ERi§k/t Domovi ima mmmmnM €/% m— hoiwi e AM€RICAN IN SPIRIT >R€IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 146 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, • SEPTEMBER 23, 19)5 LETO LXXVH.—VOL. LXXVH Napetost zaradi Sinaja v arabskem svetu skrbi egiptsko vlado v Kairu Britanski predsednik vlade obiskal Romunijo BUKAREŠTA, Rom. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je tekom svojega uradnega obiska tu pretekli teden v~ , I dosegel z Romunijo dogovor o V Kairu SO računali, da se O p0ve£anem izmenjavanju znan-arabski svet v nekaj dne . stveniiCOV) strokovnjakov in ali vsaj v par tednih P° kuiturnib skupin, sporazumu med Egiptom ____o_____ se ni'aZgSomml’kar pa| Ameriško tehnologijo KAIRO, Egipt. — Napetost za olje iz Sovjeiijo Državni tajnik Kissinger je povedal kongresnemu odboru, da se ZDA pogajajo v Moskvi za zamenjavo t e h n ologije za sovjetsko olje. WASHINGTON, D.C. — Doslej so prihajale iz vladnih krogov vesti, da se ZDA pogovarjajo s Sovjetsko zvezo o zamenjavi ameriškega žita za sovjetsko olje. Podrobni pregled te zamisli je pokazal, da Sovjetska zveza dejansko ne razpolaga z tečjimi količinami surovega ZA PODPORO REVNIM se .je na posebnem zasedanju glavne skupščine ZN zavzemal notranji minister Irana Gamsi d Z n ouzegar (na sliki). med Egiptom in nekaterimi a-rabskimi državami, zlasti s Palestinsko osvobodilno organizacijo se ohranja, ko so bili v E-giptu prepričani, da bo v nekaj dneh ali vsaj v nekaj tednih po podpisu sporazuma z Izraelom splahnela. To predsednika Sadata in njegove sodelavce vznemirja, ker bi moglo povzročati Egiptu težave in spravljati v nevarnost sam sporazum, prav gotovo pa nadaljni napor' za iskanje miru na Srednjem vzhpdu. Savdska Arabija je sporazum sprejela, ko se je po njegovi dosegi drž. tajnik Kissinger ustavil v Riadu. Tega ni mogel doseči v Damasku, četudi je imel daljši razgovor s predsednikom 7D-A.^kot plačilo za nakup žita. [ po 1. 1954 umrlem možu Franku, republike Asadom. . Drzavni taJmk H- Kissinger mati Frances Barnoski, Benja- Sirija godrnja in kritizira spo- kongresnemu od-;mina Krbavcica in Franka Opa- razum kot škodljiv arabski stva- ^°5U P°Ved^ da StapV teku dVa 4-^at stara mati, rojena v H. Prav nosebno na vodiio na- l0Cena razš°vora' Prvi ° sov-: Trstu, od koder je prišla v ZDA črtno p-nnio nrnti niemu nale jetskem nakupovanju žita v,, p 19p’. Pokojna je bila članica tno gonjo proti njemu Pale ZDA je bil načelno zaključen,; sj^pj gp Hmski Arabci. Njihov voditelj ko s0 v Moskvi pristali na reden tovega pogrebnega zavoda na E. asm Arafat skusa pri tem »Lletni nakup žita v obsegu naj-i152 St. v četrtek ob 1. popoldne, hraniti zmerno stalisce, da ne bi I manj 5 milijonov ton. ko bo rev. Douglas Denton opra- Kljub računanju na dobro letino pšenice Kanada zadržuje izvoz Canadian Wheat Board je nadaljno prodajo ustavil, da bi bil gotov, če bo mogel izpolniti dosedanje prodaje. OTTAWA, Kan. — Pridelek pšenice v Kanadi bo letos večji od lanskega, vendar pa nekaj manjši, kot so pričakovali. Strokovnjaki računajo sedaj, da bo letošnji pridelek nekako povprečen, če ne morda nekaj malega pod njim. Povprečni pridelek pšenice v zadnjih letih je bil med 600 in I 610 milijoni bušlji, lanski pa je bil le 595 milijonov bušljev. Glavne težave povzroča vreme, pa upajo, da bo letošnji pridelek presegel običajnih 24.4 Novi grobovi Frances Opara Nenadno je umrla, ko so jo peljali v Huron Road bolnišnico Frances^ Opara, roj. Cerovac, STREL ZGREŠIL FORDA Ko je predsednik ZDA Gerald R. Ford včeraj popoldne zapuščal hotel v San Franciscu je neka ženska — kasneje so ugotovili, da je bila to 45 let stara Sara Jane Moore — ustrelila proti njemu, pa je k sreči zgrešila, ko je nekdo v njeni neposredni bližini udaril po re-volverju. Jz Clevelanda in okolice SAN FRANCISCO, Kalif. -Včeraj popoldne je predsednik ZDA Gerald R. Ford govoril v St. Francis hotelu na sestanku World Affairs Councila in imel kratek razgovor na televiziji. Ko je zapuščal hotel, da se poda na letališče in se vrne v Washington, je z druge strani ceste, kjer je bila zbrana množica ljudi, ki je hotela predsednika ZDA videti in ga pozdraviti, 45 let stara Sara Jane Moore ustrelila proti njemu iz .38 revolverja. V bližini stoječ marinski veteran-invalid, 33 let stari Oliver bušljev na aker. Tudi kakovost Sipplej 1e v trenutku strela uda_ naj bi bila nekaj boljša kot lam, dl p0i ceyi revolverja in je tako pa morda le pod PovPrečjem kr(;>g^a 0pjazi]a in lažje ranila zadnjih 10 let. Zaradi negotovosti pridelka je I nekega gledalca. Canadian Wheat Board, vladna olja, ki bi ga lahko dobavljala !’preje poro£ena Krbavcic. vdova ' uslanov'a> ki ie o^§ovorna za na* ' kup in prodajo pšenice, začasno izvoz te ustavila in ne sprejema nobenih novih naročil. Od lanske letine, ki se je uradno zaključila 31. julija, je Kanada prodala na tuje 394 milijonov prisotnosti duha ter cev revolverja potisnil navzdol, bi pred-5. Pogreb bo iz 2eie- bušljev pšenice. Letos računajo, sednika verjetno zadela. Policija Predsednika ZDA je njegova straža naglo potisnila v avtomobil in odbrzela z njim proti letališču. Sara Jane Moore je bila od predsednika oddaljena kakih 32-47 čevljev, ko je ustrelila bolnišnici so ga obvezali in pustili domov, ker je bila poškodba lahka in nenevarna. Nekaj pred četrto popoldne po času v San Franciscu, okoli 20 minut po strelu na predsednika Forda je bil ta v letalu na poti v Washington. Njegov tiskovni tajnik Ron Nesšen je dejal, da je bil predsednik “sproščen”, kar je prav razumljivo, ko je spet srečno ušel napadu nase. Včerajšnji napad na predsednika ZDA Forda v San Franciscu je bil drugi v komaj 17 dneh. Na 1. septembra je naperila nanj revolver Lynette Fromme v Sacramentu, pa ji je Secret Service onemogočil strel, ker ji je revolver pravočasno izvil iz roke. Nekako pet ur pred strelom na predsednika Forda pred hotelom St. Francis je 24 let stari Ronald Carlo izročil nekemu uslužbencu hotela sporočilo z grožnjo predsedniku. Policija ga nanj. Da ni Oliver Sipple imel ^ PNiela' _ 't.r^0’ da ni . “V , 'med to grožnjo in strelom Sare prišlo do popolnega razhoda s Nairom. Nasprotniki Izraela se zavedajo, da Arabci proti temu fte morejo v odprt boj brez E-gipta, zato ščuvajo in rujejo Preti sedanji vladi in proti predsedniku Sadatu. V ta okvir spaha napad na egiptsko poslaništvo v Madridu v začetku mese-Ca in “sedeči štrajji” v uradih Arabske lige v Londonu pretek-]i teden. Cena zlata se spustila na $135,10 za mho, ko se tečaj dolarja dviga NEW YORK, N.Y. — Zlato je Dni skokoma , naraščalo v ceni hi skoraj doseglo $200 za eno hnčo. Ko je postalo očitno, da Amerikanci nimajo namena zla-ta na debelo kupovati, ko je postalo to po zakonu prvič po 40 ^etih dovoljeno, je cena zlata zabela drseti navzdol. Precej dolgo se je držala oko-h $170 za unčo. Pred nekaj ted-hi, ko je bilo objavljeno, da bo Mednarodni monetarni sklad Prodal večjo količino zlata za Podpiranje revnih držav, je zakola cena zlata zopet padati. Nekateri sodijo, da je k temu del-110 doprineslo tudi sovjetsko Prodajanje zlata, ko rabijo do-arje za plačilo žita v ZDA in v Kanadi. Cena zlata je koncem pretekla tedna padla na $135.50 za e*io unčo, med tem ko se je do- V teku je razgovor o zame-1 vil pogrebne molitve, nato na n javi ameriške tehnologije in j Lakeview pokopališče v družin- 1 opreme za sovjetsko olje. ZDA! ski grob. Na mrtvaški oder bo ' bi dobavile Sovjetski zvezi položena nocoj ob sedmih. da bodo izvozili od 415 do 475 milijonov bušljev, med tem ko so jo leta 1973 420 milijonov bušljev. opremo za vrtanje za oljem in za črpanje tega, ta pa bi to opremo plačala z dobavami svojega olja. Kissinger je izrazil “upanje”, da .bodo razgovori uspeli ih da se bodo ZDA obvezale kupiti letno večjo količino sovjetskega olja. Henry Kissinger ni maral po- Mike Wichich V Hillcrest bolnišnici je preteklo nedeljo zvečer umrl 81 let stari Mike Wichich s 17901 Hill-grove Road, rojen v vasi Jasen Trnovo v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1914, mož Antoinette, roj. Pavlovec, oče Mrs. Ray (Lillian) Good (Indy.), 3- vedati nobenih podrobnosti, raz- krat stari oče. Pogreb bo jutri, kril je le, da bo državni podtaj-' sred0) iz Grdinovega pogrebnik za gospodarska vprašanja nega zavoda na Lake Shore Charles W. Robinson, ki se je jBlvd. ob 8.45, v cerkev Marije pretekli teden vrnil v ZDA po Pomočnice na Neff Road ob 9.30 razgovorih v Moskvi o prodaji žita Sovj etski zvezi, ta teden zopet podal tj a na razgovore o olj m nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jack Anderson “komaj verjame” v poročilo o naročilu njegovega umora WASHINGTON, D.C. - Znani novinar, kolumnist Jack Anderson, je dejal, da “komaj verjame” v trditve E. H. Hunta, nekdanjega agenta CIA, ki je bil povezan z vlomom v Watergate in nj ego vibi skrivanjem, da bi ta dobil naročilo za umor Jacka Andersona, ker “je objavljal poročila o narodnih varnostnih tajnah”. H. Hunt, ki je v zaporu zaradi ki je bila pogosto razvrščena ob cesti, je napadalko naglo zgrabila in jo dobesedno odnesla v hotel. Dognali so, da je bila na seznamu nevarnih oseb in da jo je Secret Service v nedeljo zaslišal v zvezi s predsednikovim obiskom v San Franciscu. Pri njej so tedaj našli revolver in ga ji vzeli, pa jo pustili na svobodi. Sara Jane Moore, 45 let stara ločenka in mati 9 let starega sina, je bila baje obveščevalka FBI, pa je prešla med skrajneže podtalnega levičarskega gibanja. Lani je sodelovala kot knji-govodkinja pri delitvi hrane, s katero naj bi Hearst odkupil prostost svoje ugrabljene hčerke Patty. Krogla, ki jo je izstrelila Sara Jane Moore je oplazila 41 let vloma v Watergate, je odklonil vsako pojasnilo o teh vesteh, ki'starega Johna M. Ludwiga, Vozljih je prinesla Washington Post.'nika taksija iz San Francisca. V KDOR NE DOBI DRUGOD DELA, GA MU NAJ DA ZVEZNA VLADA ! I Kr v zadnjih mesecih dvigal in dosegel najboljši tečaj napram Slavnim tujim valutam do srede iškega leta. 1; Vremenski prerok Pretežno oblačno in hladno. jKjvišja temperatura okoli 60 (16 C), verjetnost dežja 10% flahes, 50% jutri. Na to stališče se je v svojem novem, obsežnem gospodarskem pred logu postavil načelnik Federal Reserve Boarda, zveznega bančnega sistema, ki ga je razlagal pretekli petek na University of Georgia. Arthur Burns je prišel do zaključka, da današnjega gospodarskega položaja, ko nas istočasno morita inflacija in velika brezposelnost, ni mogoče reševati s starimi sredstvi. Narod mora “odpreti s v o j e gospodarske možgane”- in poiskati nova sredstva, ki naj nas povedejo iz sedanje zagate. Načelnik Federal Reserve Boarda Arthur Burns misli, da je mogoče doseči polno zaposlitev, ne da bi s tem po-j novno sprožili hud val infla-', cije, ki nam je v zadnjih treh letih napravila toliko škodo. V svojem programu, ki ga je razvil pretekli petek, se zavzema za temeljne reforme. Te so v preteklosti večinoma obravnavali in predlagali razni gospodarski strokovnjaki in politiki vse od skrajne leve do skrajne desne. Arthur Burnis je znan po svojem k o n s e r vativnem gospodarskem mišljenju in se je dolgo oprijemal starih gospodarskih načel omejevanja obtoka denarja, ki naj na ta način ohrani svojo trdno vrednost in stalnosti, ter uravnovešenih javnih proračunov. V zadnjih desetletjih so ta klasična načela gospodarskega reda izgubila svojo veljavo pri dobrem delu liberalnih ekonomistov, ki so zavzeli stališče, da primanjkljaji v državnih proračunih niso nič napačnega, so le sredstvo za vodenje in urejanje narodnega gospodarstva, prav tako so zavrgli tudi stališče o zmernem, utemeljenem porastu obtoka denarja in tudi tega začeli smatrati kot za sredstvo vladne gospodarske politike. Arthur Burns stari načeli še vedno upošteva, poskuša pa iskati nove rešitve gospodarskim težavam, ki jih s starimi sredstvi ni bilo mogoče odstraniti. Opozoril je na ponovno oživljanje inflacije v juniju in juliju ter svaril, da to lahko zavre oživljanje narodnega gospodarstva, ki se je začelo koncem letošnje pomladi in postopno dobiva nekaj zagona. Ko največkrat slišimo trditve, da je inflacijo povzročila podražitev olja in v manjši meri slabe letine, ki so povzročile pomanjkanje ponudbe hrane in s tem povišanje njenih cen, je Arthur Burns dejal, da so korenine inflacije v “zgradbi naših vladnih u-stanov in v finančni politiki naše vlade”. Smoter njegovega programa je odstranitev “inflacijske pristranosti” v našem gospodarstvu. Jedro Burnsovega programa je jamčenj h zaposlitve, ■ kdor te ne more najti v privatnem gospodarstvu, naj se zaposli v javnih delih na račun zvezne vlade in v njenem zaposlitvenem programu. Ker bi imel tako vsak možnost in priložnost dobiti zaposlitev, hoče Burns skrajšati brezposelno podporo, pa tudi zmanjšati vse javne podporne programe. Sedaj je podaljšana upravičenost do brezposelne pod- pore na skupno 65 tednov, Burns naj bi jo hotel skrajšati na nekako 13 tednov. Javna zaposlitev naj bi bila plačana po tem predlogu nekaj pod naj nižjimi plačami, da bi tako vsi zaposleni pri javnih delih resno iskali drugo, boljše plačano delo. Arthur Burns hoče s posebnimi predlogi doseči tudi modernizacijo industrije in gospodarstva sploh ter poživiti tekmovanje kot sredstvo za zadrževanje cen in kakovosti blaga. Svoje predloge je predložil javnosti v razpravo čisto na svoje, četudi je o njih preje govoril z vladnimi gospodarskimi strokovnjaki. V Beli hiši so glede celotnega programa zadržani in so prepričani, da pri sedanjih razmerah ni izvedljiv. Nekdo je pripomnil, da kaj takega lahko predloži “71-letni mož, ki je bil imenovan na svoje mesto za 14 let”. Arthur Burns je dejansko star 71 let in njegova služba ni v nobeni nevarnosti. ; Tridnevnica pri Mariji Vnebovzeti— V župniji Marije Vnebovzete v Collinwoodu se bo začela jutri, v sredo, ob 7.45 tridnevnica kot priprava za Baragov dan v nedeljo, 28. septembra 1975. Vse tri dni bo zjutraj ob 7.45 sv. maša s kratkim nagovorom, zvečer ob 7. pa pridiga, nato blagoslov z Najsvetejšim. Zjutraj kot zvečer bo priložnost za spoved. Tridnevnico bo vodil prelat dr. Vilko Fajdiga, ki je prišel zastopat slovenske škofe na Baragov dan. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala v četrtek od 5.30 do 7.30 zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida asesment. V četrtek je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment. Takojšnja vložitev čekov z vplačili davka na nepremičnine— Okrajni avditor' George V. Voinovich se je obrnil na državni avditor jev urad s predlogom za takojšnje knjiženje čekov s plačili davkov na nepremičnine, kar bi okrajni blagajni lahlpo letno prineslo do $200,000 novega dohodka, ki gre sedaj enostavno v nič, ko čeki ležijo in čelajo na preverjenje, predno so vknjiženi. Popravek— Pogreb umrlega Victorja J. Arko je bil v oskrbi Zena Zaka iz Grdinovega pogrebnega zavoda in ne v oskrbi direktorja Gino Gali-ja, kot je bilo pomotoma navedeno v “Naznanilu in zahvali” pretekli petek. Obvestilo slovenskih šol— Prihodnjo soboto, 27. sep., ne bo dopoldne rednega pouka ne v Slovenski šoli pri sv. Vidu in ne v Slovenski šoli pri Mariji SAN FRANCISCO, Kalif. — Vnebovzeti. Otroci obeh šol Predsednik Ford je včeraj ob-1 bodo namesto pouka imeli v far-javil načrt za dosego neodvis-fni dvorani pri Sv. Vidu vaje za nosti v oskrbi z energijo, ki bi proslavo Baragovega dne in naj v naslednjih 10 letih stal sicer v naslednjem redu. 100 bilijonov dolarjev. j Ob dveh popoldne bodo vadile NEW YORK, N.Y. — Ameriški deklice Slovenske šole pri Ma- i Hane Moore nobene zveze. Najhujša epidemija spalne bolezni v ZDA ATLANTA, Ga. — Središče za nalezljive bolezni, ki ima tu svoj sedež, je objavilo, da je bilo doslej letos prijavljenih v 19 državah Unije 1,237 slučajev spalne bolezni (encephalitis), od katerih se jih je 58 končalo s smrtjo. To je doslej naj večji obseg, kar ga je kdaj ta bolezen dosegla v ZDA v času, ko vodijo o tem uradne zapiske. Zadnje vesti dolar je bil včeraj vreden 2.65 nemške marke, 302.98 japonskega jena, 2.73 švicarskega franka, 18.80 avstrijskega šilinga in nekaj nad pol angleškega funta. Zlato se je dvignilo na $136.50 a unčo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Državni tajnik Kissinger je v govoru pred glavno skupščino ZN predložil večstranske razgovore o Srednjem vzhodu in o Koreji, pa tudi nov način oskrbe z gorivom za jedrske elektrarne, ki bi naj preprečil širjenje jedrskega orožja. WASHINGTON, D.C. — R. Nixon je pod prisego izjavil, da ni odgovoren za 18.5 minut presledka na posnetku razgo- 6vorov v Beli hiši. WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik J. R. Schlesinger je včeraj na CBS televizijskem sporedu “Face the Nation” nakazal, da Izrael verjetno ne bo dobil Pershing raket iz ZDA pred letom 1980. Produkcija sedanje vrste teh raket je bila namreč v preteklem juniju ustavljena, produkcija nove vrste pa ni predvidena pred letom 1979. Izrael bi naj dobil rakete Pershing nove vrste, posebej prirejene samo za rado običajnega streliva, med riji Vnebovzeti za simbolično vajo “Gor čez izaro”.' Učenci 6., 7. in 8. razreda Slovenske šole pri sv. Vidu bodo imeli vajo ob 2.30 popoldne. Ob treh popoldne bo nato skupna vaja otrok obeh slovenskih šol za skupni pevski nastop. F. Vse te vaje bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Narodne noše— Vsi, ki imajo narodne noše in žele z njimi nastopiti na Baragovem dnevu, so prošeni, da kličejo najkasneje do jutri tel. 851-4901 za rezerviranje prostora. Sestanek za Baragov dan— Pripravljalni odbor za Baragov dan ima jutri, v sredo, ob 8. zvečer sestanek pri Mariji Vnebovzeti za vse odseke, v Jesen je prišla— Danes je prvi jesenski dan, po koledarju seveda, po hladnih nočeh in deževnih dnevih je bila tu že preje. Upajmo, da bo suha in sončna, saj dežja imamo za enkrat dovolj. it K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu so vabljeni nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni tem ko so sedanje le za rabo zavod k skupni molitvi za umr-jedrskega streliva. j lega člana Franka Rožiča st. National and International Circulation PabUah«! daily except Wed, Sat., Sun., and holidays, lat week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združen* države: $33.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 za 8 m«*co» • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United State« $23.00 per year; $11.50 for 6 month«; $7.00 for $ month« Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month« Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 146 Tuesday, Sept. 23, 1975 Strategija italijanskih sindikatov Pretekle avgustovske počitnice so italijanske in tuje turiste neprijetno prizadele nekatere stavke v državi. Cel teden so stavkali piloti potniških letal in zastal je skoraj ves notranji letalski promet. Stavkali so na ladjah, ki prevažajo ljudi iz Civitaveechie na'Sardinijo. Na tisoče in tisoče turistov je moralo zato dneve in dneve čakati v pristaniščih, da je stavka nehala. Skoraj istočasno, ko se je začel veliki povratek s počitnic, so proglasili stavko nekateri avtonomni sindikati železničarjev. Ves železniški promet je bil v neredu. Posledica je bila, da so zopet biti tisoči in tisoči, ki niso mogli z železnico na svoje domove in na delo. Tik pred 15. avgustom so s sporazumom v zadnji minuti preprečili stavko kuharjev in nameščencev v hotelih, sicer bi vsi turisti in letoviščarji v Italiji ostali nekaj dni brez hrane. Y Italiji so na stavke vajeni kot na vsakdanji kruh. Statistični urad je objavil, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta bilo v Italiji zaradi stavk izgubljenih nad 90 milijonov delovnih ur. Lani v istem času 55 milijonov. Če računamo po 2,000 lir na uro, so italijanski delavci zaradi stavk v prvih štirih mesecih letos izgubili okrog 180 bilijonov lir zaslužka. Škodo, ki jo je utrpelo gospodarstvo, je pa težko oceniti. Pomislimo samo na škodo, ki jo je utrpelo državno gospodarstvo zaradi stavke carinikov, potem zaradi stavke v davčnih uradih in tako naprej, škoda, ki jo utrpi italijansko gospodarstvo zaradi stavk v enem samem letu, gre v tisoče in tisoče bilijonov. Drugod se tega bolj zavedajo in delavci dosti manj stavkajo, v Angliji polovico manj, v Nemčiji pa skoraj ne poznajo stavk. Človek ob tem nehote pomisli, ali niso tudi lahkomiselne stavke močan vir inflacije in gospodarske krize v Italiji. Vsekakor so zadnje stavke v avgustu zbudile izredno ogorčenje v številnih krogih, morda zato, ker so bili z njimi neposredno prizadeti tudi delavci sami, ki so šli ali so se vračali s počitnic, morda tudi zato, ker so jih organizirali avtonomni sindikati, to je taki, ki niso včlanjeni v nobeni treh velikih sindikalnih zvez CGIL, C1SL in UIL. V Italiji imajo pravo inflacijo sindikatov. Najprej so tisti, ki so včlanjeni v omenjene tri vsedržavne sindikalne zveze : Confederazione generale italiana del lavoro (CGIL), ki je levičarska, Confederazione italiana del sin-dacati del lavoratori (CISL), ki naj bi bila demokrščansko usmerjena, ter Unione italiana del lavoratori (UIL), ki naj hi bila socialnodemokratsko orientirana. Poleg teh treh velikih sindikalnih zvez, ki zadnja leta vodijo precej enotno sindikalno politiko, je še brez števila drugih avtonomnih sindikatov. Prav nekateri avtonomnih sindikatov so v zadnjih mesecih napovedali vrsto stavk, ki so zelo oškodovale narodno gospodarstvo. Pri tem so prišli navzkriž z velikimi sindikalnimi zvezami, ki so omenjenim stavkam nasprotovale. To velja predvsem za stavko pilotov, železničarjev in osebja na prevoznih ladjah na Sardinijo. Italijanska javnost je uvidela, da more tudi kak maloštevilen sindikat, ki pa združuje za gospodarsko življenje važne delavce, paralizirati celotno narodno gospodarstvo. Ob tem dejstvu so postali zaskrbljeni. To zaskrbljenost sta javno izpričala dva moža, tajnik sindikata CGIL in predsednik republike Leone. Tajnik levičarskega sindikata CGIL, Lama je izjavil: “Mi smo proti temu, da bi kaka oblast ali pa zakon omejevala pravico do stavke; toda prepričan sem, da se družba mora braniti, kadar so življensko nujno potrebne službe v nevarnosti zaradi majhnih skupin delavcev. Družba se mora braniti ne s tem, da omejuje pravico do stavke, ampak tako, da oskrbi nujno potrebne službe. Npr.: če bi se nekega dne zgodilo, da bi stavkali kirurški delavci, ali bomo pustili bolnike, da umrjejo? V takih primerih bi morali ali sindikati ali družba nastopiti.” Po pravici povedano je takšna izjava iz usta sindikalista Lame precej nenavadna. Saj zagovarja upravičenost, da nastopijo sindikati kot stavkokazi, oziroma da oblast nastopi s silo zoper stavkajoče delavce v določenih primerih. Čudno, da Lama ni dal slične izjave, ko so v Italiji res, imeli več stavk zdravnikov po bolnišnicah in je dokazano, da so nekateri bolniki prav zaradi stavke zdravnikov utrpeli nepopravljivo škodo na zdravju. Druga zaskrbljena osebnost je predsednik Leone. Ta s svojega visokega in odgovornega mesta gleda z nič manjšo skrbjo na stanje v državi. V dnevnih časopisih so se pojavile nekatere njegove misli o tem. Z ozircrm na avgustovske stavke je njegovo mnenje, da je morda stvjir življenja ali smrti gospodarskega in civilnega obstoja v deželi, če se ne najde primerna zajezitev stavkam. Zato meni. da bi se morale izdati izvršilne odred- be k členoma' 39 in 40 ustave, ki pravita, da parlament ureja pravico do stavke. Dejstvo je, da se danes že mnogi zavedajo, da je stavkovna džungla v Italiji postala zelo nevarna zadeva. Tudi odgovorni voditelji zveznih sindikatov so prišli do tega spoznanja posebno, ko vidijo, da jim avtonomni sindikati uhajajo iz rok v boju za l?.stne skupinske koristi brez ozira na splošni blagor delavskega razreda in državljanov. V sedanjem trenutku italijanskega gospodarstva, trdijo sindikati, da se bodo borili za ohranitev delovnih mest, to je proti brezposelnosti. Jim bodo delavci pri tem sledili? Ali se ne bodo ponovile divje stavke tistih, ki imajo morda že lepe plače, a hočejo imeti še lepše? človeški egoizem, tudi skupinski, ne pozna meja. Zato nekateri mislijo, da bi bilo delavcem samim v korist, če bi država s primernimi določbami uredila pravico do stavke. Več reda v gospodarstvu bi gotovo pomenilo tudi večje blagostanje v državi. K. G. BESEDA IZ NARODA rTtfričsfi; Jesensb 'mhlk CLEVELAND, O. — Poletje je umrlo in spet je tu čas dolgih večerov. Družabno življenje se bo vrnilo v dvorane, ljudje se bodo spet zbirali v nekakšno družinsko skupnost, kakor je pač navada! Tudi Društvo slovenskih protikomunističnih borcev je zbralo enega izmed večerov za svoj družabni večer — sobotni večer — 11. oktobra. Priredi ga v dvorani pri Sv. Vidu. Težko je ob obilici družabnih prireditev najti prostor in čas in vsaka organizacija pričakuje iskreno podporo članov in prijateljev. Vsaka organizacija skuša vršiti delo, zavoljo katerega organizacija živi in družabni večeri so lepa in iskrena priložnost zbrati vsaj osnovna gmotna sredstva za društvene potrebe. Društvo slovenskih protiko-rnunističnih borcev želi podpirati bolnike in invalide, kakor je delalo doslej, želi vzdrževati .svojo revijo kakor doslej, obenem pa krepiti duha, v katerem ideja prave svobode zažari v tisti glbboki luči, ki sveti iz večnosti. Tršdiievsiiea prš iarljl fsislhovzefi ¥ Mlkwodfs CLEVELAND, O. — Župnija Marije Vnebovzete se bo pripravila za Baragov dan s tri-dnevnico, ki jo bo vodil vicepostulator prelat Vilko Fajdiga. Začela se bo v sredo s sv. mašo ob 7.45-zjutraj in se bo nadaljevala 24., 25. in 26. septembra vsak dan ob 7.45 zjutraj in ob 7. uri zvečer. Splesni namen tridnevnice je duhovna poglobitev in prenovitev. Duhovne obnove in sprave potrebujemo vsi. Nas ,vse boli razdvojenost med nami in naša mlačnost. Treba se bo torej znova srečati z Bogom, odstraniti našo notranjo razdvojenost, da IZPOD mm S¥. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — (LXX.) — Taboriščno, “samonaše” vodstvo je res dobilo zaupnico. Dr. Mer-šol je imel izredno težko stališče. Toda njega je vodila predvsem skrb za slovenske brezdomce. Svetoval je to in ono, samo da bi slovenski taboriščniki ohranili svoje verske in narodne tradicije in pa1— da bi se vsi zaposlili. Skrb ga mladino je bilo najvažnejše vprašanje. Mladina mora nadaljevati šolanje. Že v Vetrinju so slovenski profesorji, zlasti Alojzij Luskar, salezijanec, dali pobudo za slovensko gimnazijo in pridobili g. Marka Bajuka, da je prevzel ta nelahki posel. Brez vseh učil. Na grajskem dvorišču v Vetrinju so se,pod košatimi drevesi zbrali nekdanji dijaki in začeli pouk. Šolske naloge so pisali po diktatu. Začetek je bil storjen. Nadaljeval se je v Peggezu in v Spittalu. V Peggezu se je osnovala tudi ljudska šola. Vodil jo je učitelj g. Aleksander Majhen. Poznal sem ga še od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Njegov oče je bil tam šolski upravitelj. Na čelu gimnazije je bil ravnatelj Marko Bajuk s kadrom profesorjev. Za otroški vrtec je bil ves navdušen salezijanec Janko Mernik. Izdajal je tudi mladinski list. Za obrtno mladino'je skrbel slov. salezijanec g. Matko; v Spittalu ob Dravi pa sale^ zijanec g. Rovan. Za kmečke fante, ki so šoli že cdrastli, je bila osnovana tudi kmetijska nadaljevalna šola. Vodil jo je g. Maks Osojnik, šef vse pro- , svetne uprave je bil ravnatelj , I g. .Marko Bajuk. Velike so nje-se bomo lahko srečali in .spravi-..ove zasluge v tem oziru. Ta|bo_ li z Njim v prijateljstvu z vsemi ;.n;, gimnazija y Peggezu in y j Spittalu sta bili priznani in e j nakovredni avstrijskim gimna-žijam. Ko smo se preselili v jeseni 1946 v Spittal, je angleški J inšpektor za šole izrazil svoje z ljudmi. In še bližnji namen ima tri dnevnica: pripraviti se moramo; na 28. september, na BARA- j GOV DAN! Vsa naša prizadevanja za pospešitev Baragovega j Začuidenj e in ni mogel prehva-procesa in za uspeh nedeljske j p (-j uspehov gimnazije. Dosegel proslave njemu v čast nas mo-( jCj vsak na svoj način! Z molitvi]0 se obračajmo tudi na njega' Zlasti, da izprosi pred prestolom božjim, da bo slovenski narod ostal zvest sveti veri, Cet' kvi božji, Rimu in da bo srečn° prestal sedanje težke preizkušnje od strani brezbožnega komunizma. Postanite člani Slomškovega krožka. ■ Ga. Gizell3 Hozian vam bo radevolje u' stregla in dala navodila. In nekaj: Naročite si knjige DrUz' be sv. Mohorja. * Med mladim parom. — “Pa že imela kakega fanta, deklica^ “Fanta ne, pač pa deklico. * Se je nekam razvleklo. Naj & urednik oprosti. Lepo vas vse pozdravlja Vaš ’’Toti Staj ere” DUŠEVNO DELO Življenje je zadeva vedneg3 I spreminjanja, izboljševanja j11 j notranjega dela. To se nanaš3 | na naš odnos do drugih, do r>aŠe okolice, do naše dedne zasnov6 in naših sporov. Podobni sm° ■ kamenčkom v kocki, s katero se i igrajo otroci. Tako se prernak' j nemo tudi mi šele po nekem zl1’ I nanjem ali notranjem pogoU3’ i ki si ga ne moremo razloži^' j Dobro moramo preudariti, kak0 j naj delamo na sebi, kajti šele | potem bomo kos našim probl°' i mom. če pa popustimo, se p°3a" S vijo zmeraj spet. Nič naj ti | bo bolj-važno, kot tvoja osebo0' j sti! Verjemi, da si kos vsek1 , problemom, če le potrjuješ svoj3 j zmožnosti in ne. misliš na kri jj drugega. Vseeno, kakšen je tv°J j problem, ti ga lahko rešiš: Bed3’ j bolezen, celo smrt nikdar °! j tako važna, kot dejstvo, da \ stoji Bog ob strani in ti pomag3' j Opusti tvoj prejšnji način uri3' j Ijenja in zavij na pravo Pot ! Bodi pozoren, misli le dobro ^ i potem se bo tudi le dobro ures' j ničilo — nato stopiš ob izvit11 j novih moči. Nič ni bolj vredk0 j kot trenutek pogleda v svoj0 j notranjost. To te bo poživil0’ j razjasnilo tvoje misli in prek0 j vilo tvoje okolje. Za preprečevanje požariA WASHINGTON, D.C. — ^ preprečevanje in gasite v goi<*' nih požarov porabijo v ZDA i6*” no sedaj okoli 20 milijonov d0' larjev. Tridnemica za Baragov dm pri Mariji Vnebovzeti od jutri, v sredo, zjutraj ob 7.45, do petka ob 7. zvečer. Vsak dan OB 7.45 ZJUTRAJ sv. maša s kratko pridigo in priložnost jo za spoved. Vsak VE ČEK ob 7. pridiga in blagoslov z Najsvetejšim, spovedovanje. Tridnevnico vodi prelat dr. Vilko Fajdiga, njen namen je PRIPRAVA ZA BARAGOV DAN v nedelje, 28. septembra 1975. Slovesna blagoslovitev spominskega križa v Midiandu 1. Praznik poveličanja sv. križa. V nedeljo, 14. septembra 1975, na praznik poveličanja sv. križa, je bil v Midlandu, na kraju kanadskih mučencev, slovesno blagoslovljen slovenski spominski križ, ki smo ga kanadski Slovenci-begunci tam postavili ob 30-letnici Vetrinjske tragedije v spomin vsem onim našim ljudem, ki so v času komu nistične revolucije in vojne v Sloveniji darovali svoja življenja v obrambi vere in svojih domov, ter mučeniško in množično umirali potem, ko so bili izročeni na milost in nemilost v roke svojim rdečim in brezbožnim bratom od strani zapadnih zaveznikov in bili zmetani v množične grobove križem nase slovenske zemlje. Ob 30-letnici naše narodne tragedije so vsi ti grozni spomini z vso jasnostjo v nas zopet znova zaživeli. Pri daritvenem obredu v cerkvi kanadskih mučencev smo vsi čutili bližino mučeniške smrti in krvi, ki je 'kila najprej prelita na križu v naše odrešenje, pozneje pa skozi vso zgodovino sv. Cerkve. Tudi naša majhna in uboga slovenska domovina je uvrstila v božjo vojsko številne mučence, ki so umirali z globoko vero v božjo pravičnost in usmiljenje, in ki so še s svojimi zadnjimi zdihljaji slavili Boga, svojega Stvarnika. Letošnje romanje je bilo nadvse slovesno in veličastno, saj se ga je po ugotovitvah nekaterih ndeležilo preko tisoč vernih in zvestih Slovencev od blizu in daleč. Prostorna romarska cerkev je bila nabita do zadnjega kota, ko je stopil pred oltar Rev. Father Winston Rye, mlad °če jezuit, ki opravlja posle župnika. Pozdravil je slovenske komarje ' in jim želel božjega blagoslova. Takoj nato je č. g. Janez Jeretina, kaplan pri župniji Marije Brezmadežne, skupaj s koncelebrantom č. g. dr. Francetom Blatnikom opravil daritev sv. maše. Zaradi številnih romarjev, ki bi radi opravili sv. spoved, je č. g. Časi do zadnjega spovedoval in ni imel pri-nke, da bi somaševal. V pridigi se je g. Jeretina po-naudil pri poveličanju sv. križa, ki se je prav na ta dan praznovalo, ko smo blagoslavljali naš spominski križ. V lepih in izbranih besedah je prikazal zna-naenje križa — znak trpljenja in smrti — obenem pa znamenje cdrešenja po Krvi božjega Sina, bi je iz ljubezni do nas na križu duirl. Spomnil se je tudi trpljenja in mučeništva naših bratov |n sester, katerih mučeniška kri bo slovenskemu narodu zagotovilo, da bo Bog branil in ohranil slovenski rod, iz katerega bodo izšli zopet močni ljudje, polni jubezni do Boga in predani slovenski svobodi. Nalogo komentatorja pri sv. n^aši je opravil g. Lojze Rigler, na koru pa je prepeval moški Pevski zbor pod vodstvom g. ■Dušana Klemenčiča. Takoj po kosilu se je pričel Popoldanski spored ob spomin-£kem križu, katerega je vodil §• Vilko Čekuta. V uvodnih be-sedah je razložil celotno zami-Sel spominskega koncepta, ki ob-Sega večjo skalo, na 'kateri stoji ~~~~ oziroma iz nje navidezno ra-S^e ' 600 funtov težak križ iz htasivne medenine in predstav-■ia skupaj z manjšo skalo, Go-sPo Sveto in Vetrinj, ter druge Vebje in manjše skale, ki po zemljepisni legi ponazorujejo masovna grobišča in so na posebnih ploščicah tudi po imenu nakazana, vse pa je obseženo v 50 čevljev širokem krogu, ki predstavlja slovensko zemljo. Po uvodu je njegova snaha Francka Čekuta potresla pred križ slovensko prst, prineseno nalašč za to iz Slovenije. Po tem kratkem uvodu je dal besedo č. g. Jožetu Časlu. V svojem nagovoru se je g. Časi spomnil slovenskih verskih manifestacij, kot sta bila kongres Kristusa Kralja ter Evharistični kongres v ljubljanskem stadionu, evharističnih križev in križev, ki jih je verno slovensko ljudstvo postavljalo na križiščih in prometnih cestah, ob poljskih kolovozih in v gozdovih ter celo visoko v skalnatih planinah. Povsod, v še tako samotnem kraju je človek na slovenski zemlji našel znamenje križa. Spominski križ v Midlandu, na kraju kanadskih mučencev, je nov izraz slovenske vernosti in ljubezni. Po obrednih molitvah blagoslovitve je nato spominski križ slovesno blagoslovil. H križu je pristopila slovenska mati, torontskim Slovencem poznana kot Petričeva mama. Tri sinove so ji ubili in na njihove grobove ne more ponesti cvetja. Tu je ob spremstvu predsednikov obeh toronskih borčevskih organizacij položila pred križ lep venec s slovenskimi trakovi in napisano na njih: “Padlim bratom”. Tako je svojim sinovom ter vsem, ki so kot oni izgubili življenje zaradi svojega verskega in narodnega prepričanja, izkazala časten in svet spomin. Mnogo oči se je zasolzilo ob mislih na mrtve brate, sestre in sorodnike, na zveste prijatelje in soborce, znance in neznane sotrpine. Tišino, ki je zavladala v tistem trenutku, j,e pretrgalo petje moškega zbora, ki je pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča zapel Simonittijevo “Planike” ter Foersterjevo “Večerni Ave”. Pred mikrofon je nato stopil Rev. Winston Rye in zbranim Slovencem spregovoril o muče-ništvu francoskih jezuitov misijonarjev, ki so zaradi Boga sprejeli mučeniško smrt v rokah Indijancev. Tako so tudi mnogi Slovenci umrli mučeniške smrti v rokah modernih brezbožnikov in si zaslužili krono mučeništva. Mučeniška kri ima povsod isto vrednost in prav je, da je bil tu na tem kraju kanadskih mučencev postavljen križ v spomin slovenskim mučencem. Father Rye nam je pri gradnji spominskega križa šel zelo na roko in smo mu zato zelo hvaležni. V zasebnem razgovoru se je zelo pohvalno izrazil o lepoti križa in celotni spominski zamisli. Pred križ je nato stopila mlada Resnikova deklica v narodni noši in izročila 30 rdečih nageljnov, ki so bili potem postavljeni v vazo pri križu. Predstavljali so 30 let begunstva in 30 let krvavitve iz narodnih ran. Gregorčičevo pesem “Znamenje” je ljubko recitirala hčerka znanega in aktivnega s javnega delavca g. Staneta Pleska. Po-leg nje je bilo še nekaj drugih deklet in fantov v narodnih nosu n, ki so prijetno obarvali ves potek sporeda. Kot glavni govornik je nastopil g. Stane Plesko. V klenih besedah je orisal tragično usodo tisočev naših mož in fantov, po drugi strani pa prikazal,. kako doma komunisti še vedno z lažmi in potvaiami nadaljujejo svoje uničevalno delo ter z blatenjem po časopisju skušajo mnogim med nami vzeti dobro ime. Njihova taktika se ni prav nič spremenila in še naprej for-sirajo svoj brezbožni marksi zem. Ob 30-letnici težkih spominov se je postavil v Midlandu spominski križ, ne iz maščevanja ali sovraštva, pač pa iz glo boke vere v božjo pravičnost in iz ljubezni do vseh naših nepozabnih mučencev. Za konec sporeda je č. g. Časi opravil še nekaj molitev za vse padle in pomorjene rojake, nakar je moški zbor pričel s petimi litanijami Matere božje, velika množica pa je odpevala. S tem se je slovesno završil spominski del romanja ob lepem spominskem križu, nakar so se mnogi udeležili še križevega pota na prostem. Tako je bil 14. september 1975 za vse kanadske Slovence dan veličastnega in pobožnega romanja ter resnično lep praznik poveličanja sv. križa. Se tako lepo pripravljena spominska proslava v katerikoli dvorani bi ne mogla nadomestiti trenutka, ko je bil spominski križ blagoslovljen in je slovenska mati predenj položila venec vsem našim mrtvim bratom in sestram v hvaležen in blag spomin. Ob 30-letnici Vetrinjske tra- je odšlo tudi večje število Hu-roncev, ki sb sprejeli katoliško vero. Za seboj so pustili prvo seme katolištva, ter zemljo Indijancev, ki so jo poškropili s svojo mučeniško krvjo. Mislim, da bi ne mogli dobiti primernejšega kraja, kot prav ta z mučeniško krvjo posvečen kraj. V meni ni prav nobenega dvoma, da ta slovenski spominski križ našim mučencem spada Midland, ter da nam Slovencem in vsem, ki ga 'bodo v teku let obiskali, približa nebesa in kot znamenje odrešenja daje u-teho in novo upanje. 4. Zaključne misli. 3. Kako je prišlo do spominskega križa. Po 30 letih človek z veseljem zapiše, da je ideja, za katero so toliki dali svoja mlada življenja, še vedno živa in zdrava. Slovenci so odprli svoje srce in spominski križ v Midlandu je resnično naša skupna last in izraz naše skupne ljubezni. Saj so darovi prihajali iz vseh krajev. Posebej moram omeniti roj ake! odslej naprej Timinsu, ki so po g. Antonu Gregorčiču poslali lep dar v znesku $295. čeprav so nabiralci obiskovali rojake po domo- \ vih, vendar nismo mogli obiskati vseh. Tisti nam ne smejo zameriti. Nismo jih namerno izpustili. Vsem darovalcem, ki so, ali še bodo za križ darovali, prav prisrčna in iskrena hvala. Prav tako vsem številnim pristovolj-cem, ki so eno ali več sobot o-pravljali brezplačno delo. Posebna hvala g. Vilku Čekuti za vse načrte in delo, ki ga je opravil. Prav tako prijatelju Viktorju Novaku, Cirilu Prežlju za nesebično garanje, ki sta ga o-pravljala s takim veseljem. Prav tako vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli, da je spominski križ danes realnost, in da bo ob vsakoletnem romanju središče naših spominov, molitev in poklona našim mučencem. Otmar Mauser Ko smo obhajali prvo desetletje naše emigracije, so nam jezuiti ponudili kos zemlje pri cerkvi kanadskih mučencev, da bi tam uredili spomenik našim padlim in pobitim rojak om . Nihče se takrat ni za to misel zavzel in ideja je počivala naslednjih 10 let. Pa tudi ob 20-ietnici se zanimanje za to ni meglo vzbuditi. Ob letošnji 30-letnici zdomstva in narodne tragedije pa je odbor DSPB v Torontu na eni od svojih rednih sej razpravljal o možnosti uresničenja te lepe zamisli, ki naj bi nadomestila vsakoletno spominsko proslavo. Predsednik g. Ciril Prežel j je nemudoma stopil stik s predsednikom bratske Baragov dan na Slovenskem letovišču gedije smo v Midlandu postavi- boJ.čevske organizacije DSPB- 11 znamenje križa kot spomenik našim mučencem, nam pa kažipot v zveličanje in v združitev z onimi, katerih spomin smo obhajali. 2. Zakaj spominski križ v Midlandu? To vprašanje mi je zastavilo precej ljudi, na katerega je delno odgovoril že Father Rye v svojem kratkem nagovoru. Za boljše razumevanje pa naj na kratko opišem zgodovino te božje poti ter cerkve kanadskih mučencev. Božjepotna cerkev kanadskih mučencev se nahaja kake 2 milji vzhodno od mesta Midlands na lepi vzpetini ^ob Dvanajsti cesti. Po svoji strukturi in legi me vselej spominja na Maria Trost cerkev v Gradcu v Avstriji, po zgodovinski preteklosti pa je gotovo dosti, bolj zanimiva. Takoj pod cerkvijo, na drugi strani 12. ceste stoji namreč obnovljeno misijonsko nase-je francoskih jezuitov, ki so leta 1639 prišli v čolnih iz Quebe-ca in pričeli svoje misijonsko delo med Huronci, ki so živeli ob Georgian zalivu. Ta njihova misijonska postojanka — ki so Tabor in mu razkril naš načrt ter izrazil željo, da bi obe borčevski organizaciji, kot zadnja leta, tudi pri tem podvigu sodelovali. že preje se je od strani odbora DSPB-Toronto naprosilo gg. Franceta Grmeka in Vilka Čekuta, če bi napravila skice o spominskem križu. Oba sta našim željam rada ustregla. Med tem smo se pozanimali pri jezuitih, če je zemljišče, ki so nam ga pred leti ponujali, še na razpolago. Z nekolikimi pomisleki so končno očetje jezuiti dovolili, da se slovenski spominski križ na cerkveni lastnini postavi in se vključi med ostale spomnike. Odbora obeh borčevskih organizacij sta nato na skupni seji izbrala ljudi, katerim se je poverila naloga, da prično z delom, za spominski križ. Sprejet je ibil načrt, ki ga je predložil g. Vilko Čekuta, in sicer krž iz bronastih palic. Pozneje se je to spremenilo v križ iz medenine. Prostovoljci so takoj šli na delo, našli vse potrebne skale, skopali in vlili fundament, očistili prostor plevela, razmetali v krogu 3 tovornjake plodne zemlje, name- j c imenovali Ste. Marie — je ta-1 s^aie> vrtali luknjo za križ ko postala zibel krščanstva v Ontariju. Tu je Severna Amerika dobila svoje prve svetnike, kajti nekateri od teh misijonar-jev-pionirjev so bili od Indijancev grozno mučeni in usmrčeni. Tako sta bila v marcu L 1649 grozno mučena in na ognju pečena očeta Brebeuf in Lalemant v huronski vasi Sv. Ignacija, 6 milj oddaljeni od misijonske postojanke. Njuni razmrcvarjeni in opečeni trupli sta bili pokopani v Ste. Marie. Isto leto sto mučeniško umrla očeta Gar-nier in Chabanel v okraju Petim, jugozapadno od Ste. Marie. Oče Daniel je bil mučen in ubit pri Teanacstaaiae v juliju leta 1648, še prej pa oče Jaques (1646) in dva laična pomočnika Rene Goupil (1642) in Jean de la Lande (1646), ki je bil ubit od Iroquoi Indijancev. Po smrti očetov Brebeuf-a in Lalemanta so jezuiti sklenili zapustiti.Ste. Marie, kjer so delovali 10 let. Postojanko, ki so jo z.velikim trudom zgradili, so požgali in se umaknili. Z njimi ga potem postavili in s svincem zalili, položili travo in nasadili nekaj zelenja ter uredili stopnice s ceste. Vse to delo je bilo o-pralvljeno le v sobotah in brezplačno. Med tem so prihajali tudi že darovi Slovencev, ki so to zamisel močno podprli. Prvotno smo računali, da ‘si bomo morali, denar izposoditi, da bi -bili v- stanju plačevati prve stroške. Zaradi slovenske dobrosrčnosti ob tej priliki nam tega ni bjlo treba storiti. Tako so se stroški sproti krili in nobenih težav, ne tehničnih ne finančnih nismo imeli. Podrobnejše podatke o stroških in nabranem denarju bo-mo pedali, čim bodo vsi računi urejeni in vsa darila zabeležen na, kajti darila še vedno priha-jajo. V načrtih je tudi, če bi denarja kaj preostalo, da se bo to in ono okrog križa še dopolnilo in izboljšalo. Toliko v razlago ter nekoliko vpogleda V tehnično in finančno stran spominskega križa. TORONTO, Ont. — Minulo je eno leto, odkar so se odprla vrata novega Baragovega doma na Slovenskem letovišču. V življenju torontskih Slovencev je ta dom pomembna postaja — znamenje skupne dejavnosti in požrtvovalnosti, spričevalo pridnih rok in zvestobe krščanskim idealom. Morda je Baragovo ime prvič zapisano na kanadski zemlji. Ko v poletnih mesecih hodimo mimo poslopja z imenom Baragov dom in se v njem shajamo, se nehote spomnimo svetniškega škofa-misijonarja, ki je pred več kot sto leti zapustil domovino, premoženje in visoko ime, zamenjal zemsko ljubezen za božjo službo in postal duhovni oče Indijancev ob Zgornjih ameriških' jezerih. Skromne so naše proslave v primeri z žrtvami in veličino našega vzornika. Zunanji svet nam trga čas in jemlje moči, vetrovi vsakdanjosti ugašajo svetlobo naše, verposti, da ne vidimo Božanstva in Njegovih čudežev. V stiskah in trpljenju ne iščemo pomoči pri božjem služabniku. Ker ga ne znamo pri Bogu izmoliti, ne moremo klicati sveto njegovo ime. Letošnji Baragov dan je bil ponovni klic delu za svetniško povišanje Barage. Obe slovenski župniji v Torontu in odbor Slovenskega letovišča so pripravili program Baragovega dne z, namenom, da bi veličino in svetost Baragovo globlje spoznali, ga v življenju posnemali, se zatekali v stiskah zaupno k njemu in goreče molili za njegovo svetniško razglašenje. Tako je ob koncu avgusta Sloven sko letovišče spet oživelo. V soboto, 30. avgusta, zvečer je lepo število ljudi prisostvovalo sv. maši pri Marijini kapelici. Za uvod v Baragov dan je govoril č. g. Kopač Janez, ki je med drugim omenil, da je bil škof Baraga prvi Slovenec-, ki je hodil po torontskih cestah. Na poti k Indijancem se je ustavil pri torontskem škofu in prejel navodila za nadaljevanje poti in misijonskega dela. Baragovo življenje in delo je združeno v svetopisemskih besedah “Le eno je potrebno! Iščite najprej božjega kraljestva in Njegove pravice in vse drugo vam bo navrženo!” — ki si jih je marquettski škof izbral za geslo. Baraga je bil velik Slovenec in velik misijonar. V letih neutrudnega iskanja in dela za indijanske duše ni pozabil svbje domovine. Ko je sestavljal slovnico in slovar očipvejskega jezika, je- pisal molitvenike za svoje ljube Kranjce in našel čas za misijonski obisk svoje domovine preko morja. Tudi v tem naj b.o Baraga zgled, da ohranjamo slovenskega duha in kulturo, kjerkoli živimo. Njegova modrost in nadarjenost je bila izredna. Svoje ljudstvo je učil kmetovanja in vrtnarstva, obrti jn pisanja, gradil božje hrame. tqr na,sel čas za dopisovanje v več jezikih, za slikanje in ročno umetnost. - • Ko tako razmišljamo o Baragi, se ustavimo pri nedeljskem praznovanju. Pri dopoldanski sv. maši je govoril vicepostula-' tor za Baragovo zadevo v Ameriki č. g. Zrnec. V svoji pridigi je razložil potek procesa za priglasitev blaženim. Predvsem si moramo svetnika izmoliti. Če hočemo Barago častiti kot svet nika, se moramo tako goreče k njemu zatekati in prositi pomoči, da se bosta po njegovem posredovanju pri Bogu zgodila dva čudeža, ki jih Cerkev želi za svetniško ime. Zaupati moramo v modrost Cerkve in Baragovo svetost. Zato sklenimo roke ter veliko in goreče molimo! Pri popoldanskem programu v domu je č. g. Kopač pozdravil številne Baragove častilce. Skupina iz Chicaga s č. g. patrom Langerholcem je bila deležna vesele dobrodošlice. Č. g. Zrnec je ponovno govoril o pomenu Baragovega dne in doma. New-torontske deklice so pod vodstvom s. Mirte in ob spremljavi gdč. Lojzke Babič zapele par pesmi Baragi v čast. Posamezne točke programa je povezovala gdč. Ani Kus, “Miss Ljubljana 1975”, ki je ponosno poudarila, da hoče posnemati Barago v domovinski ljubezni: biti Slovenka na ameriški zemlji. Poleg branja pomembnih člankov o Baragi, ki sta jih podala gg. Janez Adamič in Franci Pajk, je zbudilo zanimanje pismo Lojzeta Rebule o potovanju po slovenski in ameriški Baragovi deželi. V tem opisovanju se utrne svetla zvezda ob krstnem kamnu v Dobrniču na Dolenjskem, kjer je Baraga postal božji o-trok, kjer so se po njegovih lastnih besedah zanj odprla nebeška vrata milosti in sreče. Pismo je v dramatskem tonu bral g. Vilko Čekuta. V spomin Baragove domovinske ljubezni je nastopila plesna skupina ‘Mladi glas’ iz New Toronta in pod vodstvom Janeza Meseca odvrtela par folklornih plesov. Baraga je bil sodobnik pesnika Franceta Prešerna, ki je v iskanju zemske ljubezni in sreče zapel naj lepše pesmi. Iz razočaranega srca so lili sonetni venci, ki so dvignili slovensko besedo na svetovno literarno višino. Ko je Baraga izgoreval za Boga, iskal Indijance ter jim prinašal srečo božjih otrok, je nesrečni pesnik Prešeren pel “Nezvesta bodi zdrava”, ki jo je v spomin mojstra slovenskega verza ob spremljavi prof. Jožeta Osane interpretiral naš solist g. Blaž Potočnik. Kulturni program Baragovega dne smo zaključili s skupno zahvalno pesmijo. Nedeljsko popoldne je u-tonilo v hladnem večeru kot, da bi od daljnega Michiganskega in Gornjega jezera zaveli tisti vetrovi, ki so pred debrimi sto leti zibali čoln velikega misijonarja ter nas spominjali dolžnosti in klica današnjega časa: Le eno je potrebno! Anica Resnik Oboroževanje vsepovsod LONDON, Vel. Brit. — Britanski Institut za strateške študije je v zadnjem poročilu prišel do zaključka, da kljub de-tenti Zahod in Vzhod hitita izpopolnjevati svojo oborožitev. Oba se trudita za izpopolnitev svojega orožja in za povečanje zalog. Sovjetija je prizadevnej-ša od ZDA, trdi poročilo. Kitajska je svoje jedrsko oboroževanje nekaj omejila, izpopolnjuje pa svoje redne oborožene sile in vneto gradi tudi vojno brodovje. Države na Srednjem vzhodu trošijo za orožje najmanj 12% svojega celotnega narodnega dohodka. Izrael izda za narodno o-brambo eno tretjino tega, Egipt pa skoraj polovico. Izdatki za o-rožje v Iranu in Savdski Arabiji so se v enem letu potrojili. Srednje in manjše države izgrajujejo svojo lastno oboroževalno industrijo, med te spadajo Indija, Brazilija, Južna Afrika, Izrael in Jugoslavija. Največ orožja tujim državam dobavljajo ZDA in Sovjetska zveza, nato pa Francija in Velika Britanija. ------o------ Ameriško izročilo vodi deželo v nesrečo DALLAS, Teks. — Podpredsednik ZDA Nelson A. Rockefeller je tu pretekli petek dejal Narodni konvenciji republikank: Eno izmed vprašanj v tej deželi je to, da imamo to judov-sko-krščansko izročilo o potrebi pomoči tistim, ki so v stiski. Če temu dodamo še nekaj političnega nagona, pripravi to ljudi do tega, da več obljubijo, kot morejo dati. Jaz mislim, da je ta dežela preveč obljubila, premalo obljubljenega izvršila, preveč potrošila in smo sedaj zato v finančnih težavah. Vse to je privedlo, da bomo imeli v enem letu v zveznem proračunu 60 ali celo 70 bilijonov primanjkljaja. Tako ne more iti dalje, je ugotovil N. A. Rockefeller. Obilje vode NIAGARA FALLS, N.Y. — Vsako minuto se prevali preko Niagarskih slapov 500,000 ton vode. Povprečno pada ta 167 čevljev globoko. CLEVELAND, O. MALI OGLASI FOR RENT Three rooms and bath, no children, no pets, 1367 E. 53 St. 391-3863 -(148) LAND FOR SALE Three acres, Kirtland, Ohio, on Chardon Rd., three miles east of Route 91. Call 944-0132. __________(145) For Rent Sleeping room with kitchen and bath for sober gentleman. 1184 E. 167 St. 481-8607. (1.46) FOR SALE 9515 Madison Ave. fenced in with down modernized, under $25,000. Ann Jason, 226-0810. J. W. ROZEK REALTY 221-6400 (146) Furniture For Sale Will sell individual pieces. Call 361-0763 -(146) Help Wanted Female Housekeeper Wanted Lakeshore - E. 222 St. area. Either part or full time. Days 449-4500 (342); other times 731-6397. Teddi Ehlert. -(147) COMPANION For elderly lady 8 hours per day. Gates Mills. Must drive. Call after 6 p.m. 531-3736. Must speak English. j -(147) 'JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM Na večerni strani se je pričelo . Kodrolaska. svitati. Pred duplino je posijalo “Zame je dobro, če pa zate ni, pozno sonce. Ostrorogi je vstal, J ju pa odri. Midva ne utegneva.” češ da mora pod noč nastaviti | Ostrorogi je izkrcal sestro z og-še bobrom pasti. Jalan mu ni'njem in nekaj priprave vred na mogel oporekati. Vzel je svoje!breg. orožje, da ju spremi. Seveda. [ “u, kakšen je danes,” je zago- Udarni in Sinjeoka sta ves čas drnjala Kodrolaska in brž za-zaostaj ala. d čela znašati drva. Pa ji je sko- “Torej, kar prpipravljena bo-1raj spet šlo na smeh. Spomnila di!” j;® Jalan pošepetal Kodro-jse je na Udarnega Jalana. Iz laski- ’same nagajivosti je pa res odrla ‘ Bocn, ’ je vdano pristala Si-J en sam rep. Drugega je dala njeoka. ^ jpeč s k020 vred. Zanalašč. Im nič nikar ne skrbi. Že iz- j Ostrorogi in Ris sta se podila peljem, kakor se jim ne zdi.” Ja- ^ drevakom naokrog, in zganjala lan j,e iz same objestnosti zaru-kal ;In na vrh še zatulil kakor volk;. Razšli so se in si vsi želeli skorajšnjega svidenja. P'od noč sta se Jelen in Ris odpieljala v drevaku nastavljat les k odtoku jezerc. Proti Stranski dolini Jelen kar pogledati ni smel. Kadar pa je, se je vselej raztogotil in divje zamahnil s cepinom. Res je enemu odlomil ost. Zarobantil je, in vrgel cepin z ročajem vred v vodo. Saj res. nadi jez bobrom lesene pasti, j Kakor vse kaže, bo ob spodnje Raz skalo sredi struge se je pa j lovišče, če hoče imeti Jezerno Kodrolaska venomer ozirala s R0žo. In je že pomislil, da si svojimi sinjimi očmi v Golo poišče drugo dekle. Nak! To bi goro. Kar nič več ni mogla dru- se Karp in Som smejala, gega misliti, kakor samo še na Kak in nak! postavnega in vihravega Udar- Seveda. Mladci, mladci, Jala-nega Jalana. novj mladci’ Enkrat mu že lah- Čez noč je voda že precej k0 pomorejo. Kako naj se pa upadla in Ostrorogemu se je pri- kasneje brani pred nasilnostjo jala zima. GOSTI SLEDOVI Pusti jesenski vetrovi so se že več dni podili okrog kolišč in otokov in se zaletavali v goščave na trdini. Trgali so topolom in jelšam, brezam in bukvam, oz-kolistim vrbhm in še raznovrstnemu drugemu drevju zadnje liste raz krošnje, se poigravali z njimi, jih odnašali v daljavo in jih spuščali na vznemirjeno vodno planjavo. V jezeru in na Reki in v pritokih so se dan za dnem in noč za nočjo redčile jate ptičev. Tisti, ki so se spoznali na vreme, so napovedovali skorajšen mraz in sneg. Na mostiščih se nisp med kočami več premikali zamaščeni bronasto ožgani hrbti. Koliščarji so se bili odeli v kožuhe in si ovili tudi noge. Le otroci so se drstili še bosi naokrog. Celo kak nagec se je za hip prikazal ob ograji. Stari ljudje so se primaknili k ognjiščem, na katerih je skoraj neprenehoma plapolal ogenj.! Odrasle je pa ogrevalo delo. (Dalje prihodnjič) DA BODO NA RAZPOLAGO — V Valdezu na južni obali Aljaske gradijo velikanske tanke, v> katere bodo spravljali olje, ki bo pritakalo po vodu iz nahajališč ob Prudhoe zalivu na severu. čelo muditi z lesom po potoku navzdol. Že navsezgodaj je sklical Risa. šla sta nad-jez pogledat’ in pobrat nastavljene pasti. Vse1 so bile polne, razen ene. V njen.! bližini je videl Jelen plavati belega bobra. “Tok, le ve, da mvora sam nase paziti in se ne sme ujeti.” je pomislil Ostrorogi. Jelen in Ris sta pripeljala na skalo za vse prste na eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in gosto zimsko poraščeni. SinjeoRa je še spala. Nevajena hoje, jo je bila pot v Golo goro in nazaj do potoka kar pre- Turovcev. Do večera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgo dolino. Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ostrorogega. Jelen ga je opazil, pa ga ni maral ujeti. Ga že jutri pobere ali pa naslednji dan, ko bo plavil les naprej in ga spravljal na suho ob plitvini, kjer namer j a pozimi zabiti kolišče. Z nočjo vred so bili doma. Prvi je poskočil na pristajni most Bevsk. Spe t ni skrival svojega veselja. Na mostišču se cej utrudila. Worogi jo je zbu- najb°lj Varnega dil. Nič kaj ji ni bilo všeč. Sanjalo se ji je bilo, da se je vozila z Udarnim v lahkem dre- Naslednje dni sta se Ostrorogi [in Ris od jutra do večera uk- vaku :p<> “ ssi?*** * :e?vSinieta i,ma Snežnimi gorami. Pravkar ii je p Povijala hrano Meso je bil pravil, da mu nihče več neT0111" S S0lj0' kl '° !”1 v’*1"1 more iz; trgati poglavarstva. Pa prav zato ne, ker se je ona odločila za gorjana namesto za Žabarja. “Brž ’brž!” je priganjal Ostrorogi. Ris je že pospravljal orodje in oorožje v drevak. Na ploščatem kamnu je prenesel na Jelenov ukaz tudi ogenj s skale na sredo drevaka. Ne bo časa med pot.ji o vneti ti ga. Še preden je vzšlo ! sonce, so odrinili in se spustili po Dolgem potoku navzdol. Bevisk je veselo lajal. Kakor bi se ve vselil, da bo kmalu spet tekal po mostišču, raz katero se je mogel vse drugače razgledovati na ravno jezero, kakor pa s skale o temne gozdove. Narasla voda je bila les dobro plavila. Le tu pa tam sta morala Ostrorogi in Ris s cepini potegnitii kako zastalo bruno izza kraja na sredo toka. Kljub temu je bil Jelen nasajene volje. Pegavca., ki se ni bil nekaj prav obrnil, jje celo udaril z narobe zasukanim cepinom. Tudi Sinjeoka je morala tu pa tam prijeti za veslo ali drog. Seveda. Po mnenju Ostrorogega pač vselej narobe. Zato je tudi na sestro revskal. Kodrolaska se mu je skrivaj smejala. Vedela je prav dobro, zakaj je nabr-skan, kakor že davno ni bil, ali pa še prav nikoli. Nasproti njej še ne. Pripluli so v jezerce, v katero sta se stekala oba potoka; iz Dolge in iz Stranske doline. Vse polno lesa je plavalo naokrog. Voda sama ga je bila naprej proti velikemu jezeru odnesla kaj malo. Sonce se je bližalo že svojemu vrhu. Vsi so bili že lačni. Ostrorogi je odrezal dvema bobroma repe in ju vrgel Sinjeoki: “Ju boš spekla.” “Kar neodrta?” se je začudila i Udarni Jalan. Z gora je počasi pričel pritiskati mraz. Ob kolišča je prista- NEOBIČAJNA KURJA JAJCA — Mrs. Henry Zerger in njen. vnuk Terry v Kansasu kažeta neobičajna kurja jajca z nagubano lupino. Doslej jima še ni uspelo dognati, katera od njunih 75 kokoši taka jajca noši. Imate boljše izglede na dobitek v Ohio Lottery $1 Lucky Buck igri. Vsak $1 listek, ki ga kupite, vam daje 23 priložnosti za dobitek pri vsakem tedenskem žrebanju in še dve priložnosti za izžrebanje Bonus Jackpot pri žrebanju 20. novembra. Ne morete dobiti, ne da bi igrali! Ad4148 Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedenskO’ \ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ..................................... Moj novi naslov: ....... MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A < » ] j ;! I ► :: j ► H J ► JI J j ? ? ]> j! ; • u D < ► j * ] I •! u I > ] I *. :: j * :: < \ * * ; j < ► j * | > j * j! j I < I < > < > NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI - . i " • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit« plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N< Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th SL, Cleveland