List Tedaj XXVII ů t r S f r s va o i. dar v ke m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane 3 gld. 60 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr za pol leta 2 gld. 20 kr., za , pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. januarja 1869. Gospodarske stvari. • v • tlCl Pomislimo le, koliko škodljivega mrčesa pokončaj Na priliko povžije polet Sola in koristni tiči. tržek (kraljiček) leto in dan čez 3 milijone mravljinčjega mešičevj listnih uší ? Poslovenjeno po spisu Fr. Sollmajerjevem. (Konec.) Za škorce mora tružica, kjer gnezdo delajo, biti 12 tuljih jajčic, mlade in vselej po vsacemu neseta 30krat hrane > me ta tiček ima dvakrat na leto 8 do 10: v enem dnevu, on in ona vidi velika škoda y ako } po takem se lahko se pokončava ta tičica do 15 palcev visoka > palce noter m letajo, naj meri 2 palca in pol pa široka luknja, S la v ček, ki je v tičnik zaprt, vsak dan povžije 60 Ker so škorci močnih črvov y radi v druščini, zato se lahko nastavi 10 do 20 tacih tružic, senica potřebuje čez leto in dan / __ • ê , 1 # « pozoblje 200 do 300 kebričkov, do ako je drevo 20 do 30 čevljev visoko. Drugi dve po- vov, gosenic itd milij čr ? dobi 9 ki ste bili v unem listu narisani, kažete tružice za druge tiče, kteri gnezda imajo v drevesnih duplinah Naj pri tej priliki omenim d vrano. Cio 100 kuk čalo čez 2 milij še druzih P vsak dan okoli 50 je v zaprtem gozdu v 14 dneh pokon 9 gledov, ki vek ne bi verjel, da tudi ta tica se dá tako lahko pri- in kako nespametno je, gosenic. In tako bi lahko našteli vsi pričaj o neizmerno korist tičev, pokončujejo C. k Vaditi V gnezdo, ivi oo jcj uaicui izj ucoa, »i^vm oiu r------j--------------j--» vt«, ali slame. Tako se privadi vrana, da je krotka kakor večletnih njegovih opazkah samo v tem okraji vsako ki se JeJ naredi iz desk, vrbovih šib predstojnik Koso vel v Bujali v Istri zagotavlj okraj da po golobica. In kaj koristna je ta žival, ker živí od samih črvov. kebrov leto ptembra in oktobra meseca polovij med do , ------, gosenic, -......, > kôbilic, polžev, mladih miši itd. 5000 malih potujočih tičev ~ in na Laškem jih po Pa saj jo vidite, kako stopa za oratarjem inpobiračrve končajo na milij vsako leto. Kolika škoda in drugo žival Učitelj lahko nauči otroke j da sami delaj take pa postave, ki prepoveduj treba j • v • tlCJ lov Zato i h d tružice; največ pa naj bode to njih delo, da jih čedij in da jih znajo obešati na prave kraj davi 9 ^IV^UT vuujv >■<* vyj 1. J.V V , JU \J v OCU \X i Zj jvsuirva , ou UrtUSLčftl i V IZiU ULUZjVU J 1, kriminalna sodnija ima opravljati ž njimi, in namesti biti neverni To- da bi se učili in izobraževali, trosijo svojo delavnost po to odgovoriti, da tudi di- m to za to, ker čitalnicah. Na to imam v ------------------------- - -------,1----— VAAwA, V.V» « Novice" list 34.) je jaki v starejših časih niso bili na tako visoki stopinj počil enak da po mislih nadvojvode Albrechta kar se tiče nemškega jezika, da bi ne bilo nič več že 7 iz glavnega vojnega stanovališča v Gorici vlada hoče primorski s Kranjsk dežel e — uorico, Trst in istro — nam ooao poKazaie, aa ijuaje, Ki so vse š< v eno samo skupino z enim samim izdelali, nemškega jezika vendar ne znajo; le lomij< namestništvom in enim samim skupnim deželnim zbo- ga, in le malokteri se je po svojem lastnem učenju do 1st leti treba. Ozrimo se v praktično življenje, in skušnj nam bodo pokazale, da ljudje, ki so vse šole po starem rom in tem v Trst združiti To se je nameravalo takrat ? ko kopal do tega, da ga res zná, pa ne iz šole talijanizem lastnega učenj y ampak iz gal pogoltniti vse slovenske primorske dežele Gosp Kromer je omenil da ko~ je' prejenjal — če tudi ne ostalo je zopet vse pri starem i^wv, — ^ ^1 w x v/m^un, u« je en gimnazijast vihar vojni, naredil dvajset pogreškov v nemškem spisu. Na to od Taka j menda tudi daj tam gori na Dunaj govarjam: Ne davno je stal v enem nemškem časniku se niso spregledali in spoznali prav, kodi da je treba vo- šole, ki je ljubljanskem nemški spis od enega daj gvopoda iz stare dnik v nekem kranjskem trgu, tudi ziti in kako krmiliti, da se državni voz vnovič in za tistega gospoda nemški spis sem bčudoval vjv^ua juutuuvvai j kâjti naredil je bil tišti gospod morebiti tudi kakih dvajset pogreškov (dobro! smeh na levici in med poslušalci), in ta gospod posluje že veliko let v praktičnem življenji, oleje izdelal čisto po stari sistemi, in tudi uraduj ne zvrne. » Novicam", ki od 1848. leta vsako važno politič stvar pretresaj 7 tedaj zopet prilika dana > prevdarjati Ilirijo m rešiti prašanje kaj iznova dnost lo venski obeta ko kralj est na bolje ali ne, ker dobimo koroških Nemcev in pri ----------------J -------- ----- r ----* , .U VV4VA* ali pridemo samo v nemškem jeziku. Vidite tedaj, da tudi tak ne zna morskih Lahov v rava po osnovi kupino, ako se namrec Ilirij name 1825. leta, potrjeni selej nemškega jezika! (Smeh.) Kar se tiče tega, da imajo kriminalne sodnij po ustavném pismu z dijaki opraviti, mislim , da se to ne god samo od 1848. leta, osnovati (Dal. prih.) nas ampak tudi drugod tudi pri —, i^vix xvjv. in lahko se tega prepri- čamo iz časnikov. To pa rečem, da se morebiti nikdar ni tako oštro pazilo na slovenske dijake, kakor danda Spomini na deželni zbor kranjski. Razprave o vpeljanji slovenskega jezika šolah in uradnijah. našnji, in da sodnije v starejših časih bi bile marsikaj za otročarijo izrekle, kar dandanašnje izrekujejo za kriminalna hudodelstva. (Gromoviti dobroklici in smeh na levici in med poslušalci; nemir na desnici.) Gosp. Kromer je pripovedoval... (besedo mu pre- seka posl. Kromer obrnivši se do predsednika: Gospod pred- obžaloval, da se je v naši sednik, kaj je tukaj vse dopuščeno, tudi uradniško čast tako prepir zastran jezika. Al jaz bi prašal, kdo napasti, kakor je to g. Svetec storii? To je vendarpresilno!) a dalje.) Govor poslanca Svetca se je glasil tako-le Gospod Krom deželi je pa kriv, da imamo prepir? Ali je treba imeti prepir? Podajte se, moja gospoda, tistemu, kar zahteva pra- Poslanec Svet ima Krom pravico 7 moj vica f kar zahteva postava, in kar zahteva naravno pravo, odgovori, da Svetec ni • v nic daljuj besedo pretrgati ? ^Predsednik „Prosim, gosp tacega ekel > da bi bil zaslužil med do svarilo pa je vsega prepira konec. (Ziva pohvala na levici in poslušalci.) Dokler pa Vi nećete sprejeti tega stala tistih mal bode prepir, in gospoda moja, prepir, kterega ne bo prej konec, dokler pravična stvar ne zmaga. znano Pravo, pravo na levici in med poslušalci.) Poslanec Svetec nadalje vaje: Nadalj naši mladini, da > ahaj očital gosp. Krom tudi v čitalnice. Kolikor je meni vsaj (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.) Gosp Kromer hvali stare čase, ko ni bilo od tega nič prepirati ni Ljubljano vem — je šolski mladini za daj prepoveđano, čitalnico obiskovati; tedaj se zastran tega prepira še nobenega sledů; jaz njegove hvale tv^« ťxv,ťn«n m, <*ii je govoril pravico, ali krivico Al če na slovensko mladino pazijo, da ne bi k narod ne fcaorem potrditi, narodnost. Res kajt vladal oni časi bili so žalostni za našo nim društvom pristopala, vprašam, gospoda moja 7 mir 7 ali toda na eni strani mir se tudi tako oštro meri, kadar kdo k nemškim turnarjem pasivni, to jebilmir, kakoršen vlada na pokopališču, ka- pristopi. (Smeh.) Ali je morebiti tudi takrat toliko hrupa? koršen vl^da na grobu; Slovenci so bili mrtvi, se niso ču- Gosp. Kromer nadalje pravi tili. On hvali čase, ko so „vandrovci" hodili iz Ljubljane sovraštvo med Slovenci in Nemci, in da to sovraštvo 7 da Je daj nastalo v nemške kraje, in se bogatili tam z nemškimi zna- zmerom bolj narašča. Na to mu odgovarjam, da to ni nostmi in skušnjami; on hvali čase, ko naš dijak od po vse res. Mi proti poštenim Nemcem, proti pra- slovenščine ni nic vedel --------.^va^i, ko se je izobraževal samo v vičnim Nemcem nimamo nobenega sovraštva, m nuwx nemškem jeziku, ko so ga na Dunaji radi za privatnega pozná skušnje v našem mestu, bode videl, da je ravno m kdor tel ali truktorja jemali W«|/VXJM JULUaU« ua ^ gospoda lHOJclj ICO vivuuw^«» U II. tiilUkW ^UOIUUU X1UUÍVU J^UU^IIMII« IU Oi LUC*- bilo je tako; ali vprašam Vas, primerite tišti čas devala, poštene Nemce spraviti v mestni in druge za- res je, # . sedanjemu času slovela: ali se nam ne očita od vseh strani domača stranka poštene Nemce podpírala in si priza je res takrat obrtnost, učenost tako stope da Slovenska stranka ni nikdar poštenih Nemcev narod daleč za drugimi zaostal? Ko bi tišti časi res odbijala; kar pa res ne moremo trpeti, to so tišti je naš tako srečni bili vc*cw Olovni will, pač UI UJ 11U LLIUglU Ulll } 211 bi morali stati na vrhuncu obrtnijskih vednosti bi to ne mogl biti ampak mi Nem "jv»«" "»»vi uu» Tiuuuvu uui Liiij o rvin v CU1IU5U , na Vr- g a j vr , u u lu a ui u a i u u aaui au huncu znanstvenega izobraženja. Saj tega ne porečete, proti tistim Nemcem, ki niso p kt dom ; so prišli iz tuj eg 7 7 d zatirati; proti tem ter pojna- , potem Nemci, ki so -------. luvwâMiivujm» iv^c« juv> f tlu ti uu xivaiwiu y jlka aj, a k? v ^ m. iv v a xwuuvíj ua uv daje slovenski jezik kriv, da smo zaostali; zakaj slo- ko Slovenci odrasli, ki so še nedavnej kratke hlače dobili zadnja leta, pred petimi ali nosili (smeh), zdaj se pa šopirijo za Nemce, in domačo venske šole smo še šestimi leti se od tistihmal nam — """ «w *v v/v* v 1 obi 11111 cii 1 li cvili jc bilo mOgOCe, , uumau il cil vu aauiajv , j^ivm naaiui cm v vui »< poskušati nauk v svojem jeziku. Ali mar ni tako? stavimo, in ti so vredni našega sovraštva. (Živahna po rec domač narod z at i raj 0 , proti taki m Nemcem se (Dežman se smej a.) hvala na levici in med poslušalci.) (Dal. prih.) * 12 Rusko Puškinovih Petero V loveiiskim jezik bod petih po Ivanu Koseskim. Sang der sonderbare Greise Auf den Márkten, in den Gassen, Gellend, ziirnend seine Weise : Bin, der in die Wtiste schreit. Langsam, langsam und gelassen, Nichts unzeitig, nichts gewaltsam, Unablâssig, unaufhaltsam, Allgewaltig naht die Zeit ! Thorenwerk, ihr wilden Knaben, An dem Baum der Zeit zu riitteln, Seine Last ihm abzustreifen, Wenn er kaum in Bluthen prangt, Lasst ihn erst die Friichte reifen, Zufall dann die Aeste schiitteln, Bringt auch selber wohl die Gaben, Die ihr ungestiim verlangt! Chamisso. Ribič in zlata riba Pravlica. Sivór nekdaj z babelo svojo staro Pomorskih vod na bregu živel je, Ribarstvu vdan za toplo leto jaro Napleta inrež, ko zima lov ovrè, šaro Kar je imel, orodja šibko Kočure v kot je shranil lahko vse, Staruha je pri pragu predla vidno, in s'cer, se ve, de godernjala pridno. Prosila je, de v morje naj se dene, Ker voda le ji je prijetni dom, Na suhim ji življenje v hipu z vene, Straši jo zrak, drevesa, dol in kom, Ponudla je blagá mi polně stene, Z odrešbo, ak jo zadovolil bom ; Sim bal se kaj, kar bodi si, sprositi Zastonj sem jo v slano to pusti! iti. > Hiti ribár nazaj na breg pomorski, Temotno je valovje bilo zdaj, Širok oblak, vihrav in čern, zagorski Overal je svitlobo v senčni kraj, Zakliče ribo, rahlo in po dvorski, Iz delje berž priplava ta nazaj, Kaj žuli vas, marljivo ga popraša, Kje te tišči, kaj je potreba vaša? > Ribár nekdaj ribari po navadi, On pervikrat přivleče glen iz vod, Nad ribičem staruha je zavpila 0, tepec ti o i gumpez > o i bedak » Vtopí ko vlak na drugo v sladki nadi, Prilika tak ugodna ti je bila > Pomorskih trav je nekaj skuzbe plod, Zdaj potopí še v tretje lova radi V globino sak, potegne ga na prod, Da bil bi jo objel gotovo vsak, In ti ta dar, nevkretna rogo vila i Prijeti le, cio temu jak In kaj je v njem? Živahna zlata riba, Za novo saj bi prosil bil korito Po ribje s'cer, pa žlahtniga nagiba. Ne vidiš, da je naše vse razbito? Ji reče on globoko se vklonivši: Ne jezi se, ne serdi se, gospá ? Staruha mi poprej že kača bivši Sedaj celó počitka več ne dá, Korito več, pohot le bolj budivši, Ne vmiri je, je satan baba vsa, Zemljanka zdaj ji ni dovolj velika, Lesena jo prostorna hiša mika. In glej , začne mu riba govoriti Omikano in čisto rusko tak: uj , pusti v to nazaj me vodo iti, Odkup ti dam, kar le želiš ga, vsak! To čuvši on ob um skor hoče priti, Opanjen ves in kipu clo enak, Nalovil rib števila je velike Tedajni pak še ne podobne slike. Podá ribár do morskega se brega, Na vod okraj oberne svoj obraz, Zaklicati na moČ se scer ne tvega, Šeptaje le nagovori ta lás Pa komaj ta zadet od klica tega, Zatrese se valovja cel pojás, In ribica do njega se přižene, Ter praša ga: Kaj ti želiš od mene? y Nič ne žaluj, je k temu riba rekla, Le verni se, podaj na svoj se dom, Ta vama bo po volji pično stekla, Osoda je že prišla tem v okom, Pa les je les, leseno ni iz jekla, Sedaj slovi, zna biti zajtro lom, Zatoraj je razuma treba vedno, De hrani se, kar je hranitve vredno. Dovoli on, kar prosi riba zlata, In govori v priliki teh besed: Bog s tabo t daj, so ti odperte vrata i Svobodě se raduj valovja sred, Ne mika me odkup, in ne odplata, Pustimo to in s tem zahvale vred, Ak srečna si, to meni je zadosti, Bog daj, de jo vbežim enako zlosti ! On reče ji, še straha razun sebe : Usmili se, začarana gospá! Sem kregan bii, in verlo, zavolj tebe Staruha mi pokoja več ne dá, Zbudijo zmir se čudne ji potrebe, Po novimu koritu třepetá, Ker naše se je staro ji razklalo, Tedaj terdi, de ji koristi malo. » Se verne domovja svoga iše i Zemlj anke ni, in ne od nje sledu, îr bila je, obstenja krasne hiše lesk se razodene mu i • v Kjer Prij a: Kdo ribiča zavzetje vse popise, Ko čudeže preceni take tu V Staruha je molcé ob oknu stala. In sèm ter tjè očeša krog suWa Potem staruh se verne k svoji ženi Ter ji pove, kaj se zgodilo je: Verjela boš, poslušaj, težko meni Kar imam dnes ti razodeti vse, Sem videl rib j i že mnogo; še nobeni Ni bilo moč nagovoriti me, Pa dans mi je v oblasti ena bila, Ta je ko mi po rusko govorila. i Odgovori na to mu riba takó: V nebo zaúp, in te skerbí na stran Korito vam je dano, novo, jako. Bog daj, de bo potrebi vaši v bran, In de razum zatrè pohlepa spako Pohot de vam ostane clo neznan, Ker ta zbudí po malim serd oso de ; Ter navalí k izidu kvar in škode. j Ko vgledala je svojega supruga Togote žar nakrat se Aujši vžgě: Dremavs, kriči, ti ama pusta kuga Lesena ta kočurs, to je vse V Ni našla se za mene lepši druga, Ki bolj ko ča za nas pristojna je ? Le verni se, Sloveti čem požlahnj mi ni dovolj selanka i dvoranka Prijetno je ko jutra zor blešela, Očeša so svitele se ko žar. v Skerlatne je plava vniceimela, Obnebja blesk je bil trebuhu dar, Danice luč na herb tu je gorela, Tak bila je po vsem čarobna stvar, Bil glas besed je ko diviško petje, Prikazni pak oblika vsa zavzetje. Domů sivor se verne k svoji starki, Korito je že novo stalo tam, Pa babi vžge se hujši v buci žarki Ko prejšnje dni togote divji plam, Kaj to je vse, zavpije, taki darki Se vzamejo? Ti cvet neumnih klam! Dremavs, bedak! Nazaj do ribe hodi Saj hišico, če kaj veljaš, ji z vodi ! t Podá ribár do morskiga se brega, Je burna in nemirna voda zlo, On zre v zatok, pa ne pregleda vsega Kar vidi ga, ni ribe v njem biló, Zakliče ; še klicanje se razlega, Ko vidi > že iz delje priti jo In blizo zdaj marljivo ona praša Kaj želj so, m kaj potreba ? 13 Ji reče on: Pomozi mi v ti sili, Globoko se ji vkloni, clo do tal, Še hujši zdaj mi baba rogovili, Nikogar se še toliko nisem bal, Občutke, ki poprej so sladki bili, Ponos ji je v spominu vse požgal, Selanka, to je rečica premala, Htje biti zdaj gospá, bogata, zala. Odgovori mu riba te besede: De zvemo s tem, al konec bo nadlog, Poskusimo! Navadno take zmede Zapletaj o se hujši le okrog, Pohot cvetè, ko najde plodne grede, pa — verni se, in s tabo hodi Bog! Bo sčasoma se jasno razodelo, Verjeti kaj dvoranki se bo smelo. Domu sivór se verne k svoji stari, Kaj vidi on? Visok ostolpen grad, Na stopnicah staruho v lišpa šari, Vse v zametu, na čelu šapel zlat, Demantov poln ji venec kolobari Nakrišpan grud, in zlo okinčen vrat, In šolnicki najdrajši karmeznice Pokrivaj o olišpane nožice. A Služabnikov je bilo krog veliko, in ona jih poredoma lasa, Nagovori sivor ošabno sliko : Me veselí, si blesk in krasota, Bog srečo daj? po smerti večno diko , V pokoju tak se preživeti dá. — Pa ona še odgovora ni dala, Koj k delu ga v konjušnico poslala. Tak stekle ste po redu dve nedele, Staruhe gnjev naraša v enomér, So zbadati jo želje višje jele, Zaropotá ko včasih ljuta zvér, Nakrat možá pokliče spet od stelje, In mu veli, naj gre do ribe v dir, Ker ona več dvoranka neče žiti, Kraljica zdaj mogočna hoče biti. On reče ji, ko sliši te besede : Te vjedla je morde tarantula, To mervico možgan ti satan zmede? Navdana si toposti, blodnje vsa, veš, ne kdaj, ne kak, ne kam se vsede Mogočnik in posneti misliš ga? Naklanjati sem želei ti dobrote, Ne grem tedaj ti prositi sramote ! Ko kušar je staruha se ježila, Možá na moč berljuznila zauh: Se meni vpreš, ti kmečka rogovila, Dvoranki clo, nevkretni zavalúh? Zavedi se poprej, ko treši sila, Le k morju koj, ne bodi umu gluh, In če ne greš, pomagati bom znala, Prinuditi, primorati te dala! In k morju spet se stari mož odpravi, Je bilo cio temotno morje skor, Klicaje ribo se na bregu vstavi, Valovja zrè pod sabo razni spor, Koj ribica v začetni že naplavi Mu pomoli glavico čedno gor, In praša ga: Kaj k meni te přižene, Kaj treba bo, in kaj želiš od mene? Na to sivór: Sam zlodi babo šunta, Poslušaj me, ježiti se nikar! Hudoba ta se vedno z mano punta, Ta šestiga ni dneva božja stvar, Izverstna clo bi v peklu bila lunta, Za vpaliti desetkrát hujši žar; Dvoranka — to sedaj je ne nasiti, Kraljica — da! kraljica hoče biti. Se verne mož domu k osabni stari, Pred njim stoji visok cesarski grad, Po izbah krog staruha kolobari, In ravno kar na stol se vsede zlat, Ji strežejo baroni in bojaři, Obilna hran je mize vsaka plat, Peneča je šampanjka verlo tekla, Dva pridna zmir iz buč zatike vlekla. KolaČke je medene prigrizvala, Po žveku najhitrejši je bila, O vratah je telesna straža stala, Od glav do nog v orožje vtaknjena, Kresavnike napete skor deržala, Pripravljena je k bitvi bila vsa, To vidši in de vse se ji priklanja, On misli — to gotovo se le sanja. Stermí, treptá, do živiga oplašen, Nekoliko se bliža starki plah, Blišobe pak enake ves prestrašen Se verže nem; brez govorjenja, v prah, Je čudež bil v okrogu scer razglašen, Gledečega pa vendar zmane strah: Bog živi te, on reče ji, kraljica, Bi rekel, zdaj dovoljna bo dušica! Staruha pa pogledati ga neče, Ponosno, da ! ošabno se derži, Ne gane se, besedice ne reče, Z očesom le, nej spoka se, veli, Dvoranov koj nekoliko přiteče, Popade ga in dvigne, zaverti, In zdaj derci ribar iz rame v ramo, Kot oblička ob igri z jame v jamo. In zunaj, koj pri pragu, so vojšaki, Zaúšnic tam nabira važna je, Ker niso le v pobitju vraga jaki, So šale jim teh sort prijetne vse, Grohót, prikor, zasmeh so bili taki, Priličniga ni slišal nikdo še, Derhal kriči : Boš vedel zdaj, da posla V deržavi ni pripravniga za osla! Verti se čas, za tednam teden steče, Staruhi se priskuti vlade čast, S to aboto se več pečati neče, Spoznavši, ta de ni življenja mast, Spet iskati moža sopruga reče, Poslani koj dobijo ga v oblast, In ko pred njo stojí v dvoranov množi, Občutke mu staruha tak razloži: Podaj se tje do ribe, jo pozdravi, Povej ji tak, vladanje mi je všeČ, Pa kraji ti za mene niso pravi, O čudežih oblast je moja reč, Pomorska moč o ribah mi je v glavi, In tvoja bo motavka mojih sreč, • Kar hotla bom, to bom ji ukazala, Po celimu jo morju pošiljala. On ribico zakliče kakor vada, Priplava ta do brega, praša ga: Imela kaj bi duša tvoja rada, S čim služiti bi ti zamogla jo? — Vklonivši se nadloge tak razklada Ji ribič zdaj, in riba sluh je vsa: Kar več ne vem, kak bi obracal z babo, Dovoli mi, de se pomenim s tabo. Kak pridemo v okom enaki zlosti? Poslušaj me, serditi se nikar! Kraljica, to sedaj ji ni zadosti, Nad morjem cio htje biti gospodar, In tebi, da! cio tebi, ribi prosti, Ukazati, to je gerdobi mar, Kar sanj bo dal, to misli vse dognati, Po celim krog te morju posiljati. Ničesar več na to ni riba rekla, Nakrat okrog je obernila se, Nevoljna vod valove z repam spekla, Ter zginula v globino morja je, Oterpne on, ko de bi bil iz jekla, Kaj tacega se ni zgodilo še, Klicaje tam po bregu samši hodi, Na zadnje pak, de je zastonj , presodi. On verne se merčljiv do svoje stare. Kaj vidi zdaj? Dvoranov, grada ni, Stražarjev ne, nič več ponosne sare, Poslopja ne, hrumenja ne ljudi, Kočura střeh nasprot moli razpare, Na pragu tam staruha spet čepí, Razklano vse pred njo in zlo razbito Ležalo je, ko nekidan, korito. Opazka. Po želji slavnega našega pesnika, da bi sedanje njegove poezije bile natisnjene v oblik ah njegovih prejšnjih, natisniti smo dali vse tako, kakor je pisal, čeravno se loči od oblik sedanje naše pisave, Vred. Nič ne žaluj, mu reče riba zlata, Le verni se in bodi s tabo Bog, Nej vladati poskusi stvar košata, Več tacih že je vidil svet nadlog, Dežele, v kih je dnes--nekoljko blata, Semirama nekdaj je tresla v jok, O druzih pa, ki mlajši so, molčimo, De več jih ni, o tem se veselimo. Ukazu tem ribár se ne protivi, Gotov dovolj, zastonj de bilo bi, Pokorno se prikloni babi krivi, Na morski breg do ribice hiti, Viharja znak, oblaki črnosivi Pokrivaj o obnebja vse strani, Na kviško se valovja spor dviguje, Z vetrovi vred togote divje hruje. 14 Dopisi. Iz Trsta. (Čitalnica.) Ko sem bil nekdaj na druzega prestavlj tukaj y ki je posel timveč pre » Slo- venCU ; ra^uuci svuju imoci , , . lotll, KC Trstu že veô let, nije za naše oko li čan e, svetovaje prestavlj ob enem, naj si oni napravijo čitalnice tam, kjer sta- conditio nujejo, so se mi neki gospodje smejali, prizadevaje si \G tedaj u razodel svojo misel, da čitalnica ki je v vzeti obljubil, ker je gotovo pošten, ako bi se ga bil sam dr. Prelog, poštenjak in narodnjak skozi in skozi, lotil ko bi ga ne bila zadržavala bolezen To pa je y 41t« J UA VUA JL1 Vf JJ1 VU I *J v w w J --J------ so se mi neki gospodje smejali, prizadevaje si na vso moč zasramovati me zarad tega mojega sveta. Jako me veseli, ko vidim, da med tistimi, ki od nekaj njemu poslanému gospodu precej in za sine qua non" postavil, da prevzame posel če se mu za gotovo obljubi, da bode list e in nikakoršnih y prinašal le gospodarske clank političnih novic. Precej ko bi se kaj tacega zgo dilo mesecev sem jako skrbé, da se snuj ej o take čitalnice v tukajšnji okolici, so ravno gori omenjeni gospodje v kakor ga je pošteno °in čisto bi od prestavljanja ravno tako pošteno odstopil > tem najbolj marljivi in pridni. Tako je pravo Le še estj prevzel. Ta točka se je potem tudi po osrednem odboru gospodarskega vedno naprej! Pa naj se^ srdé in hudujejo naši ljubi društva odobrila in list bod lahoni. Zastonj jim bo (inutile ghe že")! pomočjo darsk in v b takih čitalnic si ne bodo naši Slovenci sami sčasoma slimo pic tedaj čisto gosp ne polit Mi mi ™: ---- "V 'ÍTT.. -U j OMU,w> je t0 bilo pošteno ravnanje iuui zaio, Ker di nazaj dobili, kar so žalibog po tukajšnjih Italijanih do- b;i sicer dobil prestavo eden tistih uradnikov kibi tudi zato, ker bi zdaj že zgubiii, Kar se tice njinove naroanosu, auipa* bil tudi prjpravijen po listu, če je treba, razširjati ne-bodo si še marsikaj dobrega in lepega napravili, česar narodno politiko. Takih uradnikov tù ni malo in ni zgubiii kar se tiče njihove narodnosti ampak bil tudi pripravljen po listu, če je treba, razširjati ne niso dozdaj imeli, da bodo le čitalnice v spodobnem redu. Gotovo je, da v nedeljah in v praznikih ne bodo brez potrebe zahajali v mesto, ki je za-nje, tako rekoč, prava kuga, prav strup, kadar nimajo v njem koristnih ali kakih si bodi drugih dobrih in potrebnih opravil, ampak da bodo raji domá ostajali in svoje čitalnice ob- edini, slovenščine tudi v zmožni, ki je deželnemu odboru prestavljal okrož- oni politični uradnik gosp. J-c pisavi nico na slovensko ljudstvo v naši deželi piše „ vemo tem > Slov. Narod" sedanjemu prestavlj j kar v zadnjem številu, ni, kakor dobro nič znano in nihče mu ni veleval pri pomen lj ivej ih besedah staviti nemško iskovali, da se v njih kaj dobrega naučé, in pa tudi izvirnico v oklepe in jih tudi stavil ne bode svoje veselice imajo, kakor se spodobi. Naj se jih ^em se jahk0 razvidi tedaj prav primerno in pametno posluževajo in v prid obračajo, kakor so začeli, pa bodo vživali lep in dober Po vsem ) da razmerji kakor oni, ki prestavlj na prilik cisto v tistem prestavlj a deželni za- sad ■ věnci! 7 ki jim bo iz tega izrastel. Iz okolice tržaške jan Živili naši vrli Slo- G. Vrdelski. Volitve v naš de- konik ali pa kak znanstven list, in težko bode kaka pošt zato . ---- *------T , iU duša zarad tega proti njemu kaj imela. Ravno ? ker prestavlj poznamo, se nam zdi bojazlj želni zbor so blizu. Lahi se mislijo gotove zmage v Trstu, in zato so mirni; mi pa upamo v to, da svoje ljudi vost ,,Slov. Naroda" nepotrebna; pravična bi pa uteg nila biti, ko bi bila prišla přestává v druge roké. *) v zbor spravimo, a če ne še druzih, saj poprejšnje kratkem se bo zbrai volilni odbor za okolico, vsi žu- Kandi- Iz Ptuj 10 jan (Ptujska čitalnica.) Društ gibanje in veselo življenje se sopet začne. Pri adnj za pani in iz vsake vasi kaka dva zaupna moža. datje, mislim, da bodo: Dane v z Opčine, Nabergoj Wett veliki skupščini je bil na mesto odišlega gosp. Hermana teija čitalnice naše gosp. I Sch ;—--------.v — — - - - ----- iz Prošeka, Primožic Jože iz Rojana ? Zor Ivan f borovém sklep c. kr. bilježnik. Zimske večere bodo po od k d g c. k. telegrafist, Žerjav iz sv. Ivana, Lovrenčič iz sv. Marije Magdalene, Godina iz Skednja, Cegnar, yoril gosp. Božidar R*tn c. k. telegr. ur. ravnatelj, in Piano, bivši učitelj pri nov poprek." Gosp. dr. I uri t družbenikov čitalničnih. 13. dne t. m bo go „o značaj in omiki Slo sv. Ivanu. Od vrlih naših Slovencev po pravici pri- ziatu in srebru Kakor čitalnicam Gršak bo govoril O čakujemo krepkega postopanja, o^ «^«v, nasi ireua ozirau vcasi se na usto t volitve. — Sinoč so Lahi v tiskarnico Rupnikovo, vred- ki 0beta duševno omiko družbenikov da ploh Je tudi se srečno izvrsijo na£i treba ozirati včasi se na tisto točko svojih pravil y nika „Diavoletta", tiskarni razdrobila. vrgli bombo, ktera je vsa okna pri unidan po To pa, ? kar so „Novice* va bij Zato se vljudno naši čitalničarji, naj zdatno podporo naklanjajo v Danici" posnele, da so bili milostljivi tržaški škof na Božični večer s kamnjem napadeni, n i res; niso bili v cerkvi. škof ta večer lepemu temu namenu Iz Yranskega trga Odb našo zaceli smo dne t (Čitalnica.) Citain m in v nedeljo 17. dne t. m. odpremo zboru volili jej načelstvo. Za predsednik prvem novo kmecko čitalnico v S ke d nju (Servola) in po- gosp. Lavoslav Švent občnem izvolj<*i zneje zopet ena v Kolo nji. Napravlja se tretja v Brezovici. 7 V Kastvu jan (1z čitalnice.) '28. decembra ski gosp dr. ks y vj iivuyjx, trgovec in župan za tajnika, ki opravlja tudi delà blagaiaiko Oset, trgovec, in za knjižnie^j Lipoid, kapl Veselice je imela naša čitalnica skupščino i jednoglasno je bil januarja beseda, 24. tombola in ple prejšnji odbor sopet potrjen, po tem pak jednoglasno otvorjenje čitalnice velika beseda in 7 bod 31 gosp : 17 narodni bode tombola. Začetek bo drugekr-sti vselej ob imenovan ko častni član njen vrli domorodec pesnik gosp. Miroslav Vilhar. — 31. januara ob uri na večer bode velika veselica z govori, pevanjem, izdal še poseben program 7 te-le : za slovesno februarja uri 7 31. t m pa ob uri zvecer. Za veliko besedo se Vf* * M V¥ f ^ W V%V f Villi i« I V4Í. M-A ^ V f VI A ^ V ? vu ^ j - ---} tombolo i plesom, h kterej vabimo uljudno vse gospode Odb Izuod Nanosa na Pivki pros 9 članove, upajoč, da nas naši mili sosedje iz Kranjske i Knežak nam piše v 24. listu lanskega „Primorca" Hrvatske s prisutnostjo svojo počastijo ~ Bliž nj Odbor. 7 da Iz Gradca 10. jan Štajarski gospodar. Po Mi, kteri le predobro vemo, da poduka v kmetijskem sklepu deželnega zbora štajarskega bode izhajal od tega gospodarstv P nas še dolgo dolgo ne bode preveč > z ve- leta naprej list štajarske kmetijske družbe tudi v slo- seljem pozdravljamo nov časnik, ki daje nauka potrebnim kme venski prestavi. Zarad prestave se je bilo društvo po- tovalcem dobre hrane. In s tako odlocnimi pogoji, kakor jih godilo z gosp. deželnim poslancem dr. Prelogom ki ^UUllV ii ^UOJ/i UVjÙVjIUÎUI I^WOiaiIVjVjlXl Ui . X igiugvill^ X\1 je UCICUIV » tvui uvpou , IIAU1 Ui UMI Ili»«»»«.««» —--O------ obljubil za primerno plačo prestavo oskrbovati in bi jo kakošne škode bati. Vsak previđen Slovenec more tedaj po bil oskrboval, ko bi ga ne bila zadela bolezen, od ktere šteno svojo roko podati takemu koristnemu početju , se počasno okreva. Ker se je delo mudilo, obrnilo se piti brž, ako bi časnik hotel zahajati na druge poti beremo v tem dopisu , se tudi ni na nikakoršni drugi strani a odsto je društvo, razloživši gori kratko imenovano natenčniše Vred 15 po toči je zvonenje prazno, vendar hočemo još zvoniti najde nič! Varh mu ne verjame tega, ker je bil sam in to po toči; želimo pa, da bi vas sosede toča tako priča pri izdelovanju oporoke. Uradnik mu podá nem- da ne otreskala nego nas. Al zdi se nam žalibog, da prav ško oporoko in varh se prepriča zdravi ne priđete iz kolovoza zapletenih gozdnih zadev, nega o tem, kar je oče govoril na smrtni postelji o res ni nic zapisa- kajti stari pregovor veleva : pieguvui voicvci. „dolga uuigůou guiuva uveii biiiuYiii. varu je uu prisiljen nareaiti tozDO , aa Idimo k drugemu stavku onega dopisa: da šprica resnico tega, daje oče zapustil vsakemu sinu smrt." t) " «^.«.v,», li^^c* \j tcijj. , ivai j \jvjsj gyvuiu ua o Lu i Lili pu»t bolezen gotova dveh sinovih. Varh je bil prisiljen narediti tožbo da neki grajščini deželna oblast 600 oralov gozda odme- toliko rila, in ostali gozd naj se med upravicence deli. 9 kar je omenj enega K sreči ste bile živi se da je deželna oblastnija z odlokom od oporoke. Ako 'bi ne bile še živele Je 9 1859. 1., št. 1106 Istina 12. julija pooblastenci še v rokah, „die sâmmtlichen Ablosuogs-Vergleiche werden nur unter der Voraussetzung und Bedingung bestàtiget tište dve prici, ktere ste bile pričujoči pri izdelovanju mlaji ob vse bil ----- . „.j ~ — ----^ —---w — vj/uiuav. iiau ui uu uuu ov n/n UL lij i cl 11 U ILI V OC, kterega imamo vsi gozdni kar mu je oče zapustil. Odvrnila se je po takem ne- med drugim to-le zaukazala : sreča ? al ne se bila 9 da bi ne bili možje živi. Ko werden, aass aer eigene Deuan uer xxerrsuiiaiL oe- nosetsch zwar entsprechend beriicksichtiget, zu dessen das piska bil župan pisal slovenski, bilo bi razvidno iz iz- m ne bilo nevarnosti za otroke, varh pa ne bi der eigene Bedarf der Herrschaft Se- bil imel dvojnih stroškov, mnogo sitnosti in zamude. Glejte! to je sad vrivanja nemščine tam uuouwwu *J »» ~ " - ------- -------------O 7----------------"-h «V/ . j v/ r Ai v « il J IV J.J. v/ iu o v/ i u, u HC41JJ , Deckung aber ein Antheil von 500 bis hochstens mora iztrebljena biti, in slovenščina mesto imeti. kjer Mi 600 Joch ausgeschieden werden diïrfe." Kataster pa kmetje nočemo „gospoda" biti, ker to nam prazni moš- kaže, da ima grajščina še 1285 oralov najboljšega gozda 9 njo z nemšcino se pa tudi ne moremo šopiriti ker je od kterih gré upravičenim še najmanj 685 oralov prav ne znamo, in ker vemo, da mora Slovenec toliko veljati - • • ~ kakor Nemec. Kdaj bodemo vendar dobili to, česar so po pravici Pooblastenci ! ganimo se ; še ni prepozno to svoje tirjati, kajti ta krivica je osobito za nas toliko se že drugi naveličali vživati? ker moramo drv na vse mere stradati, v Dajte nam nase vice bolj krvava, očigled tega, ker grajščina lesá dovolj ima ter ga pro- domačega kruha: domačega jezika! pra- in ne pitajte nas z nemščino, pri kteri stradamo daja kolikor more. Bog daj vse dobro g. K......, ki nas je sè žandarji na podpis dotičnih poravnav silil, in Iz Kranja jan Novo leto smo pričeli z dobrodeloo vsem tištim, ki~so zraven njega tako po očetovsko za čisti dohodki namenjeni so bili revni (Vesele dogodbe v čitalnici.) „besedo"; njeni naši nas skrbeli in še skrbijo. Zdaj nam nič druzega ni še bolj potrebno, kakor posamna (individualna) razdelitva J p^n^urjuv^j »"uvi ^vw^L^iav^ ^«vt-vvv^^y ^ oauiv ^ucocua iza y i ona y j kd una tuui bornih šum naših, in v 10, piši: v desetih letih po dohodkih prav srečna, kajti znesli so nad 200 gold. dini. samo šolski mla- Radostnega srca naznanjam „Novicam", da se ni beseda" lepo izvršila, temuč da je bila tudi po delitvi — z Bogom drva, stelja in studenci! S tem pa prvem delu „besede" razveselil nas je pod vodstvom I pevski zbor z dvema prav dobro gré tudi naše kmetijstvo rakom žvižgat. gosp. Preiss-a naš Knežačanje, za pet ran božjih! kakosne izvedence vajenima pesmama in g. P reis s s samospevom „Tuga" ste vendar si volili, da so vam tako popolni dnevni red od Lisinskoga, kterega je spremljala na glasoviru go-za celo leto napravili. Smešna je pa ta reč v resnici, spodičina Viljelmina Bossée. Kako izvrstna umet- ill posebno to y w 'Mix* ^* /% - — ai^a ua gia^uviiu je? ta guo^uuiuuia y puiva^ai