Leto LXX. ŠL 57 Cen IHo 1*- vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 petit a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit Din 4*— Popast po dogovoru, Inseratru davek posebej. — >Slovenski Narod« mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica stev. 5. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroesmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: K oceno va ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Generalna ofenziva frankovcev na prestolnico: Madrid obkoljen od vseh strani S pomočjo italijanskih divizij in pod vodstvom inozemskih izkušenih oficirjev so frankovci v teku zadnjih dni dosegli znatne uspehe in zožili obroč okrog Madrida, čigar padec smatrajo za neizbežen Pariz, 1L marca. r. Borbe, ki so se pričele v ponedeljek v okviru nove velikopotezne ofenzive frankovcev, spadajo med najvažnejše odlomke španske državljanske vojne. — Znatni oddelki Francovih čet, ojaČeni s celo italijansko divizijo, ki šteje 30 do 35.000 tisoč mož, napredujejo vzdolž reke He-nares po cesti od Siguence proti Gua-dalajari. Pri tem napredovanju so nacionalisti dosedaj v širini kakih 30 do 40 km prodrli za dobrih 20 km in so dosegli črto La Toba - Arhesilas - Ma-segozo. Arhesilas se nahaja točno v sredini med Sigruenco in Guadalajaro. Napredovanje nacionalistov daje fronti vedno bolj obliko obroča okrog Madrida, ki gre po črti Siguentas - severno od Brihucte - Guadarama -Escorial - Madrid - Arganda. Cilj generala Franca je očividno, da z zavzetjem Guadalajare na severovzhodu in event. Argande na jugovzhodu Madrida sklene obroč ter odreže od zaledja vladne čete, ki se nahajajo na položajih zapadno od Madrida do Escoriala. Zavzetje Guadalajare bi prepustilo vladnim četam le še ozek pas, ki bi služil za umik vladnih čet v Madrid. Takšen umik bi bil zelo težaven in riskanten in ni dvoma, da bi to zelo porazno vplivalo na branitelje Madrida. Pri tej ofenzivi pa se opaža, da se jsreneral Franco poslužuje docela nove taktike. V začetku državljanske vojne je izvajal general Franco samo frontne napade. Pozneje, v dobi prvega obleganja Madrida so frankovci prešli v sistem topniških priprav pešadijskih napadov. Sedaj pa se poslužujejo metod, s katerimi je maršal Badoglio zavzel Adis Aheho. Najprvo prodirajo motorizirani oddelki, ki prebijejo sovražnikovo linijo in čistijo ceste ob sodelovanju letalstva, ki preprečuje zbiranje sovražnika, še le nato pa sledi peša-dlja. Taka metoda je zelo uspešna v hribovitem terenu okrog Madrida, ki v mnogočem spominja na Abesinijo. Nova taktika pa ob enem tudi dokazuje, da vodijo ofenzivo docela novi ljudje, ki fanajo že svoje izkušnje. Madrid obkoljen Salamanca, 11. marca. z. Glavni stan generala Franca je davi objavil o položaju pri Madridu naslednje uradno poročilo: Nacionalistične čete so sinoči nadaljevale svoje prodiranje v smeri proti Guadalajari ter so zavzele važne postojanke, ki so oddaljene od tega mesta samo še 18 km. Južnovzhodno od Ja-dague so čete naletele na več sestreljenih vodnih letal. V sredo zvečer so dosegle kraj Sateda na cesti Guadala-jara - Guenoza severovzhodno od Madrida. To je bila zadnja zveza Madrida z Valencijo, ki je sedaj presekana in Madrid odrezan od zaledja. Vsi voditelji nacionalističnih čet poročajo, da je odpor vladnih čet zlomljen ter da ne more nihče več zadržati uspešnega prodiranja frankovcev. Posebno važnost pripisujejo porazu tako zvanega bataljona »rdečih levov«. Ta bataljon je bil pri Brihuegi popolnoma uničen. Frankovci so ujeli oba poveljnika, dva nfžja oficirja in 10 mož, vsi ostali pa so padli v krvavi borbi. Na tem odseku se bori na strani nacionalistov 32.000 mož, vladne čete pa imajo komaj, še 15.000 mož, ker so imele zadnje dni silne izgube. Nacionalisti razpolagajo tu s 150 topovi, 50 tanki in 80 oklopnimi avtomobili. V Madridu skušajo še prikrivati poraz, vendar pa vlada v vrstah braniteljev vedno večja zmeda. ^ Tudi pri Oviedu so dobili nacionalisti oja-čenja ter so izvršili napad in zavzeli postojanke vladnih čet pri Escampleru. V Madridu priznavajo uspehe frankovcev MADRID. 11. marea. AA. »Ahindo Obrer roc piše: SnoČi so se pri Guadalajari nadaljevale borbe. M so imele za cilj, da bi ustavi«!e sovražnika. Po napadu na naš cen? ter so se fašisti okreniLi na nase desno krflo, da bi zavarovala glavnino svojih čet Iz te vesti se spozna načrt nacionalistične ofenzive na severu Madrida. Najprej so predrti vladno fronto pri Armadronesut vzhodni del pa ie prebil fronto pri Abana- desu. Zahodna kolona bi naj zavzela ara« Lion^ko cesto, osrednja kolona Brivnik i 11 vzhodna kolona Sifuenles. Brigueg je blizu reke Tajune. Sifuentes pa je malo nad reko Tajo. Motorizirani oddelki «*o upornikom omogočali, da l)i lahko zavzeli tj h.-točki. l'{X)rniki ne mislijo najbrž prodi raLi naravnost proti Guadalajari ampak bolo najbrž nadaljevali prodiranie proli tema dvema krajema ob reki Tajuni in Tajo. Odbor za obrambo Madrida :e objavil snočj ob 22. uri; Na odseku pri .Jaram, ie huda delavjiost topništva Na ostalih odsekih streljanje iz pusk posebno na odseku pri Pardu, kjer smo našli osem trupel, ki bo imela pr; sebi nemško orožje. Na fronti (iuadalajare se nadaljuje močan pritisk, ali nase čeie so v hudih protinapadih povzro t-ile' oprotnis kov. Na ostsl9] odsekih je vladala tišina. Dopisnik. United Pressa poroča, da operirajo ob Guadalajari čete 2. in 3. divizije ledne italijanske vojske, ki so nedavno zavzele Malago. Te sile prodirajo vzdolž plav ne ceste v jugovzhodni smeri. Na čelu italijanskih kolon operirajo mali italijanski tanki, ki vozijo z brzino 50 km na uro. Akeijo podpira 40 italijanskih letal, da preprečijo koncentracijo republikanskih rezerv. Splošno se opaža, da so italijanske operacije tako nedavno pred Malago kakor tudi sedaj pred Madridom popolnoma podobne prodom maršala Badoglia proti Ad-dis Abebi. V madridskem univerzitetnem okraju kakor tudi ob reki Jaranii so boji nekoliko ponehali. Agencija Radio poroča, da so istočasno z ofenzivo pri Guadalajari pričele nacionalistične čete ofenzivo na Sierri Guadar-rami preko Somosierre proti Madridu ter se jim je že posrečilo zasesti kraj Buidra-go. Prodiranje nacionalističnih kolon na črti Guadalajara—Sigiienza se razvija zelo naedo. Nacionalistične čete so zasedle Val formoso. vzhodno od glavne ceste. SIGVKNCA. 11. marca. A A. Posebni Ha-vasov dopisnik poroča, da so nacional;.-:i zjutraj nadaljevali z napredovanjem- dasi jih je oviralo sIal>o vreme. Trc-d seboj imajo samo £e razbile vladne oddelke* ki vsi deJaio na svoj račun. SEVIUTA. 11. mun-a. A A. Ha vas: Gene. ral QuetjK> de Liano ie snočl govoril po radiu in izreke»l velik »jovor o za»!uiiah na. e;0'in];stir-nc vojne mornarice v tej vojni. Nato je podčrtal važnost uspehov nacionalistov na frontj pri Guadalajari. ki so včeraj prehodno ostavili, to pa zarad; hudega snežnega meteža Kljub vremenu ?o nacionalistične čete napredovale za 28 km. Na južni fronti so nacionalistične čete zavze le Villanueva del Luca, zgodaj zjutrai pa ie danes najbrže padel tudi Pozobianco. Novi transporti čet in orožja iz Italije in Nemčije ALG BI 'I RAS. It mana. A A. Neki am L'leški potnik ie dopotovaj s noči iz Cadixa in je povedal, da so koncem prejšnjega tedna pripluli v Cadix triu1 laski parniki s |>okritjm> t men j in brez sastav. Parniki so pripeljati nov kontmgenl italijanskih voja_ kov. Nemška križarka Deutscliland* ie v luki izkrcala tajrastven tovor orožja in munici ie. Spopad na morju l>r*st, 11 marca. A A. Havas: španski tovorni parnik »Conde de ZuDeira^ je pri-plul z vso hitrostjo v luko. Neki nacionalistični parnik je streljal nanj snoči ob 22. uri blizu Cressanta. Na parniku je bila popadka 33 mož in je parnik peljal tovor iz neke angleške luke v Bilbao. Na parnik je bilo oddanih nad 6O topovskih strelov. Granata 105 mm je padla na sprednji del pa mika. druga granata pa je zadela poveljniški most pa ni eksplodirala. Nikio ni bil ranjen. V Nemčiji ne smejo o tem nič vedeti BIvRUN. 11. mana. AA. Ha vas: Policija je včeraj za plen Ha naslednje angleške !i«te z dne '.>. marca: Times , Morningpo-t«, Da v Telegrapli . Ln »Rvening tSandardr. Za vedno pa ~ta v Nemčiji |>n>|H>vedana Manchester Goardaanc in I>aly HeraMk. T.ni.-.- je !►•! zaplenjen najbrž radi tega ker je objav;! Številko o tem. koliko letaj. Proračun v nar. skupščini sprejet Za proračun je glasovalo 177 poslancev Beograd, 11. marca. p. Debata o proračunu je trajala snoči do pol 11. Po končanih govorih nar. poslancev je imel zaključno besedo poročevalec večine Caslav Niki tov ič. Zatem je skupščina prešla na glasovanje o posameznih členih finančnega zakona ter je končno vladna večina sprejela celotni finančni zakon z amandmani vlade. Po sprejetju finančnega zakona je bil odrej/en kratek odmor. Seja se je ob 23. nadaljevala ter je bilo odrejeno glasovanje o celotnem proračunu. Predsednik St. Cirič Je naprosil poslance, naj ostane- jo na svojih mestih ter glasujejo za ali proti; da pa ne bi bilo kakih ugovorov je dovolil, da prisostvuje član levice pri kontroli glasovanja. Glasovanje se je izvršilo poimensko ter je bilo končano ob pol 24., ko je bil objavljen rezultat definitivnega sprejetja proračuna. Glasovalo je 255 poslancev in 177 za. proračun, 78 pa proti. Proračun je bil danes dostavljen senatu, ki je imel dopoldne kratko sejo. Finančni odbor senata bo začel popoldne razpravljati o proračunu, senat pa bo imel prihodnjo sego še le 16. t, m. Daranyi noče ničesar vedeti Na včerajšnji seji parlamenta je zanikal vse vesti o nacističnem puču Budimpešta, 11. marca br. Za današnjo sejo poslanske zbornice je vladalo v vseh političnih krogih ogromno zanimanje. Splošno so namreč napovedovali, da se bo danes razvila v parlamentu velika debata o nameravanem in še pravočasno preprečenem nacističnem prevratu, o katerem so vse stranke vložile interpelacijo in zahtevale od vlade pojasnila- Madžarski parlament še ne beleži, da bi bilo kdaj o isti stvari vloženih toliko interpelacij. V diplomatski loži je bflo navzočih mnogo diplomatov, novinarska loža pa je bila nabito polna. Tudi galerije so bile zasedene do zadnjega kotička. Potek seje se je razvil proti vsakemu pričakovanju in tvori prav to dejstvo največjo politično senzacijo. Proti vsemu pričakovanju namreč sploh ni bilo nobene debate. Predsednik vlade dr. Daranvi je takoj po otvoritvi seje izjavil, da more v odgovor na vse vložene interpelacije ugotoviti samo to, da so vse te interpelacije in z njimi združena vprašanja zgrajena na netočnih poročilih inozemskega tiska. Na Madžarskem sploh ni bflo nobenega prevrata, niti ni bil nameravan. Se manj pa se je pripravljala akcija, ki bi imela za cilj izpremembo režima. In čeprav bi se kaj takega zgodilo, je vlada dovolj močna in odločna, da bi vsak tak poizkus v kali zadušila. Ker se torej ni zgodilo prav ničesar, kar bi zahtevalo kaka obširnejša pojasnila ali razpravo v parlamentu, prosi na i poslanska zbornica takoj preide na dnevni red. Izjava predsednika vlade je izzvala največje presenečenje. Opozicija je proti takemu načinu obravnavanja zakulisnih intrig, ki imajo svoj izvor v inozemstvu, ostro protestirala, toda vladna večina je odobrila stališče predsednika vlade in sklenila prost prehod na dnevni red, V parlamentarnih krogih mnogo komentirajo to postopanje vlade, ki je sama dala pobudo za vložitev interpelacij in napovedovala razna razkritja. Splošno prevladuje mnenje, da se je sedaj tudi vlada uklonila intervenciji iz inozemstva in preprečila vsako razpravo o nameravanem prevratu, ki bi mogla prinesti senzacionalna razkritja o tajnem rovarjenju gotovih evropskih držav. 0*1©, H. marca. br. Na ?vojem potovanju po skanrfiija-vsksti državah v danes prispel oe^koslorvašlri prosveten minister dr. Bmal Franke v Oslo. Na kolodvoru so sra pozdravi norveški prosvetni nrirnster 7. zastopni-fci zunaajeira ministrstva ter predstavniki čsl. koforJsre m razmh kriitumih orgamzaeii. Opoldna je bil minister dr. Franke v avdi-e*noi pn krarju. Popnidrte ie bife v prosvetnem raanaertnstvu konferenca o kulturnem zbiižaiijti in sodelovanju med Norveško in (\4kopslovn3ko. Vsi norveški !n'**t£ nosvečavo Češkoslovaški tople članke jrj poudarjajo pomen te detnokratiene države sredi kaotične Evrope. skega in drugega orožja -^i Nemčija n Italija jKvlaii v Španijo naeionalastoan. LONDON, 11. Kwn. AA PNH: Zunanji minister Eden je rekel snoči v spodnji ibor niri. da je med Anglijo in Portugalsko ilo_ sežen sporazum o kontroli na mei 111 '.Io v vs.*h ozirih na razpo!r"_ro Zadnja pot Toma Zupana Lj ubl jaua, 11. marca V^orai popoMn^ )♦» opremila Ljubljana i1'. _«'iH»kojrrir.i m > ur.//U pa na na zadnti p°-fi. Pogreb .je P«>k« kako priljubljen bil ta v/oren narodni svečenik in kaJ <• globoke srnipfit •• . v;il i>r: \ >.•!> s!o * našega usmrti Kmpit z* prihaja!«* v Alojzrev^išče veliike množice prelnjvststva. risati dolge raste afsgovaa s&cnoas in ee-k 1 letev« PotfTeltfVe oluv-ile ^e oiiravU š-kol dr. Kožman oK številni asistenci, pot-^n p.* \k\ razvi,i dolg /.aln: spre vol, v katere«™ .• bj (i aaaogo otVičatti aas^ovsjkanr snit it v nos t i. Dd vslsksga pokojnsks ise U poalovjJ iiuo nr^^efltmk ČUD \niZ- Mt%ovsak, ki ie zaJdjočii tsvoje ▼ srce aega*jooe i*o«Jo-beseda 1 obljubo. «la i*>k<»>.|jk«>v;i '^f!) ificoii ne U» opustila njegovih t.oženj. Kazasov v Ljubljani Drevi ob ZO. ho predaval v Trgovskem domu o sodobni Bolgariji Ljubljana, 11. marca V Ljubljano je prispel v torek zvečer bivši bolgarski minister in poslanik na našem dvoru, velik prijatelj našega naroda £\ Dimo Kazasov. Naš dragi gost je iskren prijatelj jugoslavensko-bolgarskega zbliža-nja in eden prvih, ki je zastavil na tem polju vse svoje bogate izkušnje in izredne sposobnosti. Po toplem sprejemu na kolo- i dvoru se je udeležil zvečer koncerta pevskega društva >Rodne pesmi«, včeraj dopoldne je pose ti 1 svoje znance in prijatelje, popoldne ob 17. je priredil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin visokemu gostu na čast v zborničnih prostorih ča- janko, zvečer jo pa g. minister predaval v Rotarv klubu. Našega dobrega prijatelja je v toplih besedah pozdravil v zborničnih prostorih predsednik Zbornice g. Ivnn .FolaCin. Sp> min jal se je bivanja naših gospoda rst v« >-nikov v Bolgariji, kjer so bih povsod prisrčno sprejeti in kj^r so lahko spoznali, k a ko globoke korenine je že j>ognala tudi med bolgarskim narodom ideja zbližanja. Prepričali so se tudi lahko, da je padla misel carinske unije med obema državama tudi v Bolgariji na rodovitna tla in da bodo storili bolgarski krogi vse, kar je v njihovih močeh, da dobimo čimprej carinsko unijo. Govornik se je zahvalil g. Kazasovu za njegovo dosedanje plodonosno delo na tem polju in izrazil trdno prepričanje, da bo svoje delo uspešno nadaljeval. Za pozdrave «*e je zahval H minister Ka raeov v rK>kr*rččmi. V lepem, jedrna*,*« ijovoru »e je dotakirr' mrar. Prezident dr. Be. neš ie včeraj fi svojo soprogo obiskal praski velesejem. Pri prihodu sta ga pozdravila trgovinski minister dr. Najman in predsednik, vele&ejmske uprarve Stiasny. Munster dr. Najman je v svojem govoru naglaail, da kaže tudi ta velesejem velik gospodarski napredek Češkoslovaške in zlasti uspešno zmago nad gospodarsko kri zo, ki je bila najtežja preizkušnja za go- spodamsko samostojnost v>tth4ke Zastopnik voresojanske uprave je opoaortl zlasti na razstavo Mak antante, ka priča o povadigi gospodarskega bta^osL&nja članic Male antante. Prezident refmbtlke si je nato podrobno ogledal velesejem Posebno dolgo se je zadržal na raartssi držav Male antante m se gaTTirnsa stast za statistiko medsebojne rameziyBve t>ha ga, ki kaže raaveserjiv napredek Tatovi na delu Ljnb+iana. 11. marca. V torek popoldne je bilo vlomljeno v mehanično delavnico Alojza Kavoiea na Tržaški cesti, kjer so odnešh tatovi avto-drina_ mo, 4 diname za kolega. 10 kom. ležajevtnc kaj aiata m več kolegih Ljum. v ^kupin-i vrednosti 2550 Din. Iste noči so vrdrli v le. tteno verando v Tomšičevi n^ici 7. lTkrad!i ho več moških oblek, dva površnika. več parov eevijes, 7 parov sandal in, nekaj dru* ge robe, ki so jo stlaoili v kovčeg. En tat se je splazil tudi v sobo kuharice Ljudmila Markieeve ter >i odnesel 2 para čevljev m usnjato torbico z drobižem, škoda zna^a nad 4000 Din. V nočj na sredo «>o s ved rov cj obiskali pisarno »in^poTadiatorc ▼ Kolodvorski utiri. kjer ?o odnesli ročno blagajno vredno 400 DHfi, v kateri pa k areei ni bilo denarja. Tatovi so se polastili todi 500 Din vredne avtomatske pištole. Lastnik Friderik Her-tle ima 2000 Din škode. V noči na četrtek ie bik> vlomljeno ? kuhinjo Marije &pro. garjeve v Železnikarjevi ulici 5 in ukradene več obleke, nekaj parov ČevJjev, nikHa-sta nra, ura budilka rn nekaj drugih predmetov. To tatvino imata na vesti dva brez* posel na. ki sta proti večeru beračila v hiši. Policiji je prijavljenih tudi več vlomov ter tatvin v okolici mesta, kjer se radi polepa. jo sumljivi trpi. ki se ne upajo v mesto. V zadnjem času ps so orožniki vendarle odkrili več sbrivaJičč tatov in vlomrteev in na Br^uJPiui ki St Vida. Arvdtratl sn okrog 10 rniajsm moških. Vremenska poročila ps »tanju z dne 1L t bl ab 1 ari ijntrai Rateče-Planica: —1, onlaćno, marno, M arena. Planiea-Slatna: Ol, oblačno, mirno, barometer se dviga, 50 arena, meJa la srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora: 0, barometer se dvtga, 20 srena. VrSic, Krnica: 180 prMča, sankaJisče opo rabno. Pokljuka: —3. 5 pršića na 75 podlage mala ln srednja skakalnica rrporahni BNtrioa. Boh. jesero: +?,, dežuje t dolini ni snegu. Triglavska jezera: 0, sneži 2tt) jožnega snega.. Komna: 0. sneži, 15 južnega artsga na 220 podlage. Vogel: —1. oblačno, sneto 340 jutoega snega. Po stanju z dne 10. 3. 1987. Gorjuče: sneži, 45 južnega snega. Sorzna poročila. i arih. 11. marca. Beograd 10, Pa rrz 20.01 : Ixmdon 21.415. Kew York 438.375, Brusei 73.90, Milan 23JK\ Amsterdam 230.80. Ber. hm 176.30, Drmaj 80—«0«, Prag« 15.3R Varšava 83.10, Bokoresta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 11. marca 1937. Stev. 57 ORIJENT paetatevnl nlm is aivljaaja belih ljudi v vHiPcu kitajskih m caon m U i h baj^v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ V glavnik vloganj I OARRV COOPER in MAPELEINK C AJUIOEl Tragična slika današnjih nemirov in nojev, W vladajo na Daljnem vanodu — Lepote ln opasnosti rumenega caratva v filmu velika ljubeani in velike mrtnje. _mmmmm^mm p>^niiera jutri v kinu Sloflt wmmm—mm DuhovniJik in pomen Primoža .Trubarja Literarno zgodovinsko predavanje vseuč. prof. dr. Kidriča v okviru Ljudske univerze Ljubljana. 11. marca. V mali dvorani filharmonije je imel sno_ fi vseuč. prof. Fran Kidrič zanimivo in tehtno literarno-agodovinsko predavanje. Z njemu lastno znanstveno temeljitostjo, ka kor jo poznamo iz njegovih znanstvenih del je tudi topot prikazali v zgoščenih besedah veliki BtoveSki, duhovni lik in pomen velikega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja. Med Številnim občinstvom smo opazili več znanih kulturnih delavcev, sla* viedov. profesorjev, v lepem številu pa so se predavanja udeležili tudi predavateljevi sfasatetji* Vsi so g. predavatelju sledili % veliko pozornostjo, kar je predavanje. ka_ kor jih malo kdaj čujemo v našj javnosti, zaradj svoje važnosti brez dvoma zaslužilo. TRUBARJEVA DOBA Uvodoma ie ugledni g. predavatelj naglasi 1, da je bil Primož Trubar sin slovenskega kmeta, ki ie živel v dobi velikih so. cialnih in idejnih bojev, v dobi razdelitve srednje- in zapadnoevropskih, do takrat le papežu poslušnih kristjanov, v katoliški in protestantovski tal>or, v dobi turških napadov v dobi nailiuteiših kmečkih pun lov proti urajscakom. v dobj strašne smrti pun-tarja Matije G ubra in njegovih hrvatskih in slovenskih puntarskih sobojevnikov, v lobj že stalno neinerjenJb prizadevanj za novo umetno književnost italijansko, špansko, portugalsko, bolan dsko, angleško, nem,-gko, češko, polivko i-td., v slovenskem iez-i-ku pa tedaj nj najti nobenega pisma, ne rep sira, nikar knjige . ker je ta jezik, kas Kor madjarski, tako sirov in barbarski, da na ni imegoea ne pisati no brati«'. Take zbadljivke ie mora! Trubar poslušanj o svoji materinščini. S svojim delom pa je Trubar pokazal, da slovenski jezik ni bar_ barski, ampak era ie mogoče ludi pisati in brati. SPOMENIKI O NJEM Kaj nas vse danes spominja Primoža Trubarja? O njegovem živi.enju šolanju in fieganjanju so ohranjene samo papirnate priče. Takih lokalnih spominov na Trubar-t [a malo. med redkimi Slovenci XVI. sto-letja, katerih zunania |H>doba so nam je ohranila, pa so znane tri njegove upodobitve; portret, ki ga ie vreza! zlatar na Nemškem t5ol-l."iG*2 v ploščo iz medi. leso* rez iz 1578 in portret na Trubarjevi nagrobni plošči, ki še visi na koru cerkve v Derejutingenu na WiHepberaken> Ta rtnVn dokazuje, da je bil Trubar trikrat oženjen in je imel petero otrok. Drug veliki spomin na Trubarja je dolga vrsta njegovih spisov. Teh je 82 -doven-skih knjig, i nemška knjiga. 10 nemških predgovorov in posvetil v hrvaških in srbskih knjigah, tiskanih s eirilieo os:redno z njegovo kndžnieo prešle v dvorno biblioteko. Druu'a Trubarjeva dela so ohraniena v drugih Ivbbotekah, da jih hnamo obran'enih v Lud>l.iani manj kot na pr. na Dunaju, temu ie krivo posto,, panje katolikov, kj so pri uničevanju pro-lešfantskih knjig POzabjj|i vsake delo vsaj v enem m- merku očuva-ti. Na Trubarja pa nad dalje srom-inia še okol, l>fl največ nem. 5ko pisanih pisem (1 latinsko), shranjenih ■daj v Ijnbijaneksni deiskiara, arhivu. O spominu na Trubarja pa pričaio danes še števiikii spisi, raztn^oir |K> knjVuiah in brošurah. Trubarjeve vmes po mestih in njegov sjHiinenik ispod Hernakarjevega dleta pred Narodn;Mi domom. Ka: opravičuje !-■P'i'v. da je Trubar take spomenike zashix;l boli knkor noben Slovenec pred n,;m In malo Slovencev za njim? NJEGOV DUHOVI] UK Bila je dob.1'., ko so se ljudje upirali OSO/ fcj nabiranju prispevkov za 'talijanski Rim. ko so se posamezniki — plemič: -kušali petastHi cerkvenih posestev, sQ BO Si Bkuv Sak Maeenj s!o;: priboriti seeialne svobodo s pomočjo verske »svobode . duhovniki |>a pravico do eakonske E*ne. Trubar ko) Kolo religiozen, globoko veren Sloves: pa ic skušal živeti in učti. kakor uči živetj oprava krščanska vera«. Dve značilni Krtj sta bili v njem kot Izhodišče njegovim poznejšim nazorom- nnfejo. dn :e treba ljudstvu oz. naniat "vau'jel jeko r.^niro § jKunocio kniic in ot^sojanjp ustanavlian ia novih cerkvic na osnovi rasnih »nrikasm Prse1 1. 1547. ie Trubar •» ptižnl oznanja] pfesl-i; da ie ustanavljanj., romarskih cerkvi«' znak r»raz,novern. da ie edina resnica v svanaolajn H da nima masa nobene vrednost; niti m Bare niti aa mrfcve, obenem \y\ ;-> -ti skrivnem «>b!:i::i! liudi s kruhom in vinom krstil brez haban« m blagoslovljene vode. Pravj protestant na je (ifvti šele v om irrao.:>i. Trulmvci v tem razvojnem procesi tcJtoo ni vodM interes na OfiaM dolvčok. Prod I. 15*7, nre*l svojo em irraoijo i o ime mlado četo nridalujoen delo na n;ivi, kjer je prve brazd? zarezal on, ter jo pozdrvaljal. Ko :eTnrh;u- ta Slovencev -stari zviejptj pastir«, motril »ulove svojoira duha mu if» v oreh poii visokim celetn ^-f.sal ogenj, ko je v-;«del. da ie storil dolžnost do ljudstva stri zastare-le pre^lso^lke ter položil teBMl|oi kamen kulturnemu ra7.vojn svojega naroda. Po 311» t h dela jo TniJxir pribil nepričakovano raz-cve1? pr^e knjževne dobe naroi namen. twli ie hnij nssUl m potrebe cerkve ke4 n« leiKJsiovje. Vendar na )i treba u po števn|4 pri tem tsJajejreesr jgsjkovns kulture pr,- zaanadnorjtsph narodih, ki or^j, tia je tffbft preje ustreč potreba^u cerkTe, preden prMejo na vrste praevetna nodjeoeV ja in potratna literatura. Iftl? 6ez 150 W^ smo Slovenci dobiJi moie ki r.h irneptlietno >prerod#slie slovensk« kujleje«. Glede eiovenskega aooisJneea neoMema ie znanih več Tmhaijevih izfan5b. »ovenske kmetske upore svoie doh^ k* zatosislil aa-mo v avarajen zcrled kako s«.i kmetie pri tem hud konec vzeli, b^; nob: eni. o^^š^ni in na anjee vttkneni. Gospod.; na Slovenskem na je klicaj v »nomiri kako se netismiljeno ravnanje r podložnik i na mo-gočnUi (lomačih rodovih maščevalo tsr oan«-niaJ zlasti primer celjskih knezov S»voje pripadnosti h kmečkemu ljudstvu pa Trubar nikoli ni skušal skritf. Vse n'*eu tujih idej pritiče Trubarju v -zgodovin,- refoimaeije ie skromna VM^a. po pomenu nieuoveg* dela v z^odo-vinj nčegovega navoda pa eno prvih mest. Za nijm so potrdili veliko vre š'l: srerh. Pomonilkp, ..m11 predavsajn tr. vseur-. profesorja Kidrč.a je za njegov^ toole bep»-dc o r*r\Tenn na.jveč.vb slovenskih mož frrcklo olveinstvo toi>lo odobravanje. CIME nožna k K o k o h t t o Delovni sestanek ZBORA DRUŠTVENIH NAČELNIKOV IN NACELNIC SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA V nedeljo, 21. februarja je bil na Taboru v Ljubljani vesdnevni sestanek društvenih načelnikov in načelnic, katerega se je razen članov in članic župnega strokovnega odbora udeležilo še 56 načelnikov in 42 načelnic društev ljubljanske sokolske župe. Udeleženci so prisostvovali vzorni vadbeni uri članov, ki je imela namen nazorno prikazati smotrno vadbo in metodični postopek pri vadbi članov v zimskih mesecih. Vsa sokolska metoda je bila strnjena v poldrugo uro trajajoči pouk. uvodne vaje, proste vaje po načrtu, vaje na orodju, raznoterosti, redovne vaje, nagovor, pohod, petje. V čisti, prostorni, zračni in z vsem orodjem bogato opremljeni telovadnici je ob sodelovanju klavirskega igralca p^ehitr") minila ura. Vsakdo je čutil, da sodelovanje pri taki telesni vzgoji vendar ne more biti dolžnost temveč je lahko samo z vsem človeškim bistvom zaželena pravica slehernega pripadnika svobodnega, po kulturi in napredku stremečega naroda. V odmoru je udeležence pozdravi! župni starosta. Do poldneva so bile prikazane proste vaje vseh oddelkov, ki so določene za letošnjo javne telovadbe. V posebni brošuri natisnjene proste vaje bo župa razposlala društvom. Po skupnem kosilu v Delavski zborniei so načelniki in načelnice predelali redovne vaje ter poslušali uro trajajoče, iziedno poučno in zanimivo predavanje o učinkih telovadbe na človeka. V seji po predavanju je zbor sprejel proračun načelništva in tale razpored dela za leto 3937: 9. maja župni kolesarski izlet. 16. maja petdnevni tečaj za proste panoge, pomladanski in jesenski delovni sestanek zbora načelnikov' in načelne, poleti in jeseni planinski tabori skupkov in okrožij, v novembru 1-1 -dnevni vaditeliski tečaj članic in enak tečaj za člane, v februarju 1P°.S smučarski tečaj za članstvo in naraščaj, v marcu 1938 tečaj za sodnice, okrožni vaditeliski tečaji in sestanki (po potrebi L 15. avgusta župne (ali medžupne) plavalne tekme članstva in naraščaja. 22. avgusta župne tekme članstva in naraščaja v prostih panogah. 29. avgusta župne tekme v igrah, februarja 1938 župne smučarske tekme. Dalje se bo župa udeležila tudi zveznih tekem v igrah in v plavanju, zveznih tekem članov višjega oddelka za meč kralja Aleksandra (od 26.— 28. junija v Beogradu), slovanskih sokolskih tekem v klasičnem peteiobojr. 1 sept. v Pragi) in v igrah (okt. v Sofiji». Za sokolsko mladino so določeni i-.leti in 28-dnevno taborenie v planinah in ob tekoči vodi (menjaje po 14 dnD. Storjeni so bili še tile sklepi: septembra bo župa s sodelovanjem vseh slovanskih žup piiredila propagandni teden za sokolsko telovadbo, članstvo, ki se bo hotelo leta 1908. udeležiti X. vsesokolskega zleta v Pragi, bo moralo najkasneje od letošnjega oktobra redno posečati telovadbo, ker mora biti naša odprava v Prago v vsakem pogledu vzorna. Zbori in sestanki načelnikov in prosvetarjev bodo v bodoče skupni. Sprejet je bil predlog, da se občni zbori vršijo v začetku sokolske poslovne dobe, to je jeseni ne pa sredi Ma. spomladi kakor doslej. Zdravo! Jugoslavija — Bolgarija — prijateljstvo. Sokolsko društvo Radeče ie priredilo v soboto 24. februarja v sokolski dvorani ob povoljni udeležbi članov in občinstva prs tavanje: Zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo« Predavatelj društveni prosve-tar br. Viumar Miro. ki je sam prepotoval bratsko Bolgari jo t je prav ollično opisal bratsko državo in nje prebivalstvo. Prikazal je zgodovinski potek, iz katerega je bilo razvidno zakaj do zbližanja že ni prišlo preje. Poudaril pa je zasluge bla gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra T. Zedinitelja in sokolstva, k: je neumorno delovalo za zbližan;'^ bratskih narodov. Svoje predavanje je končal z besedami: ;\Naj živi v bratskih srcih sprava in mir, naj .se uresniči sen vseli južnih Slovanov — velika močna s-lovanska država na jugu, ki bo lahko kljubovala vsem viharjem Za svoje predavanje je ž I br. predavatelj toplo priznanje navzočih. Učiteljsko zborovanje Slov. Bistrica, 10. marcu V soboto so v Slov. Bistrici zborovali učitelji slovenjebistriškega sreza. Predsednik Miloš Tajnik, ki je utvoril zborovanje ob navzočnosti vladnega zastopnika Brun-ška, je pozdravil nov od osla člana Marjeto Lutrovo in Ivana Vaupotiča ter čestital ge. Schaupach-Dimitrijević k poroki. Posebno iskreno je bil pozdravljen sekcijski tajnik g. Kumelj Metod, ki je podal zelo zanimivo poročilo o delovanju sekcije in centralnega odbora. Pred njegovim poročilom so bili prečitani nekateri važni dopisi, med njimi tudi pravilnik o podpornem fondu učiteljfitva, ki ga je zbor soglasno odobril. Uvodoma so zborovalci počastili spomin dveh zaslužnih delavcev na šolskem in splošno kulturnem polju, pokojnikov Adamiča in Ga brska. Sekcijski tajnik, g. Kumelj se je dotaknil najprej nezdravih pojavov, ki zadevajo organizacijo. To so strankarsko politični vplivi, ki se javljajo v ustanavljanju učiteljskih klubov. Da so ti odveč in nepotrebni, kaže dovolj zgovorno sorazmerje 89^ vsega učiteljstva. ki je proti škodljivim strankarskim političnim vplivom, proti 11 procentni manjšini. Spričo tega dejstva je razvidno, da je učiteljstvo zmožno samo odločati o svoji usodi. Drugri, precedenčni pojav (datira že is 1. 1920), ki ruši temelje uč. organizacije pa izvira od gotove klike beograjskega učiteljstva. ki je mnenja, da more edino ona priti v poStev pri sestavi centralne uprave. Dana S ji gospodarski položaj sili k izboljšanju materialnega stanja učit., politični pa zahteva ureditev utemeljenih stanovskih zahtev kakor so: stalnost učiteljstva. izvedba ustrezajočega disciplinskega postopka in razpis vseh učiteljskih mest. Zlasti je zanimalo učiteljstvo poglavje o premestitvah, ki se bodo v kolikor se ie niso mogle izvrSiti, iivedle po 1. anrilu. Obupen je položaj nesapoplene^n učiteljstva. Na službo Čaka trenutno nad 600 abi-turientov Učiteljstvo ie ponovno povzdignilo glr.s za avtomatično napredovanje. Predhodno pa je nujno potrebna uvedba sistema, ki ne bo pri napredovanjih dopu- ščal nikakih prednosti in zapostavljanja. Brez dokazov podprte očitke in napade na stan, učiteljstvo odločno odklanja. Poročilo tajnika je bilo sprejeto s toplim odobravanjem. Za zboljšanje in napredek šolstva je bilo h koncu sproženih več predlogov in resolucij. Predsednik je povdaril, da zahtevata Čas in prilike dvojno zavednost članstva, zato naj bodo zborovanja, ki se itak vrše bolj poredkoma čim boljše obiskana, da pokažemo svojo zavednost, pripravljeni svoj stui vedno braniti, tudi na zunaj. Prihodnje zborovanje bo. bržkone skupno z društvom Maribor, desni breg. meseca maja v Framu. Požar v Podkraju Rfldere. 10. mn.rea Te dni ie nenadoma izbruhniti zvečer požar pri posestniku W>t.ru nar^irorj žel posta .v Zidani mo^t. Ne da b; kdo prej p opazil kai Slin,,! »ivetra ;e nenadoma plnCTien lkruhn-l-l vn oi»ie*l fOO streho velilke-ca koz'4-oa. v katerem j« brilio mnocv> Icrme a pod koiolee«m :e b|«!a velika množina des-k. ?.\žc lokomvoiivp }+> aJnnniral irasfrbv na Zidane*n moslu, « ♦ >JpfYbnj«pV>so brli pokloni trasfleri rj, Radsč. Zida»>mo<5|<; tra^len so brl- v trenutku na mftstu. a esšenje :? bfVo br**ZM#-pešno. k«v v okj. da so se ne«ka-^r* M0ei 7 Zid. most« rekama1! kot ne-us^ra^ni [Oiua.Lrafii 3 vojen rt 1 IjtihiJi «W in *o v velik ouebn nevarnosti bitno reševali r7,r»od irorečeirT ko-rob*« naložent> deefre- po-sehpo domr^i )>rata Wet-ya. Kafao ie nastal off*rif'. *e ti; popast*?***0- ^7fie k*f,e ds. je Min n/* del" 7JV>hna 'm maščevalna roka. RadeSki sm*^'. so* bili hitro r>ripravl'srrf. ko sta iib ihirmirtk iane HaHsr in Robert Jakla in *so odhrzel; > sveiSim avtom in motiorko proti Pod kraki. rV» par mšnntah vo*nie ps *e V avto ustalil. P«v» M rmsni-k*lo hesoipav Tako 0M0ej i*- Tladee niso prnsli do rwori*ea ker ic vse prot no-corelo in ko bili nepotrebn: 6e W T« ven darle bjla rcbfla poimoč rade-Skih nm*»rl osv. b; to bflo usodno. Sedal čujsmo mar- NASE 2ENE so de!a\Tie, a kljub temu imajo negovane roke, da samozavestno nastopajo v družbi. Po delu si vtiravajo CIMEAN kremo v kožo. ki postane lepa, prožna in gladka! •i'l.ij. tobi vsi izgovor; ne oi>ntviriil »o te-JTa. ker vo/ibi mora bit.i v r»^lu. p^ebno če ga i8ti dan uporaJIJjcHio v druee svriie. Ppiinvo. da l-> i^re«l-se^inik gasiinke čete v Radečah o« istra n M tajke nedos'a; ke. Skrb z.i in(vrorii;i VOsakl naj sp iM>veri |ae^aAeceea aerelboa niaa mo-eeen. Invalidi so zborovali Ljubljana. 11. marva V nedeljo dopoldne je v Iiiudfkem do mu zl>orovalo -Cdruženje inva!; lov in vo _ nih sirota i/ kranjskega «»r.»za. lepi udeležbi je otvorfi! j n vodil /lH)r a^flnJ pred sHo/.i_ čen« Obdarovani h je b;.'o nad *>t» orli /. blagom in živili, kar ese s-o invalie>i nabrali pri dobrih ljudeh [V> Kranju m ok.d'p-: \ prvi vrsti po darovali trgovci in tovarne. Obdarovanj so brii darov nepopisno vesel in zelo hvaležni odtvoru. ki že par le' tako \x* očetovsko skrbi sanj s. Zato nj čudno, če ^o člani udruženja »vojeinu odboru, ki je lo pre|K>trcbno or;_ran;/.acijo sadnja leta | Q vsem reorganiiirali pridobi novih članov m b vzornim vodstvooB napravil namesto pre >niih zineaiijav pojolu red. iifek i na ob-_ nem zboru popolno zaupnico ter hi aren izvolili čutari odbor le 7. nekaterimi maknu spremembami. Predsednik «ir.tal %, 1'an gug, blagajnik ur. Rant, UjniM pa je |xx-;tal g, Kosmač Udruienje brni v sedartjero od iu>ru najboljše in aponobno vodstvo, kj jam Čaj za |>o|voiu uspabu zlK>r, ki ie traja] *koruj tri ure. jc v primerj z lan-kim |M»'kel v najlepsam re«iu. Oblastni odbor v Ljubljani ie zastopal sam njegov j^re-leiedjijk g. šiefe ki je tukajšnji rojak. Ce }a katerikoli druj ■ * potrebno m poneojei vredno e t<> gotovo T druženje invalidov in voinjb - roi . Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. uri. Četrtek 11. marca: Zadnji signal. Pivi jera. Premierski abonn 11 Petek 12. marca: Ob 15. uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 14. marca: Ob 15. uri: Repost.-v Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20. uri: Dr. Izven. Ponedeljek 15. marca: zaprto. OPERA Začetek ob 15 uri. Četrtek 11. marca: Hoffmannove pripovedke. Red Četrtek. Petek 12. marca: Večer bolgarskih plesov. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Sobota. 18. marca: Erc z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 14. marca: Ob 15. uri: Travi-' Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. url: Navibanka. laven. Znižane cene od 30 Din navzdol Ponedeljek 15. marca: zaprto. Iz Ptuja — .>won» občnih zborov se že bliža koncu. Dočim ao imela nacijonalna in druga društva že svoje občne zbore, se vrse sedaj le se občni zbori strokovnih organizacij. Združenje trgoveev bo imelo svoj občni zbor v soboto 13. t. m., to pot v Narodnem domu in ne več v gostilni BrenČič. Vai občni zbori fo bih po večini dobro obiskani. Opazili pa smo, da prihajajo povsod v postev eni in isti ljudje, akoravno bi bflo potrebno, da se uprave malo izmenjajo in da prime za narodno in socijalno delo tud! mladina. — »Putnik« v Mariboru, je izobesil v Ptuju na poslopju mestnega magistrata lično obveščevalno omarico. Kakor doznavamo, namerava s 1. aprilom otvoriti pri nas podružnico, ki bo poslovala v prostorih Mestne hranilnice. Za Ptuj bo to velika pridobitev. «*a.j se bo s posedovanjem Putnika gotovo dvignil tujski promet. — Velik ogenj je izbruhnil prt posestniku Antonu Kmetecu v T^encovi vasi. ki je v kratkem času uničil stanovanjsko ln gospodarsko poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Jurovcev in Sv. Vida. ki ps niso mogli več dosti pomagati in so se mo-t-aTi omejiti le na lokaliziranje pn*ara. Vzrok požsra je bil najbr* nUh dimntk skozi kate*-e«*n co nbflial" UkPB. ftkoda s* cent n* dobrih Din ?0.0OtV—. — Pudee z lestve. 50 - letni posestnik Ivan švajgl iz Janežovakega vrha je na jablani obrezoval veje. Pri delu pa je ne nadoma padel z drevesa ter obležal nezavesten na tleh. Prepeljan je bil v bolnn r kjer SO ugotovili. 'r.<.'^.i doeae SfovansAa pUmimtkc Jrušt\t» obanl ,,h 20 v Dcl.i 1 tk ' bom le) Splošno žensko Jrušt\*it predavan kovnega učitelja y. Jagodica »Mladn in kriminal« oh 20 na sent jakob^k 1 |a DEJti KM LEKARNE DANK S: Mi. Leustck. Resljeva cesta I Bahovoci Kongresni Irg 12. in S*J />o/atit7yta u> torek bofpfkruntke roke odte^afr rvrierii čen krit. lako berer' | i« i-čci.tjsn ir: vencu- In takoj *o o 'cm iločinskem acj.t nju ot>\c> .se bo marljh'im '»rožnikom posrečilo trsti diti zlmiinee. A i to prvi printer, da je pade! POJtOĆi i * h. m^tucn kru m tudi m (.erkmca pf| .-. kjti naj bi bi! zločinec univerza tu kt,/e; odp iČŠn/e lake pu\'šalnc obdo!ztt\e Jo/Jti-krivcev *o pri nas vedno bolj r modi m kit rejo na precejšnjo porcijo moralne /n>k\.. jenasti. A to vprašuje n** i u ilu /ari mi Pač *e nam pa /dt. da /l/i poju\ ov podivja nosii ne bo mogoče /atreti / oruiniki, JH 1 omiko in \ erski čut je treba sirili mat t ju 1 mi /. lep > besedo, 1 plemenitim: dejanji n. dobrimi zgledi. To naj bi imeli 1 cd 110 pred očmi tisti, ki so v pni rrvli odg'.^^rn, em mora/no v/goj(* našega tfodttvm in ki . tudi taki, r,un i«>tnman> ■ s\<.jinn Iz Trbovelj — Ubčui «bur /aauMkiii Koiomm v d« bo li'*|i«»idUc >U b'' /-bral; v IH«|| .Iv«,li 1 tuka iiijt*_ja .x>korl».keya doma /at-.ivju/.j veci koroški Slovenci, i ^>v«» vrste in slišjjo p<»rorila /-a*av>kega iiodod bora Kluba koro-kih Slo^e-K-ev 0 dHu I pretekom letu. Obrni 7l«or je Isl /dm?^, s pr^ lava njem o slaveaehi Keaett k je rajnik t^r^dn *t;a ki bol zibelki »lovonske kulture in do\> n žavnotvornosti 1esr o težke«u l»oju, k >^ | jti Tam ^ori za ohranitev te kultur" lusrien pa ie podal irovornik še sliko delovanja Kluba v letu rflM. — Pefefj Jrerpiltlb Ro Vencev i/ y.-i-.iv .. ■ r . žit] Nevidni za>*o'»! ki vseh ornih i 1 rodnih, ktiltuntih in *iaiiOv#»kib ilnistov Zatsavjii, ki so v Klnbu kolektivmo vrl. na. raren tsh ps ie iteMrilpj prijate tužne Koroške Po predavanji se le vrsi obrni zbor Posavskega 'lododhora, k: iako gasilsko društvo m je torej ta ds*i proslavil tud K>!*dni . aki jubMei- b kateremu *o mu mehovi na jaki iskreno čestitali. - Najlepša po- teo- zan« ie biln. dn se Jn njegovi rojaki eoglasno izvolili za prevodnika I*o»iav%k^ ga podoibora Kiubi, koroških HJBTIWf'" Trbovljah- tištali odbor ie hU nei'p-njen. na novo }s prišot v odbor le g. Prm»-n"k. rudniški paznik PRED SODIŠČEM Sodrsk naglušni priei: Kdaj ste se pa rvženili, priča? — To ve asm bog. Sodnik 'akriči: Saj mor«te rtmkr vatli ti. kdaj *t» »e nženraH — A tako! MisHl sem, da bi radi vede H. zakaj s Stev. 57 »SLOVENSKI NAROD«, *etrU* u. lpfT. Stran 3 UR AMHJOZNO FILMSKO DELO IZ ŽIVLJENJA VELIKEGA ČLOVEKA IN GENIJA v najboljši interpretaciji klavnega fr^neotkegft igralca HARRY BAUR-a Režija: ABEL OANCE Glasba: njegovo delo in njegova bolest LOUIS M AS SO N V petek, soboto in nedeljo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prof. Reiny Gallatia I. in m. stavek iz Beethovnove lunine sonate v cis-molu. Beethovnova velika ljubezen Premiera jutri v Elitnem kinu Matici DNEVNE VESTI — Trije odloki državnega sveta. Državni svet je izdal v tolmačenju 51. 77. odet. 4. zakona o orožnikih, § 98 uradniškega zakona in § 81 finančnega zakona za leto 193d-1934 naslednje tri odloke; Odredba odst. 4. čL 77 zakona o orožnikih obsega tudi ess. ki ga je obtoežnec prebil v preiskavi, braneč se rz svobode, če ee ugotovi, da je kriv in je 6 pravomoćno sodbo obsojen, pa ne izgubi čina aJn gdužbe ali je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov; v tem prime_ ru se mu ta čas ne ho računal v periodično napredovanje, niti za pokojnino. Razrešitev šoilske^a nadzornika in imenovauje istega za učiteLja brez njegovega privoljenja nasprotuje § 98 uradniškega zakona. Po § 81 finančnega zakona za leto 19&V34 lahko , bivši državni uradnika ob povratku v državno službo v najboljšem primeru ono skupino, ki bi jo mogli doseči, če bj bili ves čas, ko so bili c^enaHorj} ali narodni poslanci, v efektivni državni alužUi Ln če bi v nji redno napredovali. — Težak položaj profesorskega stanu. Dva dni je zasedala v Beogroxlu glavna uprava Jugosiovenskega profesorskega dru štva in sejam so prisostvovali tudi zastopniki banovinskih sekcij iz vse države. V torek je sprejel prosvetni minister Stošo-vić zastopnike sekcij in člane glavne uprave. Deputacija je pojasnila ministru težak položaj profesorjev in se dotaknila vseh važnih vprašanj profesorskega stanu v prvi vrsti v zvezi z novim proračunom vprašanja napredovanja nastavnikov srednjih Šol. Na seji glavne uprave je bila sprejeta obširna resolucija, ki govori najprej o težkem položaju profesorjev, naglasa potrebo, da se čimprej izda zakon o srednjih šolah, da se vsaka srednja šola razdeli v dva zavoda, če ima tisoč učencev, da se pusti del šolnine zavodom za nakup in izpopolnitev profesorskih knjižnic, da se odstrani jih .šol politika, da se ustanovi pro-svetna zbornica in da se čimprej uredi nih knjig državne izdaje. Kon eno ic Vilo sklonjeno, da ho letošnji profe-8 Ki kongres 4. in 5. julija v Mostarju. Danes poslednjič! Komedija veselega humorja in izvrstne zabave >T f I> i: NI t k n\ I Annv Ondra Hans Sohnker MATICA Danes poslednjič! VViiliam ^hakespearr-jcvo nesmrtno Jelo ROMEO IN JULIJA Norma Shearer Leslie Houard si?5** Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolvary-ja D K K L I S K I I N T E K N A T. (Princesa Daginur) Angela Salloker Ftaoul Aslan — BknpŠrJna Z>czt* orgajgiaaai] msstnib ' in ebefnskih sslnibeifeev b»i v nedeljo 14. marca v Beogradu, Na dnevnem redu BQpereca stanovska in komunalna vprašanja slasti prediofi o spremembi iskona o most* n občinah in safaona O občinah. Prijavljenih |e ie nad 300 delegatov iz vseli kra* iov dneve. — Koiisjrrs potujoeih čebelarjev. V nedeljo 21. t. m. bo v Novem Sadu kongres potujeelh čebelarjev, na katerem se bodo * >l'.\t \ ii. \, \;iziu< vprašanja, kakor sa-ditev drevja ob cestah za čebelarstvo, •rititev potujočih čebelarjev vseh državnih pristojbin, zaščita umetnih čebelarskih pašnikov, večjih .od treh johov. itd. Čebelarji bodo zahtevali prepoved škropljenja ovnjakov z arzenom, dokler nabirajo čebele med. zakon o čebelarstvu in prisilni organizaciji čebelarjev, znižanje železniške prtvozninc za med. in zakonsko zaščito proti ponarejanju medu. Svoje želje in zahteve bodo pojasnili v spomenici, ki jo iz-roče vsem morodajnim činiteljem. — Poziv češkoslovaškim državljanom. CeSku •>:<>\'Hški konzulat v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 191S. 1917, 1916, 1915 itd., ki še niso bih pri naboru oziroma se še niso prijavni, da se nemudoma pismeno prijavijo pri konzulatu ter sporoče svoj naslov. — Čudno za računa vHn je električnega toka, z Dolenjskega nam pišejo: Nekam QU ;no se nam zdi postopanje kranjskih deželnih elektrarn po raznih krajih naše banovine ker tako različno zaračunavajo vlekirieeu :ok po raznih krajih. Tako ga zor^eunava^o tistim, ki so bili že prej pri k-opljeni na bivši elektrarni Zagradec, »katero elektrarno je kupil takratni oblastni cdbor za bagatemo ceno, saj ni p] . al niti napeljane žice za star baker, vse drugo mu je bilo navrženo, s skupnimi do kladami po Din 6.40, po Gorenjskem ga zaračunavajo po 3 do 3.50 Din, tistim pa, ki so jim sedaj napeljali električno napeljavo, pa zaračunavajo po 4 Din kilovatno uro za razsvetljavo, med tem ko je za pogonsko silo tudi dražji na področju bivše Elektrarne Zagradec. Ne verno, kje naj iščemo vzrok, da je sredi Dolenjske najdražji tok Morda zato. ker jim je prišel ta dej montiranega daljnovoda in vse naprave najceneje v --oko (.svoj čas so mnogi prišli zaradi tega ob vse premoženje^, ali zato. ker so se ravno v tem okolišu našli najbolj podjetni in nespametni ljudje, da so elektrarno v večjem obsegu začeli graditi. Drugega vzroka sj ae moremo misliti. Govori s*e. da bodo začeli vsi odjemalci cd Zagradca preko St'čne do Šmarja zopet svetiti s petrolejem Če se tok ne poceni. Vsekakor ie čudno, da se v indu- strijalce svrhe lahko zaračunava tok v nekaterih podjetjih po 60 do 60 par kw uro, za luč pa od 3 do 6.40 Din. Prosimo o tem pojasnila. * Učiteljsko zborovanje. JTJTJ sresko društvo iz Litije in iz Laškega priredita v soboto 13. t. m. skupno zborovanje v Trbovljah. Začetek ob 9. dopoldne v So-kolskem domu. Predaval bo znani šolski praktik g. Ernest Vrane iz Maribora o strnjenem pouku in primerih iz šolske prakse. Tajnik sekcije JUU g. Metod Kumelj iz Ljubljane pa bo podal situacijsko poročalo. Na dnevnem redu so še druge prosvetne in stanovske zadeve. — železničar podeduje 180 milijonov. Po uradnih podatkih dobi Bjelovar v kratkem enega najbogatejšin mož v naši državi, če ne najbogatejšega. Izseljeniški komisa-rijat v Zagrebu je namreč pozval železničarja Mirka Arvoja, naj predloži dokaze o sorodstvu z Oresom Arvojem iz Ne\v Yorka, ki je lani umrl in zapustil v našem denarju nad 1S0 milijonov. Oglasilo se je že 13 dozdevnih njegovih sorodnikov. Bjelovarski Arvoj je pa pokojnikov brat in tako dobi milijone on. Zdaj ima 1158 Din mesečne plače in stanuje v kletnem stanovanju. Na vprašanje kaj bo storil ko dobi milijone, je odgovoril, da službe ne bo pustil, ker bi ne mogel živeti brez dela. Počakal bo, da ga upokoje, ker služi pri železnici že 27 let. Najprej hoče dati za bjelovarske reveže 100.000 Din, kaj bo storil z drugim denarjem pa še ne ve. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skopi ju 20, v Sarajevu in Splitu 15, v Zagrebu 13, v Mariboru 9, v Ljubljani 6.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7, temperatura je znašala 5. — Stekel pes ogrizel vso družino. Pes niigozdarja zagrebškega kapitlja v Sisku Karla Mareža je ogrizel v nedeljo, gospodarja, njegovo ženo, hčerko in hlapca. Mareževi niso slutili, da je pes stekel in šele v tor*k je gospodar opazil, da kaže znake stekline. Poklical je veterinarja, toda še predno je prištl je pes poginil. Vso družino so takoj prepeljali v Pasteurjev zavod v Zagreb. — Zaradi 700 Din dva mrtva. V vasi Norinska Kula blizu Metkoviča sta prišla v nedeljo kmeta Mato in Ante Grbovac k Miji Jerkoviču in zahtevala, naj jima vrne 700 Din, ki sta mu jih bila posodila že pred leti. Mijo ju je pa nahrulil, nakar sta mu odgovorila s psovko. Tedaj je Mijo potegnil nož in zabodel Mata v srce. Ante ie pobegnil, pa ga je Mijo dohitel in tiuli ol.lelal z nožem tako, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. — Vod« naraščajo. Zadnje tri dni preteklega tedna je Sava s Soro pri Medvodah narasla za 1.80 m, Ljubljanica s pritoki pa pri Zalogu za 2.50 m nad normalo. Iz Ljubljane —lj Higijena v starih predmestnih hišah. Oe človek zaide slučajno v eno ali drugo omenjenih hiš, mu že v veži udari V nos zopern smrad, ki priča, da ima hiša sanitaren nedostatek, t. j. staro primitivno stranišče z ravno tako primitivnim izpiranjem, namesto z modernim, higijenič-no urejenim — angleškim. Ker nam je znano, da ie n. pr. mestni fizikat zadnji čas povodom kontrole cdn. revizije v takih in podobnih hišah z zgoraj navedeni-misanitarnirni nedostatki odredfcl potrebno, d,a so si hišni gospodarji oskrbeli in uvedli angleška stranišča, bi bilo umestno — odrediti take komisijske oglede tudi po do-zdaj še nepregledanih predmestnih hišah, ki so bile n. pr. zgrajene že ob potresu. I j_ Ljubljanskim akadeinikisii! Danes ob IG. bo v univerzitetni zbornici konstituiranje akademskega odseka Jugoslovansko-bolaarske line. katerega se bo udeleži! tudi bivši onolnomočeni minister na našem dvoru g. Dimo Ka.asov. ki bo imel tudi nago* vor. Vabimo vse akademike, da se konstituiranja našega odseka udeleže, da tako javno manifestiramo za bratstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. — Pripravljalni odbor. »♦♦♦♦«♦»»♦«+»»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦»•••»♦»»♦♦♦♦♦♦♦ Razstava splitskih preprog V KAZINI OD 27. FEBRUARJA DO 10. MARCA. —li Nenadna smrt. Pomoči je nenadoma preminul znani trgovec s sadjem in zelenjavo, GOletni Anton Sila. ki je imel še nedavno stojnico tudi na trgu. Snoci je bil v n.'ki gostimi, kjer je s tovariši igral karte. Ko se ie vrnil domov na Sv. Petra cesto 39 je v stanovanju odložil površnik, potem je pa stopil na stranišče. Zunaj se je zgrudili in so ga zjutraj našli sosedje mrtvega. V hišo je priA.a ob 8. uri policijska komisija, zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Iiardek. Zdravnik je ugotovil, da je Silo zadela srčna kap. Pokojni je bil v Ljubljani opiosno zjian jn je veljal za liubeznjive-ga ter prijaznega družabnika. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem, pred vojno je ziv»l v Uoricji, po prevratu pa ves čas v Ljubljani. Žalujoči vdovi in sorodnikom naše iskreno sožalie! —lj Naše matere prav posebno opozarjamo na prvo produkcijo, ki se vrši v okvi jru tedna : Učite se glasbe« v ponedeljek 15. t. m. v mali filharmonični dvorani. V šoli Glasbene Matice ljubljanske so v letošnjem šolskem letu otvorila glasbeni otroški vrtec, ki je namenjen deoi od 4. do 7 leta. Zakaj je ustanovljen otroški glasbeni vrtec in kaj delajo otroci v vrtcu, to nam bo pred produkcijo povedala predavateljica. Za tem pa sledi 13 različnih točk deklamacij, pesmi in ritmičnih varj. Ta produkcija je v ponedeljek 15. ob 6.15 zvečer v mali fiUiarmooični dvorani. Naslednje tri dni pa so nadaljne produk* cije ob istem času •> veliki filharmonični dvorani. Spored, ki velja obenem za vstopnico, se bo dobil od petka dalje za 3 Din v knjigarni Glasbene Matice. —lj O porota ju slovenske fene ja moči predavala v Domu visokoaoik ga, Olga Grahorjeva. v svojem zanimivem in tehtnem predavanju je podala prerez skozi življenje naae slovenske aene, kakor aivi in so udejetvuje v življenju in v boju za obatanek. Vaeh žen v dravnki banovini je nad 500 tiso*, med katerimi Jih je največ preprostega kmetakega stanu in jih je zatorej nad polovico zaposlenih v kmetskem gospodinjstvu. Precej je delavk in name-acenk. Naša aena pa m skuaa priboriti veljavo tudi v akademikih poklicih, vendar ao tu zanjo iagledi prav slabi. Zelo je prizadeta žena zlasti v krajih, kjer je sploh gmotni položaj našega naroda na nizki stopnji. To so zlasti viniearski predeli naše zemlje, iz katerih mora iti naša žena večkrat na tuje za kruhom. Predavateljica je nanizala še več svojih ugotovitev glede na&e žene, kakor se mora boriti za obstanek v raznih poklicih, vendar ni slika izpadla preveč rožnato, kar je samo po aebj razumljivo. Statistika dovolj jasno kaže, da je boj za uveljavljenje naše žene še prav težak Zato ni Čudno, da se je treba s tem samo sprijazniti, dasi bi predavateljica rajši govorila samo o dobrih plateh položaja naše žene. V slabih gmotnih prilikah naše žene je vzrok razpadanje rodbine vzrok naraščajočih pla-vov, v preobremenjenosti in v zgodnjem propadanju žen. Jasno je. da vse to slabo vpliva na zdravstveno stanje naše žene in bi bilo treba izboljšati grm o trie in zdravstvene higijenične prilike. Zato pa ni mogoče govoriti v superlativih in hvaliti, kar zasluži resnicoljubno kriliko. Mal nesporazum in nesoglasje zastopnika oblasti z izvajanji ge. predavateljice, je bilo vzrok, da je bilo predavanje prekinjeno. —lj Modernizacija mesarskih stojnic. Mesarji so stvarni trgovci, zato ne računajo več z novo tržnico, ki bo baje v dogledni booočnosti s*: zidana v Ljubljani, zato si skušajo pomagati sami. Lani je bila narejena prva, nekoliko lepša stojnica na trgu, kar je izpodbudilo se druge mesarje, da so začel: razmišljati o ^modernizaciji«. Zdaj postavljajo nasproti prve nove stojnice drugo novo, da bi v nji gospodinjam bolj dišala velikonočna gnjat, —lj Največji d ruža I mi in plesni dogodek v Ljubljani bo brezdvomno ^Mednarodni plesni večer« v soboto 13. t. m. v Kazinski d% orani. Turnir za prvenstvo Jugoslavije se bo vršil med 21. in 23. uro ter bo med in po turnirju družabni ples za cenj. občinstvo do 3. zjutraj. Obleka plesna ozir. temna promenadna, za gledalce v poljubni obleki bo na razpolago galerija. Reklamacije in rezerviranje miz v Kazini. Bufet bo bogato založen. —lj »O pomlajevanju« bo govoril univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba v torek 16. t. m. v dvorani Delasvke zbornice. Ob številnih skioptičnih slikah nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih človeka in znanosti, da, reši da vedno aktualni problem. Presajanje spolnih žlez s človeka na človeka ali z opic na človeka, kakor tudi razni hormonski preparati naj dopomorejo starajočemu se človeškemu telesu do nove mladosti. V kolikor je znanost uspela, rešiti ta problem, bomo slišali iz ust izkušenega biologa, našega predavatelja, prof. dr. B. Zarnika. PosetLte to predavanje Prirodoslovnegra društva v čim večjem številu! Začetek ob 20. Vstopnina 4 in 2 Din. —Ij Razstava splitskih pr* pr«g podaljšana. Zaradi izredno velikega zanimanja za razstavo splitskih preprog v Kazini, je ista podaljšana do nedelje 14. marca, ko bo zaključena. —lj Koncert Bolgarov in radi". Pišejo nam: V torek s"> nastopili v Ljubljani bolgarski pevci in je bil koncert razprodan. Mnogi so se tolažili, da bodo pač poslušali prireditev po radiu, toda glej, koncerta naša postaja ni prenašala, temveč je predvajala ta večer prav neaktuelen progrm. Po zadnjih dogodkih bi pač pričakovali, da bi se koncert oddajal po našem radiu. Ne vemo, kje je krivda, zato bi bilo dobro, če bi se to pojasnilo. —lj Zakonci stavkajo. V .soboto 13. in v nedeljo 14. t. m. ob 20.15 url ponove šentjokobčani burko »Zakonci stavkajo«. Priletni zakonski parček Barba in Tomaž, podjetna kmetica Korenka in vedno zaspani župan vzbujajo toliko smeha, kot ga v šentjakobskem gteiališču že dolgo ni bilo. Kdor se rad smeje, naj si ogleda to veseloigro, ker sta to predvidoma zadnji predstavi. —lj V>čer polj^ko-jtrgentiiuike gla*be bo jutri zvečer ob 20. v mali filharmonični dvorani. Ta koncertna prireditev spada v ciklus koncertov moderne glasbe, ki so se začeli že v lanski sezoni in se bodo tudi letos nadaljevali. Izvajalci tega večera so: ga. Milena Verbičeva, ki je znana kot naša odlična koncertna pevka, ki je parkrat nastopila tudi z lepim uspehom v operi. Kot odličen pianist je znan tudi g .prof. Pavei šivic, ga. Marta Osterčeva pa je ena najboljših naših konservatoristk, ki obiskujejo klavirski pauk na prvem našem glasbenem aavodu Za veoer vaUajo aa sedeže enotne cene no 10 Ml, etojttoa pa po 5 Din ao v predpredaji v knjigarni Glas bene Matice. — Sokol U. vabi na predavanje br. dr. Reve: Vzpon na Atlas, ki ga bo predavatelj ponazoril z lepimi slikami. Predavanje bo v soboto dne 13, t, m. ob pol 30. na realki. Vabljeni vsi. V nedeljo 21. t. m. priredi društvo pesialet k Sv. Katarini in na Grmado. Odhod ob pol 8. is realke. Društvo vabi svoje članstvo k številni udeležbi. Zdravo! —lj Bratje, sestre. Jugoslovani.1 Naša obmejna zastava v Hotederšici ae vedno Čaka in trka. na vaša srca. Spomnite se je s prispevkom, da bo zopet zaplapolala. Pokažite, da ste po srcu pravi Jugosiove-ni, in sinovi nasiti junaških prednikov, ki se niso obotavljali podpreti svojo domovino z lastnini življenjem, kaj Se le finančno! Svoje roke zdaj odprite, se s prispevkom oddolžite! Vso akcijo je prevzelo t'druženje Oetnikov, za svobodo in čast domovine, pododbor Ljubljana, Prečna ulica 6. —lj Zanimiv pouku- stavbnega materijala Ln kovin i>o ob _0. v prostorih meha nično^tehnienega instituta v poslopju tehnike in sicer za člane organizacije praktičnih tehnikov j.n po njih vpeljanih gostov. Pre„ dava! bo univ. prof. dr. Kra! — lj Pogrešajo ga. Neznanokam ie izginil od doma v}K>kojenj mestnj uslužbenec 40 lelni Iv*!! Klem^nžic, stanujoč v Apinovj ulici IS. Mož je ži\vno bolan in m! izkljuce* no. da t»e mu ie pnpe^la nesreča. Klemen* čič je precej vi^ke postave, gladko oh.it in or«tr:zen, oblečen V rjavo tnknjo. —lj Predavanje v Sokolskem doma i iki. V petek bo ob *_'0. predaval ^oVki upravitelj Inkret Alfonz o temi; *Uinna reja malih žrvalit. Predavanje bodo jx>;a.'_ nevale skioctifne slike- Po predavanju bo predvajan film ^»Operator 13<. — Prosvetni oi-nice. —lj še o roparskem napadu. V naše včerajšnje poročilo o roparskem napadu v Komenskega ulici se je vrinila nt ljuba pomota. Napadeni ni bivši hlapec, temveč vrtnar Jan*3 Klemene. Iz Kranja — .še ena Ma>arykova proslava- 1'oroca'i smo ie o lepi in svečani ;>ro.-.!av; Ma-*ary. kove^a rojstnega dne. katero so v r*>l>oto priredila v Narodnem domu ~H""e£ka beseda; »JČ liga* in *~Soko!z. :>Češka besedam pa je za češke otroke v lokalu pri ^.Jelenu ( napravila v nedeljo popoldne (>o*ebno prosJa vo. Pri programu so sodelovali samo otro ci. ki eto deklamirali ,recitirali in pripove? dovali razne do*_:odkH iz Mesaiykpvega ž.iv_ ljenja. Dvorana pri >.lelenu je bila nabito polna odraslih in otrok, za katere društvo ob takih prilikah vedno prfreja salase zanje pripravljene proslave. Iz Celja —C Akademski j>*»vski zbor Iz Ljiiblian« 1m> prired'1 pod okriljem .Jugosiov. akadenu skejja društva v Celju v soboto -0. t. in. ob 20. v Marijini cerkvi v Celju koncert b sporedom, kj je bi4 jonovno izvajan v Ljub. ljani. Koncert tega znanega pavakjge zbora, ki ga vodi pevovodja in »kladatelj Ma rojt Kraure bo gotovo nuiil umetniški uži tek. —G Iateraruj vrfer na bjadekeaa vspiiči-lišt-u. Pred kratkim e=e ie vršil v Mariboru literarni večer mladih > Zvonov cevki je dosegel prav Jep napak, Skupina teh naj-n^ajžih sotruclnikov •Ljubljanskega Zvonar bo nastopila tudi v Celin in dieer v prmods« ljek 15. t. m. ob 'JO. v risaluici meščanske šole pod okriljem Ljudskega vseučilišča. Iz svojih dej bodo o i * a 1 i pesnik Joža Šeligo. noveJist in dramatik Ivan Potrč, novelist doze KeremČič in esejist Ivo Brnčič. —c 1'inrla je v sredo na Dečkovem trsiu štev. 2 v BI. letu ^tarosii ga. Ana Perčeva. rojena Kandričeva. vdova jo občinskem lajniku in mat j banč-Tietia uradnika jj. Stanka Perca v Celju. Pokojna je biki od ločno narodna in srčno dobra žena. Pogreb bo v petek ob 15. iz hiše žalo**ri na okoliško pokopališče. Pokoj-ni lw>li ohranjen lep spo min, svojcem naše iskreno sožalje! —c Na Joiefovo v petek 19. t. m. i>odo trgovine v Celju odprle od 7.30 do V2.M). Tako sporoča Združenje trgovcev ps mesto Celje. —c UgSSevNav. Dne -4. februarja eHM) jH>roeali na podlagi podatkov iz uradnega vira, da je Alojz G. i« Gaberja na ceotl napadel dftlavca Avcusta Kebra iz Gaber; ja in mu zasadil nož v levo stran prrd. Ka_ kor smo pa seda i izvedeli na pristopiam moatu, je zadeva precej drugačna. Keber je bil namreč na cast.i napado! Alojza G., nakar ga je G. odrinil od sebe- Keber je padej aa rfeko s teki eni no \>n se poreza] po glavi vendar pa se ni težko poškodoval. Kaditi......in ?endtr imeti bleščeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka, ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutra) kot prvo, oCIstite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chloro-dont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži 6 svojo izredno čisti!* nostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih le enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbriignemo Chloro-dontovo ustno vodo v koiarec in te ee poveča osvežujoči učinek redne lobns in uftne nege s Chlorodontom, —c \apad in dve ne»re*i. V torek dopol = dne je hotel |Kve>#tinkov aln Aiojf C. iz /elč pri £kofji vasi udariti 40lotinage po Bestnjaa Maksa Skrubeja it iate vasi t* ko lom po glavi, a ga je aadel na 'evo roko ii niti zlomil kazalec. Utega dn.- okrog 17 s je 4N!e!iui ulovu |hj jetiiiiksiu patu ku Vik toči la Uijavčevd v Ct»lju pri nakanju drv po iie^refi vsekala v levo dlan in presekala prste mi žile. V ponedeljek j*3 Kgr* bat ilsmoreznirs 13l«ytno delavčevo hčerko Marijo Albrehtovo iz TopolS&ir« za 11 pano roko in ji SBSeSkaki kazalec. Poško; dovanci ae zdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — Baletni večer v .^f«ir/horu. V petek, 12 t. m rveOSf bodo .M.mboreani imeli redko priliko u/ivati priznano umetnost baletnega mojstra zagrebške opere Maksa Fromana. ki priredi ta večer z baletom liubljanske opere v našem gledališču samo stojen baletni nastop. Spored ie /eln pester in izbran. Veljajo /ni/ane operne cene. — Sadjarski tečaj. V ponedeljek, dne 13. t. m priredi tukajšnja vinarska in sadjar ska šola enodnevni teeai o zatiran;u sadnih škodljivcev in bolezni rer u škropljenju sadnega drevja Tečaj ic brezplačen. — Službo dobe. Pri Bor/i drla v Mari boru so na razpolago zaposlitve dveh km jaških pomočnikov, knjiaove/a in d\ch ku haric. Interesenti si nai v svrho nadaljnjih informacij zj^lase pri H dali 371 glav. Tokrat so se pojavili na sej mu tudi italijanski in angleški kupci, ki so kupili 13 glav za Italijo in 30 glav za An giijo, — Zanimiva konferenca. V petek, dne 12. t. m. popoldne bo v Sp. Radvanju konferenca vseh zainteresiranih občin, na ka teri bodo razpravljali o regulacijskem na J rtu mariborske okolice. — Sezona mariborskih opekarn Z o/i-rom na bližnjo gradbeno delavnost v Mariboru se obeta našim opekarnam zelo dobra sezona. Tako imajo že sedai mnogo dela in še več naročil. Kadi dobre konjunkture bodo /gradili ietos \ marUrOfskl okolici dve nov; opekarni, eno v Kozakih, drugo pa v Pekrah. — Dr. Maček ve* je vrnil ir Avstrije. Včeraj opoldne je /budila v Mariboru pozornost lepa limuzina. Ko se je avtomobil na Aleksandrovi cesti ustavil in je šofer vprašal stražnika /a smer nroti Pratierskemu, so ljudje spoznali med potniki v avtomobilu dr. Mačka, ki se jc preko St. Uja vrnil n Avstrije. — Lažni detektiv — iepar. Včeraj se je igrala na klalvariji družba dnakov. Med njimi je bil tudi llardvik ."sobe* iz Vrtne ulice. Nenadoma ae je pred fanti pojavil neznani možakar ter se jim predstavil za detektiva. Zahteval je. naj se puste preis kati. Med telesno preiskavo je lažni de tektiv. ki je gotovo kak spreten žepar. ukra del Sobru žepno uro in jadmo izginil v mesto. Zadeva, je prijavljena policiji. — Za d revi napovedana ponovitev »Cev Ijarja Antona Hita* odpade. Zaradi ohole losti gdč. Elvire Kraljeve je morala gleda liška -uprava nocojšnjo reprizo Ortnerjeve ljudske igre *Gevljar Anton Hit« odpovedati. BERAČEVI KRIŽI ™ Berač tarna: S temi modernimi gospodinjami je pa res krii. Človek bi rad malo juhe. pa mu da kocko Maggija. MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mtiih oglasov Je treba priložita znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beeeds 50 par. davek 3 Din Najmanjši xne&ek 8 Din NOVOSTI lepe vzorce za pum paree. sport ne obleke, nudi ceneno Presker. Sv. Petra ceota 14 2. L PRODAM Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši zneseb 8 Din NE POZABITE N'»močeno polenovko dobHe pri J. BUZZOLINI, Lingarjeva ul. _ 751 DRŽAVSE 8BEĆKE novodožle prodaja menjalnica: >REICHER & TURK« 741 XAJfOCENO PObENOVKO prvovrstno priporoča za postne dmi KOVACIČ. Miklošičeva ce. tU *tev. 32. 757 STAflCVAnJA opriml.if.no sobo takoj oddani dvema gospodo, ros. Stari tru 2II. desno. NARODNA liSKARNA I L3UBL3ANA 1 KNAFUCVA t IZVRŠUJ h VSE VRSTE TISKOVEN P HUP BOST k IM MAJFiMBJ&M Makulatura* papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 LJubljana, Knaflfeva ulica štev, s Sfrm rd OU črH 1 Stev. 57 Delovanje osrednjega odbora SPD K današnjemu občnemu zbora oarednfega društva SPD Ljubljana, 11. marca, I>revi bo občni zbor centrale Slovenskega planrn.skega društva na podlagi novih pravil. Naj omenimo takoj v uvodu, da Je društvo štelo ob koncu 1 1936 3095 rednih članov, 775 akademikov in 1475 srednješolcev, kar pač doka-suie kako mladostno živa je še vedno ta nasa najstarejša iJaganstca organ! Tgudrja m kako smotrno dekrje stasta odkar Jo vodijo mlajše moči. Predsednik SPD dr. Jože Pretnar Društveno delo se je delilo na odbor in odseke. Delovalo je sedem odsekov: gradbeni, gospodarski, zimsko-alpinski, foto-odsek, uterarno-znanstveni in propagandni odsek, ki so imeli skupno 92 sej, dočim Je upravni odbor imel 48 sej. Izmea organiziranih skupin so lani obiskali naše planine Francozi in Bolgari. Društvo se je marljivo udejstvovalo v Zvezi jugoslovanskih planinskih društev, v Asocijaciji slovanskih planinskih društev, kjer je SPD močno zastopano in v Uniji mednarodnih planinskih društev v Ženevi. Tudi člani so bila lani zelo delavni. Med alpinskimi podjetji je treba predvsem omeniti vežbalno odpravo SPD v Švico. Naši planinci so se povzpeli na 12 nad 4000 metrov visokih vrhov. Žal lani tudi ni počivala nesreča. Ob veliki noči je omagal v snegu ter zmrznil Stanko Dolhar, 31. maja sp je na Kalški gori smrtno ponesrečil akademik Bojan Lovša, 10. julija so pa našli pod Kalško goro delj časa pogrešanega abiturjenta Srečka Vavpotiča, Julija sta se tudi ponesrečila v Hudem gradnu akademika Vid Janša in Mladen Mikšič. Istega meseca je Triglavska soverna stena zahtevala življenje Sava Domiclja in Egona Letnerja, 9. avgusta pa Josipa Pfeiniga iz Beljaka. GRADBENI ODSEK EDEN N A JDEI.AVNEJS1H Gradbeni odsek ie letos lahko posebno ponosen na svoje delo, predvsem zaradi doma na Komni, ki je najbrž naš najlepši planinski dom. Letos nameravajo še izvesti nekatere manjše preureditve na Kom ni. Za boljšo zvezo proti Skalaškemu domu na Voglu in proti koći pri Triglavskih jezerih bodo napravili nekaj bližnjic in splošno izboljšali poti. Lani so opravili pri planinskih domovih in kočah več popravil in prezidav. Pri hotelu Sv. Janez, ki ga ima društvo v najemu od države, je bilo lani več popravil, letos pa nameravajo povsem preurediti kopališče v okviru načrta celotne prezidave hotela. Omeniti je treba še preureditve m popravila koče pri Triglavskih jezerih, hotelu Zlatorog, pri O rožno v i koči pod Črno prstjo, Mainarjevi koči, "Krekovi koči na Raki-tovcu in zlasti pri Erjavčevi koči na Vršiču, ki jo bo treba vsekakor primemo povečati. Več manjših del je bilo tudi pri številnih planinskih postojankah. LEPI USPEHI LITERARNO-/AANSTVENEGA ODSEKA V odsekov delokrog 3pada predvsem >Planinski Vestnik«, ki ga izdaja osrednje društvo. Odsek pripravlja že četrto leto album planinskih rastlin in to delo bo. kakor vse kaže, letos končajio. Besedilo bo napisal prof. Viktor Petkovšek. Razen njega sodelujejo še znani strokovnjaki dr. Polšak, dr. Pajnič, dr. Tomažič m m agi, ster Ramor. Knjiga bo veljala okrog 140 tisoč Din. Razen tega mislijo izdati tabelo zaščitenih planinskih rastlin v več tisoč izvodih, da jo bodo lahko razdelili povsod med urade, orožništva, šole itd. V odsekov delokrog spadajo tudi planinska predavanja, ki so navadno dobro obiskana (prihodnje predavanje bo imela Mira M, Debelakova 17. t. m.). Odsek je posvetil vprašanju iapoposnatve alpinskega muzeja posebno skrb. K lovanju je bik> povabi jenih več njakov, ki ao sestavin primerne Muzej bo urejen po vzorcu švicarskega v Bernu. Nadalje odsek pripravlja izdajo se celo vrsto zelo potrebnih publikacij, odnosno ima izdajo v načrtu. VSI ODSEKI SO BILI MARLJIVI Delo f otoodseka se kaze predvsem v lepih prilogah in ilustracijah >Ptaninekega Vestnik a c Odsek je organiziral jugoslovanski oddelek planinske fotografije v žerjavi tor prispeval skoraj tri četrtine stik. Delo zimsko-alpinskega odseka je predvsem v propagandi na nase zimske postojanke. Nadalje je pa odsek prirejal tudi telovadne in srnuške tečaje, sodeloval pri izdaji zimskega prospekta Komne, prirejal predavanja v radiju, skrbel za markiranje potov itd. V domu na Komni ae je ustanovila smučarska Šola. Odsek je izdelal načrt za ureditev okolice doma na Kom ni, da si pridobi čim večje smučišče za vez- tečaj MLADINA SK UDBJSTVTJJE V SPD ki se je v lanski sezoni s orgairiancrjo ekspedicije t Meo je priredil plezalen tečaj za začetnike zrn Kotnik* in več predavanj o turah v ftvio. Odsek ze reorganizira. Dodoče njegovo delo bo predvsem prirejanje ple-ankrih tečajev, naložitev točne kartoteke prvenstvenih vzponov za specialno akrtn-ata predavanja. Mladinski odsek je lani nadaljeval delo za sspopokutev organizacije srednješolske mladine ter pritegnitev več mladih planincev, da se minrf««^ vzgoji v pravem planinskem duhu. Vzgojno so imela lep uspeh mladinska predavanja, ki so bila prirejena vsakih štirinajst dni. V počitniških kolonijah je balo več članov mladinskega odseka v Mainarjevi koči in v šotorih ob Bohinjskem jezeru. V zadnjih dveh letih je bila končno zaključena organizacija akademske skupine SPD, ki šteje 775 članov. Dosežen je bil sporazum za akademsko počitniško zvezo. Glede na to je ta skupina že prav marljivo delovala v alpinistiki. se udeležila po svojih članih ekskurzije v osrednje Alpe ter se posvetila planinskemu fotoamaterstvu. Koncert ljubljanske Filharmonije Prepričal nas je, da so naša simfonični koncerti krvavo potrebni Ljubljana. 11. marca. Čeprav se pozornost povojnih glasbenih krogov obrača od velikega orkestra pozne romantike h komorni slasbi. v težnji po kultiviran;u zvoka, moremo videti v orkestru, kakor tudi v simfonični glasbi, vedno tisto vrs.to glasbene kulture, ki je sodobnemu človeku po občutju najbUžja. Z zmago meščanstva nad aristokracije, se Je instrumentalna srlasba preselila iz palač v koncertna dvorane. Pri tej obl;ki posredo vanja glasbe je kljub raznim reakcijam n revolucijam o-dalo do danes Pašistične dr_ zave so uvedle, po vzorcu Kusije. koncerte v tovarnah im velikih obratih z večjo vnemo pa skrbijo za >domačo clasho* malomeščanskega tipa v nasprotju s Francijo in Čehoslovaško. kjer je visoka kultura komor ne glasbe uizodno volivala na kvaliteto simfonične produkcije in reprodukcije. SkraU ka, simfonični koncerti so š> vedno tisia oblika glasbenega udejstvovanja. ki je današnjemu človeku najbolj primerna in katerih kvaliteta je zanesljivo merilo za kulturno zavčst godbenikov, kot za stopnjo splošne glasbene kulture. Prj nas so simfonični koncerti redko sejam, saj se še do danes nismo otresli vseh čitalniških navad: zato je vsak simfonični koncert dogodek prve vrste, manifestacija t-kupnosti vseh sodelujočih združenih v stremljenju po napredku Ljubljanska Filharmonija je nastala na pobudo godbenikov samih. Jedro teea na_ 5ega edino zadostno zasedenega orkestra, tvori operni orkester, ki prinaša poleg članov radiiskeea orkestra. naiveč žrtev za skupno stvar. Koncert, ki je bi! v ponedeljek v uiron-ski dvorani pod vodstvom francoskega dirigenta g. RhenčsBatona. nas je znova prepričal o tem, da so nam vsem simfonični koncerti krvavo potrebni Skupina godal je od prejšnjega nastopa zelo napredovala, kar je v nemali meri zasluga koncertnega mojstva g. prof. Karla Rupla, kj je sicer skrita, toda zanesljiva opora vsakega dirigenta. Tehnika in zvočnost godalnega korpusa nam budita trdno upanje, da bo orkester Ljubi lanske Filhar monije dosegel tisto ravnovesje vseh instru mentalnih skupin, br^z katerega ie dirigen. tovo delo zelo otežkočeno. Glavni del uspeha pripada g Rhene-Batonu. ki je s čarom svoje osebnosti, kot ludi s svojim velikim znanjem potegnil orkester za seboj. Preprostost kretenj in ekonomsko izrabljanje orkestra priča o suverenem obvladanju dirigentske umetnosti. Vse točk > so bile pres prosto i.n plastieno i>odane. zlast^ Finale Havdnove simfonije. Debussvjev Pre.lude ii T »Apres-Midi d* un Faun< in >Ogrska koračnica; H. BeHioza. ki jo je moral orkester ponoviti. Interpretacija Debussvia je avtentična, ker je dobil g. dir<£ont navodi, la od skladatelja samega. Na žalost -e slaba akustika dvorane prav pri tej točki oslabila učinek: vendar smo se mogli prepričati, da ni Debussv le neka >G©rausch-musake temveč prav ekspresivno delikatno tonsko tkivo. M. Bravničar to pot ni imel srečne roke, ko je dal svoje trj »divertissementec na spored. Skladba, ki je pisana za" šolski orkester ••>• moro podati pravega skladatartjes vega obraza. Čeprav je g. Bravničar v teh malih stavkih mnogo bolj prozen kot sicer. Zaradi omejitve tehničnega, zvokovnega in oblikovnega značaja so te »kladbe zanimive le za člana šolskega orkestra, za vsakega količkaj razvajenega poslušalca pa nimajo tiste privlačnosti, kj bi jim dala upravičenost, tvoriti del sporeda simfoničnega koncerta. Razen teca so vsi trije stavki prevez robustni — pod besedo »dnertissement« si človek predstavlja nekaj lahkega, vzdušne-ga. Skoda, da nam g. Bravničar ni pokazal kaj drugega, ker ne dvomim, da bi ne bilo boljše in večjega pomena tako zanj. kot za nas. Klavirski part te točke, kakor tudi >con_ tinuo« je oskrbel g. prof. Marijan Lipovšek, kot vedno odlično. Klavir ie da»la na razpolago tvrdka A. Breznik. Ljubljanska Filharmonija je dosegla velik usoeil. k j j: bo da! novih pobud za dalo v smislu stalneca dviganja kvalitete izvedbe. S-labi akustiki dvorane, kakor tudi utrujenosti godbenikov — članov opernega orkestra, ki so jmeli leden trdega dela za *ehoj, moramo pripisati nekaj manjših nesreč in zlasti to da je celotni zvok izgubil v polni dvorani precej svo^eea bleska. Organizacija naših večjih glasbenih prj-re? ditev je zelo olajšana v*led povezanosti dveh važnih institucij: opere in Glasbene Matice. Zato bi bilo želeti, da bi ravnateljstvo opere upoštevalo tudi prireditve Ljubljanske Filharmonije tako. da ne bi pred koncertom zaposlilo svojega orkestra v taki meri. kot se je to zgodilo sedaj. Ljubljanska Filharmonija vrši važno delo, ki bi ga morali podpirati vsi. zlasti pa tisti, ki se sanv udeistvuieio na tem polju. Pir. št ur m. V poročilu o konrt-rtu APZ v stolnici. 8. marca, sta dve tiskovn; napaki, ki kvarita smisel stavka. Naša glasbena vzgoja je bila namerjena k homofnni ffla^bj. V odertavku >Zaporedni vstopi glasov... popravi: zlasti v hitrih ne tihih tempih... Pr. S. Večer bolgarske pesmi V torek. 0. t. m., je privabil bolgarski pevski zbor »Rodna pesem« obilo občinstva v veliko dvorano Filharmonične družbe. Tn-di isti. ki so prišli v prvi vrsti pozdravit drage goste, »o odnesli od koncerta mnogo lepih vtisov. Koncert, na katerem so bili zastopani skladatelji Hristov. Stajnov, Menov, Obre-tenov, Dimitrov. Josipov, Morfov Behte-rot. Tuniangelov in Prokopova, je otvorfl številčno močni zbor z obema državnima himnama in s skladbo »Rodna pesem«, ki j«e himna zbora. Slogovna enotnost skladb izvira iz težnje skladateljev po umetni glasbi, razviti ne podlagi ljudskega glasbenega zaklada, kar se godi seveda za ceno individuelnih posebnosti posameznih avtorjev. Osnovni ton j vseh skladb daje bogata tradicija pravoslavnega cerkvenega speva. Vpliv orijental-ske glasbe je v smislu značilnih zvečanih intervalov v melodiji in harmoniji malenkosten, po zloženih taktovih načinih, kakor tudi po prosto razčlenjeni melodični liniji, pa znaten Ta mešanica arhaistične osnove cerkvene glasbe in delna asimilacija novejših orijentalskih elementov, združena z rap-sodično, besedilu podvrženo obliko, daje svojstven značaj današnji bolgarski zborovski produkciji, vzbuja pa rudi nado. da bo bolgarski glasbeni tvorec prebil začarani krog folklore, v katerega je danes še ujet, ter pričel svobodno črpati zlasti iz sebe sa-mega. — Morda ta čas ni tako daleč. Skoro za vse skladatelje tega sporeda jc značilna nekakšna »instrumentacija« /bora. kar pomenu da se ne zadovoljijo s čistini vokalnim stavkom, temveč skuhajo dati skladbam čim več barvitosti in se pri tem ne boje napisati popolnoma orkotralnih efektov. Ves spored jc zbor odpel na pamet, pod vodstvom dirigenta L. Maksnnova. Sveži, naravni glasovi (za to dvorano preveč C k* panzivni). i/razit ritem, /dravo neprUtljc no prepevanje. velikopotc/no>r. v.-r kljub vitalni nebr/da:iosti žclc/na disciplina in jasnost, vse to je /budilo zeljo da bi človek poslušal to petje nekje daleč pro. t/ mesta. tam. kjer se spaja človek > s\ou> pesmijo v eno s prirodo. Fr S'urm. Tragedija abesinskega vladarja Kako je sprejela rodbina bivšega abesinskega cesarja vest o tragični smrti rasa Deste Blizu mesteca Bath v Angliji živi zda, v skromni vili bivšj vladar zadnje neodvisne afriške države, prej kralj kraljev HaileSe-la&sie. Zdaj preživlja svoe mračne dneve povsem sam v najožjem rodbinskem krogu in le redko prestopi ograjo vrta okrog ,-v->_ je vile. Gola resničnost ie |K)kazala. kako malo resnire je bilo na vesteh o ogromnem bogastvu, ki naj bi ga bil vzel abesinsfcj cesar na begu iz svoje domovine. Alvcsin-ska cesarskii rodbina živj zeJo skromno-Oeebna neguševa tajnica je njegova Mjmlaj ša hčerka, a vsa služinčad obstoja iz kuharja, dveh slug i.n šoferja, kj je obenem iv sariev osebnj strežai. V prvem nadstropju vile so prebili zid, da so mogli razširitj balkoa mhujsi je bil udarci- za n^guševo rod« bino. ko ie prjišla vest. da so Italijani ustre Lili rasa Desto. Zanimive so tsjfte. ii ■upat.-e angleškega javnega mnenja za bivsegl abe»inr-Ucga cesarja in njegove najožje *o_ brodnike. Aiigleij se znajo večino prikloniti pred junaškim odporom tudi v svojih kolonijah, čeprav* teče angleška kri. V priin.Mu rasa Deste so pa niliove simpatije le večje, ker je bi] eden izmed onih alkeasssh b poglavarjv, ki je imel precej denarja v angleških bankah, da bi Irl labko ž^veJ brezskrbno žj vi jen je eksotičnega princa v Angliji, če bi hotel pobegniti iz >\oie doin<»_ vine- Ras l>esta ie pa sledil glasu svoje * «ti in ljubezni do rodne grude, ostal je v A besi ni j i in umrl časlne smrti Vsa Uafie ška javnost je izkazala toliko sočutja simpatij ubogi rasovj rodhini. da je morala poKeJja «*eča (po izrednih ukrepih, da je lahko vzdržal« red in mir okrog sicer tako tihega don« rodbine bivšega abesinskega 08-sarja. Xa«Larejfc*i sin rasa Deste princ I>elo >:u-eln m je molč** poklomf. ravnatel-u n oi sej- Sele na pragu se je ob-ni! in de al i irhre^im g-lasom: — Hva-la, go>pod. I»li ate zelo prijazni, toda jaz srm ••! eOtaoeni Sar mo temnokožec v belem morju. V vili hlizo mesteca Bath bo zavladal po nešteJih izrazih sožalja zopet globok mir, žalost, kakršna nikoli ni legla na to v_ lo. a na terasi bo nafte Se^asie zopet vsak večer zrl v temno noč in skrivnost trepeta jočih zvezd daljnega vesoljstva. Tragedija dunajskega profesorja Neobičajna tragedija se jc odigrala v ponedeljek ponoči v etano\anju pmf dunajske tehnike stavbnega svetnika u g Ffllungerja. Našli so ga v stanovanju mrt« vega. Mrtva je bila tudi njegova /ena. oba zastrupijcr»a s pliivom. Zcna jc sedela i pralnici v naslanjaču, m-ož jc pa le/a! na rJeh. Najbrž sta se zastrupila, predno &1 i odprla pipo plinovoda. Zapustila sta i posVovsIirih pisem. V enem pojasnjuje pr< : RHunger svoj samomor. Kriv jc bil < stven spor. ki ga je imel I d rug'ni profesor* jem tehnike dr. Torza gh i jem. Dr. I ;illungi r piše, da je vztrajal v svoji zmoti, dokler jc verjei, da ima prav, ko je pa ■posna!« da i : v zmoti, se je odločil za samomor. Njcg>>\ i Tjiemerrita žena pa noče, da bi plačal IVO jo zmoto sam m zato umira z njim. Spor s prof. Terzaghijem sc je taostril iani. ko je htcral prof. Fillunger brošuro« v kateri ostro napada Terzaghija. Med profesorjema se je vnel hud boj v domaČem in inozemskem tisku. Zato je bila uvedena n« tehniki proti FiUungerju disciplinarna pre iskava. Profesorja sta se prepirala /ni' mehanike stavb. Pred tremi leti so sačel graditi nov most na Dunaju, ki pa še ni dograjen, ker so ae pokazale v geoloških računih v#Kke napake. Prof. Fillunger fe podal svojčaa o teh računih izjavo, končno je pa moral priznati, da ima njegov n« sprotnik prav in da je postal kot suanstvi nik nemogoč. Zato je obupal nad življenjem. ENERGIČEN MOZ Hotelir: Obžalujem, gospod, toda nika mor vas ne morem spraviti, vse je zasedeno. Sam spim v naslanjaču v svoji pi sarni in samo moja hči ima še svojo sob co. Gost: Dobro, pa vzamem vašo hčerko NaTočite vratarju, naj odnese mojo prtlja go v najino skupno sobo. Georges Ohnet: 62 ZADNJA LJUBEZEN Roman Ura je odbila eno in to ju je zdramilo iz zamaknjenosti Dve uri sta bila skupaj, a zdaj je prišel trenutek, ko se je bilo treba ločiti — Zbogom, — je dejala Lucie, — in odpustite mi neprijetnosti, ki sem vam jih nakopala. Predno ste me spoznali, ste živeli mirno in srečno. Prišla sem k vam in zanesla nemir v vaše življenje. Odpustite mi, saj vidite, kako trpim. Sklonil se je pred njo in odgovoril z drhtečim glasom: — Vi, Lriicie, vi mi pa odpustke, da se vam nisem mogel približati, ne da bi vas vzljubil. Če bi bila oba prosta, bi posvetil svoje življenje vasi sreči. Oprostite mi, da sem storil vse. da bi si pridobil vaše srce,, čeprav nisem imel pravice ponuditi vam v zameno svojega. _ — Nimam vam kaj odpuščati, — je odgovorila. — Ljubim vas! Čutil je, kako se je naslonila na njegovo ramo jq ga rahlo poljubila na Čelo. Armand je kriknil in vstal. Videl jo je bledo pred seboj, objel jo je in privil strastno k sebi. Lucie se je obupno bra-rrrta, objemala ga je in poiskala obenem od se- be. Bala se je bolj sebe, nego njega. In z drhtečim glasom je zaklicala: — Pojdi, pojdi! Bil je že pri vratih, še enkrat se je ozrl na Lučio, potem je pa odšel. Lucie je ostala sama. V tiho noč so odmevali Armandovi koraki. Počasi je odšla v salon, ne da bi vedela, kam gre. Zdelo se ji je, da se odpira v njenem srcu neizmerna praznina. Imela je občutek popolne zapuščenosti m glasno je govorila sama sebi: — Bože moj, kaj bo z menoj? šele tedaj se je prav zavedla, kako močne vezi jo vežejo na tega moža, ki je o njem tako dolgo mislila, ne bo mogel igrali nobene vloge v njenem žK-fljenju. Sele v trenutku, ko je odhajal, je spoznala, kako jo je očaral njegov pogled in njegov glas. Strah jo je postajo, ko je ostala ▼ sobi, kjer je prežhasia z afim dve tako url Nad svojo gfavo je zaslišala lahne Misllila je, da je miss Grtffith. CorJU je potrebo imeti pri sobi nekoga in zato je hotela pokicati svojo drožabnico. Vzela je svečo in odala po etopoecafa v nadstropje, kjer je pasjih sfcoađ pripeta Trate ksS v sobi miss Grifffth. Tiho je zsMeaea: Griffith! Odgovora pa ni bilo. Toda tišma sobe se ji je zdela oživljena. Imela je uejasen občutek, da je nekdo v btižkri. Zdelo ee jI je, da sliši globoko dh hanje, močno urripsnje srca. Zdrznila se je. Kdo bi jo mogel pričakovati? Naglo je odprla pa je ostala na pragu kakor vkopana. Grofica de Fontenay je stala pred njo in jo gledala sklonjena kakor pod težo pretežkega bremena. Iz njenih oči je odsevala globoka žalost. Lucii je bliskovito šinila v glavo misel, da je grofica poslušala njen razgovor z Armandom. Takoj ji je postal jasen njen obup in njen ledeni molk. Zdaj ni mogla več dvomiti, hotela je vedeti vse. Stopila je h grofici in jo vprašala: — MUostifva, vi ste bih tu? Grofica je odkimala z glavo, ne da bi oxjgovarila, — Ttorej ste bili spodaj? — je vzldilniila Lucie ▼ strahu. Na to vprašanje je grofica prikimala z glavo, 1 " p* vedno ni, kakor da se boji last- Lrjcie je sklenila roke in zašepetala: — Bože mo jt m vsa SBiiušena je padla grofici k nogam in skrita, obraz v njenem kriVu. Tako je ostala strta, ne da bi si upaaa dvigniti pogled pri misli, da jo je grofica presenetila in da ve vse, kar ji jc hotela za vedno prikriti. Kmalu je pa začutila grofičino roko na ovoji glavi in že je zaslišala njen glas: — Vstanite, drago dete! Zgodila se je velika toda odgovornosti za njo ne smem valiti Sama sem storila napako in prav je, da njene posledice. Lncie je takoj vstala m zroč v grozi na grofico, je vrjrašala — ¥1 — Da. jaz. Od prvega trenutka sem namreč čitala v vaših mislih bolje od vas. StartHa sem vašo ljubezen in ko ste se hoteli povsem instinktivna izogniti nam, sem bila jaz tista, ka je vas pregovorila, da ste se vrnili. Preveč sem posJlušala stvoj razum in premalo svoje srce. Kako sem mogla 1« za trenutek verjeti, da bi mogla živeta Armand ir yi skupaj, ne da bi vzplamtela v vajinih srcih vro ča ljubezen? Izmed vseh, ki so se sukali okro? vas, je on edini vreden vaše ljubezni V svojem ponosu ton mislila, da se bom mogla boriti prod VOel mladosti, proti vaši mikavnosti in končno pro-ti tajni privlačnosti prepovedanega sadu. Za to sem kruto kaznovana. Toda gorje, kaznovana nisem sa mo jaz. Plemenitost te žene je zadela Lucio v dno duše. Vsa iz sebe je zamrmrala: — Oh, milostiva, vi naju pomilujete! Vi! — In kako bi se mi ne «miilila, ko pa poznam vajino trpljenje in vajino žrtev? Ali imam pred seboj prave krivce ali pa samo nedolžne žrtve, žr tve usode, proti kateri sta se bor i'a na vso moč Vi ste prosti vsake krivde... Kako bi naj vas to re* obsojala * — Ah, gospa grofica! — ie vzkliknila Lueir v* obupana. — Težje je prenašati vašo prizanesljr ' ost, nego vaš gnev. Mina je zrla v praznino in kakor da sledi nad naravnemu "prividu je ponovila: . — ^ »te prosti vsake krivde In globoke je vzdihnila.