festivalu izvajali člani skupine Tramontana. Drugo nagrado za besedilo sta prejela Stanko Mihaljevič in Bojan Lavrič, ki je tudi poskrbel za melodijo in aranžma, strokovna komisija pa je delala v sestavi dr. Zinka Zorko, Jelka Šprogar in Mojca Maučec. Prireditev je, tako kot lansko leto vodila Primorka, Lara P. Jankovič, vokalne soliste in ansamble pa je spremljal Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. V Cetorah so bili nagrade še posebej veseli, saj so rekli, da gre pravzaprav za napev, ki ga tam uporabljajo ob pustovanju in je takorekoč njihova neuradna veseljaška himna. Koncert ARGENTINSKI TANGO S PREDSTAVITVIJO LAS FELINAS DEL TANGO Izola, sobota, 24.09.2005,ob 20.00 uri v Kulturnem domu Izola DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA (in v prostorih Centra za kulturo, šport in prireditve Izola) 24. 9. 2005 - 1.10. 2005 ...........PRIREDITVE ZA ODRASLE........................v Dediščina na policah, ogled knjižnice in zbirke igrač - Knjižnice hranijo zaklade duhovne dediščine naših prednikov. V Mestni knjižnici Izola pa si lahko ogledate še stalno zbirko več kot 700 starih igrač, last zbirateljev Marije in Janeza Janežič iz Kopra. Izola in okolica, razstava knjig - Knjižničarke smo naredile izbor domoznanskih in drugih knjig o Izoli in okolici, iih razstavile ter pripravile brošuro z osnovnimi podatki o knjigah in drugih publikacijah, vezanih na naš kraj. Znamke pripovedujejo, razstava starih znamk - Tadej M. Cerkvenik, osnovnošolec, najmlajsi med izolskimi zbiratelji, razstavlja svojo zbirko albumov z znamkami. Zidovi pripovedujejo, fotografska razstava - Fotografije mlade avtorice Irene Kresevič prikazujejo detajle ljudske stavbne umetnosti v mestu Izola in v vasi Korte. 24. 9. 2005 ob 18h, galerija Alga, Trg Etbina Kristana 1, 6310, Izola: Verujem, zbirka predmetov iz verskega življenja - Tudi vera je del duhovne dediščine. Zbiratelja Janez in Marija Janežič iz Kopra razstavljata del zbirke predmetov iz verskega življenja. Razstavljeni soy molitveniki, svete podobice, srebrni zahvalni (votivni) srčki, kipci, kosi duhovniških oblačil... 27.9.2005 ob 19h, čitalnica Mestne Knjižnice Izola: Naši predniki, predavanje o rodoslovju - Predstavi se Rodoslovni krožek iz Izole. Kaj je rodoslovje, kakšne so raziskovalne metode in tehnike dela ter druge zanimivosti o rodoslovju. Predavanje in pogovor s člani krožka. Razstava publikacij o rodoslovju. 28.9.2005 Mediterraneum in Lik, predstavitev dveh izolskih društev Ob 19h bo v čitalnici Mestne knjižnice Izola srečanje s člani dveh izolskih društev. Društvo Mediterraneum bo predstavilo knjigo Di porta in porta - per le contrade di Isola in pripravilo fotografsko razstavo izolskih potronov - vhodnih vrat. Društvo Lik bo predstavilo knjižico, izdano ob trideseti obletnici svojega delovanja. Ob 20h se bomo sprehodili do Centra za kulturo, šport in prireditve, kjer bo v klubskem prostoru otvoritev likovne razstave društva Lik in pogovor s člani. ............PRIREDITVE ZA OTROKE......................... Dediščina mojega kraja, knjižna uganka, namenjeno skupinam osnovnošolcev Mladinska knjižničarka Nives Kaligarič je sestavila knjižno uganko Dediščina mojega kraja in pripravila razstavo domoznanskih knjig o Izoli in okolici. Namenjeno skupinam osnovnošolcev. Otroci s pomočjo knjižničarke v knjižnici rešujejo uganko in si ogledajo razstave. URE PRAVLJIC 26.9.2005,17h -18.30: Morje, ura pravljic in likovna delavnica prisluhnili bomo slovenskim ljudskim in avtorskim pravljicam o morju. Pripoveduje Špela Pahor. Akademska slikarka in likovna pedagoginja Fulvia Grbac vodi likovno delavnico. Otroci izdelajo skupinsko likovno postavitev (iz ribiške mreže, naplavljenega lesa, školjk, kamnov, odpadlega papirja, žice, lepila...). 27.9.2005,17h -18.30: Ribič, ura pravljic in pogovor z ribičem Tanja Kaligarič z lutkami pripoveduje pravljico Ribič in njegova žena Katra. Tanjin oče Dolfe Kaligarič, ki se v prostem času ukvarja z ribištvom in kmetijstvom, se z otroki pogovarja o skrivnostih ribiškega poklica, o morju in vremenu, mrežah, ribah in še čem. 28.9.2005,17h -18.30: Malo za šalo - malo za strah, ura pravljic in delavnica Domačin Marino Kaligarič pripoveduje grozljive iny šaljive ljudske zgodbice v cetoranskem narečju. Delavnica z Nives Kaligarič: igračke iz naravnih materialov, kot so si jih nekoč otroci v vaseh slovenske Istre izdelovali sami. Nesnovna kulturna dediščina PREŽIVITE SOBOTO V PIRANU Ob giBoh bomo na piranskem pomolu odprli dekd 2005. Odprtje bo zaznamovalo 40 prireditev. DNEVI i EVROPSKE * KULTURNE * [ DEDIŠČINE 1 galerijalN SUL A SMREKARJEVA20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev slikarske razstave VOJKO TOMINC »Overstep 2« ki bo v petek, 23. septembra 2005 ob 20. uri Razstava bo na ogled do 6. oktobra 2005. Kavarna Zvon FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "Portreti hišnih ljubljencev" JOŽICA ZAFRED otvoritev razstave bo 4.oktobra ob 17.00 uri ob MEDNARODNEM DNEVU ŽIVALI galerija ALGA razstava slik na temo "Morje" avtorice KLAVDIJE MARUŠIČ iz Trsta. galerija je odprta od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v soboto od 10.00 do 12.00. Razstava bo na ogled do 23. septembra. Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, ------Žepni gobarski vodnik— Kdmiind Gamvvcidncr URNIK: Idan od 9.00 do 12.00 Idan od 16.00 do 19.00 ta od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135 KINO OD£0N ■ Art kino 22.-23.9./25.-26.9.ib 19.00 In 24.9.ib21.00 JEZNE IN ZALJUBLJENEteilialDScenatijiNIkeBlniei 22-23.9.ili2100 io 24.S.ili 19.00 TROPSKA BOLEZENleilja in scenarij:ipicliaipiiiollleeiasetliakul 20.-26.9.11)21.00 in 27.-20.9.11)19.00 SEM Tl VŠECleiiiainsccnaiij:Beinaiileanjean 27.9.112100 nuniim-niieienOtnce -2046-leiija In scenarij: Vini Kar-vaj 20.-30.9. ili 21.00 in 1.10. iO 10.30 reliki uCctnlk Inncskcia nueu ralu. L Gilari kuCm snet na nesem ekranu HVALNICA LJUBEZNI leilla In scenarij: lean-lucoeian 20.-30.9.eli 19.00 in IJ.eli 20.30 ler 2-3.tiHH3oKRVAVA ROMANCA leiija in scenarij: lleianlrelja Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do I6.ure Zabava ALI JE DRŽAVA LEGALIZIRALA TRDO DROCO ? Da ne bo nobenega dvoma. Nisem eden tistih, ki suvereno nasprotujejo sodobni elektronski glasbi, čeprav o njej pojma nimajo. Doma imam kar lepo zbirko plošč in zgoščenk te vrste glasbe, vse od njenih začetkov v zgodnjih osemdesetih letih (naj mi profesor Bradač ne zameri, če sem začel dvajset let za njim) pa do dandanašnjih dni, čeprav je res, da letom primerno ostajam pri hip hopu in ne rinem v industrial ter podobne podzvrsti, kjer ne najdem več nobene prave ustvarjalnosti. Skratka, te vrste glasba mi ni tuja in tudi njeni pristaši imajo prav enake pravice kot tisti, ki vzdržijo ob poslušanju sodobne eksperimentalne klasike ali avantgardnega jazza. Razlika je seveda le v tem, da so prvi v mladi, drugi in tretji pa v nekoliko odraslejši generaciji in so tudi sicer njihove navade precej različne. Tudi način sprejemanja glasbe je drugačen. Če klasiki ali jazzisti modro sedijo na koncertnih sedežih in si še cigareto težko privoščijo pa so pristaši elektronske glasbe takorekoč nenehno na nogah, v gibanju in tudi privoščijo si veliko, včasih tudi preveč. Kdor je vsaj enkrat prestopil prag takšnih eventov ve, da to sodi zraven in da je to, kar je v zakonih vsega sveta prepovedano, tukaj sestavni del zabave. Seveda ne pri vseh, a del obiskovalcev preprosto ne more brez dodatka, ki zabavi da "pravo" podobo. ZAKAJ SPLOH AFTER In ker takšna zabava prinaša s seboj tudi posledice, enkrat s sirenami reševalcev na poti v bolnico, drugič pa zgolj dehidracijo in utrujenost, so nastali takoimenovani afterpartiji. Gre pravzaprav za dogodek, ki sledi glavni zabavi in je v tem primeru namenjen počasnemu vračanju udeležencev zabave v tuzemstvo oziroma v »normalno življensko hitrost«. Nekaterim to uspe prej. drugim pravijo skurjenci. ker rabijo kar nekaj časa, da se izkopljejo s pogorišča, nekateri pa tega niti ne poskušajo, saj jim je to način življenja in imajo le to srečo, da imajo nekoga, kijih vozi naokoli. Tudi to je povsem normalno in sodi v naš čas, tako kot so v šestdeseta sodila mini krila in v sedemdeseta LSD, pa v osemdeseta punk in crack, v devetdeseta pa že rave partiji in ekstazi. Ves čas se je tudi vedelo, kaj si kdo lahko privošči. V naših lokalnih okvirjih je bila trava pač pri roki in še najbolj zdrava, žal pa nekateri ne znajo najti mere in so količinsko zdivjali ali pa jih je zvabil heroin, ki je bil nekaj časa najbolj nesramen sopotnik novih generacij. Danes to postaja kokain, ki je bil dolgo le zabava premožnih, zdaj pa ga lahko najdemo na vsakem koraku tudi pri nas. Zakaj sploh pišem o tem? Zato ker so bili nekoč afterpartiji namenjeni odstranjevanju učinkov ekstazija, udeleženci pa pravi sodobni otroci cvetja v stilu Make love not war. Danes, ko je ekstazi samo še za začetnike in ko je kokain prevzel igro pa so se spremenile tudi navade udeležencev after partijev in v kombinaciji z alkoholom se ljubezen spreminja v nekontrolirano divjanje ali pa zgolj v stanje popolnega nezavedanja. Nič čudnega torej, če vsake toliko kateri od udeležencev poleti s parkirišča pod Belvedrjem naravnost na plažo, ali pa z avtomobilom zapelje naravnost v trte in tam zaspi. OBLAST NE SKRBI ZA VSE ENAKO Pa je morda tudi to razumljivo, ker pač živimo takšne čase. Nerazumljivo pa je, da je država dejansko legalizirala uporabo teh substanc, saj kako drugače razumeti njihovo nenehno skrb, kje zagotoviti udeležencem takšnih eventov, primeren prostor za »čiščenje«. Občina Izola je že pred leti predlagala območje ob igrišču na Maliji, a se ni pijelo, ta vikend pa je organizatorjem oddala parkirišče pod Belvederjem, kjer naj bi se zgodil eden takšnih after partijev. In če je treba organizatorju čestitati, ker je sploh pomislil na to, da so udeleženci afterja dejansko njegovi gosti, ter se na after primerno pripravil, pa je ravnanje oblasti vendarle vredno pomisleka. Če državo tako skrbi, kje bodo prihajali k sebi tisti, ki trave še povohajo ne, zakaj se podobno ne obnaša tudi do pijancev, ki jim ni nikoli organizirala prostora, kjer bi si lahko zdravili mačka, preden se odpravijo z avtomobilom spet domov. Pa ni med njimi prav nobene razlike razen te, da so se eni povsem legalno napili, saj prohibicije še nimamo, drugi pa so se nelegalno zadeli. In vendar redno prebiramo o tem, kako so policisti občana, ki je preveč spil, odpeljali na treznjenje v samico, o tem, da bi odpeljali na detoksikacijo nekoga, ki se je zadel pa še ni bilo prebrati. Razen, ko je bil že tako na koncu, da so morali poklicati rešilca. In vedeti je treba, da je oskrba v bolnici bistveno boljša kot tista na policijski postaji. Iz tega razmišljanja, ki nima nobenih ambicij soljenja pameti zlahka potegnemo ugotovitev: Cenejša ko je droga, ki jo uživaš, manj državo skrbi zate. p.s. Za boljše razumevanje priporočam ogled filma 24 Hour Party People (RTVS pred mesecem dni), ki pove marsikaj. In tudi zato se zdijo smešna obvestila iz kronike, ki govorijo, kako so policisti odkrili mladca z gramom posušene rastlinske snovi, ki jo bodo dali v kemično analizo, saj vsi vemo, da gre za navadno »domačico«. Seveda državi legalizacija trave niti na pamet ne pride in do znanih coffe-jev, kot jih poznajo na Nizozemskem in še kje, verjetno še dolgo ne bomo prišli. Smo pa legalizirali afterje na katerih samo policisti ne zaznajo nevarnih substanc. Zanimivo in pomisleka vredno. (Mef) SENCA NA UGLED POLICIJE V Italiji so v okolici toskanskega Empolija aretirali slovenskega policista, ki je imel pri sebi večjo količino prepovedanega mamila. 32-letnega Darka Dekoviča, sicer Izolana, drugače pa policista ene izmed enot Policijske uprave Koper naj bi prijeli, ko je poskušal na neki kmetiji skriti heroin. Ko so italijanski policisti pristopili k njemu, se je Dekovič skušal izogniti aretaciji, tako da je pokazal službeno izkaznico slovenske policije in uniformo, ki jo je vozil s seboj. Kljub temu so ga preiskali in v nahrbtniku našli 17 vrečk s skupno 9,2 kilograma heroina, kar naj bi zadostovalo za 40.000 odmerkov mamila, vrednost na trgu pa naj bi znašala približno milijon evrov. Na Policijski upravi Koper bodo policista, ki je trenutno zaprt v Italiji, suspendirali. Trenutno je zaprt v okrožnem zaporu mesta Pistoia v Toskani, kjer ga bodo naprej obravnavali. SO ODKRILI "VELIKO RIBO"? Sektor kriminalistične policije PU Koper je v septembru 2005 zaključil večmesečno kriminalistično preiskavo zoper osebo, ki se je na območju Policijske uprave Koper ukvarjala s preprodajo prepovedane droge heroin. Dne 04.09.2005 so bile, v zaključni fazi kriminalistične preiskave, izvedene hišne preiskave pri osumljenemu, 33-letnemu moškemu iz območja Kopra, kateremu je bilo v kriminalistični preiskavi zaseženih skupno 853 gramov bruto teže heroina ter 242 gramov prepovedane droge hašiš. Osumljeni je prepovedano drogo heroin in hašiš posedoval z namenom, da bi jo prodal na obalnem območju. Osumljenemu je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje, dne 06.09.2005 pa je bil s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196 KZ, izročen preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Koper, kije po zaslišanju zanj odredil pripor. Policisti ocenjujejo, da bi osumljenec s preprodajo heroina na drobno lahko pridobil premoženjsko korist v višini najmanj 35.000.- EUR Zagrožena kazen za tovrstno izvršeno kaznivo dejanje je od 5 do 10 let zapora. KRIMINALNE VETER IN MORJE STA GLAVNA Svojevrsten izziv za ljubitelje vodnih športov je med drugim tudi surfanje vendar so nekateri posamezniki kot povsod nepazljivi in izzivajo usodo. V nedeljo je nekaj občanov vznemirilo padalo, ki ga je na morju v bližini Ronka nosil veter. Izkazalo se je, da mladenič ni mogel več obvladati surfanja s pomočjo padala, ki ga je odvrgel in priplaval na obalo. Posadka avstrijske jadrnice, ki je priplula na MP Piran iz Hrvaške je dve milji izven rta Savudrija pobrala surfarja, slovenskega drž., ki je bil v resnih težavah in bi se vse skupaj brez pomoči najverjetneje tragično končalo. TUDI Ml ZNAMO V DRUGO SMER V nedeljo zvečer so na 113 kar deževali telefonski klici, da nekdo spet vozi iz Bivja proti Kopru po nasprotnem voznem pasu avtoceste. Na kraj so poslali vse razpoložljive patrulje in pri Bertokih so koprski policisti zaustavili možakarja, ki je z golfom vozil v nasprotno smer. Preizkusili so ga tudi z alkoskopom, katerega reagentna substanca je pokazala kar 0,94 Mg, kar je krepko če dovoljeno mero, ki napoveduje trajen odvzem vozniškega dovoljenja. Poleg kazni za vožnjo v nasprotni smeri in ogrožanje drugih udeležencev v prometu bo moral voznik, hrvaški državljan, z začasnim bivanjem v Izoli sodniku moral zagovarjati tudi vožnjo pod vplivom alkohola. ŠKODO PA JE NAREDIL Neznanec je v noči na nedeljo vlomil v stanovanjsko hišo v vasi nad Izolo. Na silo je vstopil v apartma, kjer je prespal. Ukradel sicer ni ničesar, z nasilnim vdorom pa je lastniku povzročil kar za 150.000 sit škode. PIANGO ZA PIAGGIO Zvečer so neznanci v Izoli 28-letnemu Koprčanu ukradli kolo s pomožnim motorjem znamke PIAGGIO tip CIAO. Moped je bele barve s črnimi ogledali in ročicami. Lastnik je s tem oškodovan za 50.000 SIT. NEVAREN DELOHOUK Neznani storilec je v zadnjih 10 dneh vlomil v klet stanovanjskega bloka v Jagodju. Na vratih v klet je preščipnil verigo z obešanko in ukradel krožno žago, vrtalni stroj in še nekaj delovnega orodja. ZA PEST DROBIŽA Okoli 04.00 ure zjutraj je do sedaj neznani storilec zalučal večji kamen v izložbeno steklo bencinske črpalke Jagodje in ukradel cigarete ter nekaj drobiža. DENAR IZ KOMBIJA Na policijsko postajo je prišel Izolan in povedal, da so mu iz odklenjenega dostavnega avtomobila ukradli denarnico. Za denarnico samo mu ni posebej žal, za večjo količino denarja, ki jo je imel v njej, pa prav gotovo. SKAKALI SO PO NJEM Izolan je povedal, da je opazoval neznance, ki so si privoščili posebne vrste zabavo. Tujec je imel na parkirišču parkiran osebni avtomobil, neznanci pa so veselo hodili po avtomobilu in tujcu naredili kar nekaj vdrtin na karoseriji. VSE V DRUŽINI Občanka je poklicala policiste, ker sta se prepirala njen mož in njen brat. Policisti so prišli a brata to ni posebej motilo, saj je še naprej nekaj robantil, zato so ga pridržali. GLASNA JE BILA Izolanka je bila še kar glasna v gostinskem lokalu in ker je s tem kršila javni red in mir so jo policisti odpeljali in poslali na treznjenje v najbolj hladne prostore na postaji. DIGITALNA KRAJA Neznanec je obiskovalcu ene od izolskih plaž ukradel digitalni fotoaparat. Kopalec je prikrajšan za 50 tisočakov. ALARM KORISTI Neznani storilec je vlomil v trgovino z živili. Tam je vstopil v pisarno poslovodje a je tudi na hitro zbežal, saj se je sprožil alarm in je hitro pobral pete pod noge. ČESTITKA IN ZAHVALA Milan Tontič iz ulice Istrskega odreda je imel kolo. Bilo je čisto spodobno kolo, vredno 120 tisočakov. S kolesom je prišel do doma v stanovanjskem bloku, ga pustil za zaklenjenimi vhodnimi vrati, ko pa se je čez malo časa vrnil kolesa ni bilo več tam. Seveda je krajo takoj prijavil policiji in naslednji dan so ga že poklicali iz Ljubljane, kjer so tamkajšnji policisti kolo odvzeli dvema nepridipravoma. V avtomobilu sta se namreč prevažala s kar dvema kolesoma za katera nista mogla dokazati lastništva in tako se je razpletel klopčič, ki je pripeljal do Izole. Kolo so srečnemu lastniku vrnili, on pa se policistom, ki so bili tudi sami presenečeni nad najdbo (ukradenih koles je v Ljubljani neizmerno veliko) preko Mandrača javno zahvaljuje. MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori • Izola, center mesta, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi. - Izola, popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje oddam mirnim in urejenim najemnikom, od 15. septembra dalje. 031 858-826, po 16. uri -Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 -392175) invKopru (tel.041 - 734622) - Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738. - Oddamo enosobno stanovanje s 3 ležišči v Jagodju Priročna lokacija, centralno ogrevanje, parkirno mesto in vrt. Primerno za študente. Stanovanje je na razpolago do meseca junija 2005. Cena: 250 Eurov + stroški. Tel: 041 345 912 - V centru Izole oddam študentom v najem 2 sobi Tel: 041 653 093 - Oddajamo manjše stanovanje enosobno v Izoli - Jagodje. Zaželjeni nekadilci, tel: 05 614 72 24 -Najamem garažo v Izoli. Tel. 040 208097 Gregor ali 040 269916 Katjuša - Garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli išče profesorica glasbe. Tel.: 040 436 322 - Zamenjam parcelo v Luciji za stanovanje v Izoli. Ostalo po dogovoru, tel 05 641 3554 - Poslovni prostor (hala) ODDAM V NAJEM 225 m2 + 90 m2 parkinga, vse v pritličju v Ind. coni v Izoli -. Cena: 1.800 Eur mesečno + DDV. Tel: 05 6414 190. - V središču Ankarana prodam poslovni prostor, primeren tudi za prodajalno -tel. 031617 -717 Motorna vozila - Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046 - Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, soh S 3800, vozen 2 sezoni tel 031 201908 - Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708 - Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovom. Info 031 285 278 Delo - Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf. tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 - Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...). Tel: 031 833 605 - Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 Razno - PRODAM še zapakirane LEGO KOCKE Formula za 7.800,00 SIT (v trgovini 8.800,00 SIT); tel.:041 965-251 - Prodam jadrnico FIREBALL v odličnem stanju, odlična oprema, komplet jader, dve prikolici, pripravljeno za jadranje. Izdelovalec Buchle - Arbon (Bodensko jezero). Tel. 040 - 436 322 - Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321 - Prodam domače olivno olje 201 cena 2000 sit. 1, tel; 040 615 085 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana MINISTRSTVO jE "USTAVILO" ARGOLINO Pravzaprav se ni zgodilo čisto ■ tako ampak je Ministrstvo za okolje in prostor "le" zavrnilo pritožbo investitorja, ki mu Upravna enota Izola ni izdala fr? ..r T*-: gradbenega dovoljenja za začetek del. Glede na to, da je izois]