61. številka. Ljubljana, v torek 15. marca 1904. XXXYII. leto izhaja:vsak dan zvečer,-izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za svstro-ogrsks dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, ms pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dsisls toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje ođ peterostopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniatvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. Vojna na Daljnem Vztokn. V Izraelu vlada sedaj veliko veselje in vse se že pripravlja, da bi dostojno slavilo dan, da je Port Artur prišel v roke sinov »vzhajajočega solnca«. Iz Tokija in Sanghaja se baje poroča v London, kakor je razvidno iz včerajšnje naše brzojavke, da je med Japonci razširjena vest, da so Rusi zapustili Port Artur in se umaknili s polotoka iaotong. »Dailv Mailu« pa javlja njegov poročevalec, ki se je dosedaj med vsemi angleškimi korespondenti odlikoval kot pravi virtuoz v izmišljanju japonskih zmag in ruskih porazov, iz Čifua, da si je najel posebno ladjo in odplul v soboto pred Port Artur. Posrečilo se maje, da se je trdnjavi popolnoma približal in Bi utrdbe natanko ogledal. Po njegovem zatrdilu so znotranji fori popolnoma nepoškodovani. Vsi topovi se tamkaj nahajajo r. a svojem mestu. Utrdbe na vrhu takozvanoga hriba Breadhill pa so, kakor se kaže, vsled japonskega bombardiranja prav hudo trpele; utrdbe so porušene. Podzemeljski rovi bo uničeni in nikjer ni videti topov. Iz novega mesta se dvigajo veliki oblaki dima. Nikjer ni bilo opaziti vojaštva in nobenih znakov življenja; tudi vojaški prapori so izginili z obzidja. Tako poroča »Daily Mail«! Ta list mora smatrati svoje čitatelje za velike lepoe, da se jim upa podajati take abotne novice, katerim se že na prvi hip vidi, da so ne samo zlagane, ampak da so naravnost — nemogoče! Popolnoma izključeno je namreč, da bi se mogel »Daily Mailov« poročevalec s svojo ladjo toliko približati Port Arturju, da bi si ga mogel tako natanko ogledati, kakor hoče sedaj natveziti nerazsodnemu občinstvu. Rusi sedaj najbudneje pazijo na vsako malenkost, ki sa dogodi v obližju Port Arturja, nobeden Čolnič jim ne odide, da bi ga ne zapazili; ako se Japonci v najtemnejši noči tihotapsko približajo trdnjavi, takoj jih opazijo, sedaj naenkrat pa bi ne videli in slišali ničesar, ob belem dnevu bi ne zapazili, da se bliža neka tuja ladja in križari pred Port Arturjem z očitnim namenom, da vohuni za Japonce?! Temu se seveda da ugovarjati z argumentom, da je bilo poročevalčevi ladji mogoče se približati Port Arturju iz enostavnega vzroka, ker sploh ni bilo več Rusov v trdnjavi, ker so se umaknili iz Port Arturja. Dobro! Sedaj pa vprašamo, zakaj ni Anglež, ko je videl, da je Port Artur zapuščen, takoj stopil na suho, zakaj si ga ni ogledal? To je bilo vendar tako vabljivo zanj; prvi bi bil stopil v trdnjavo, ki je veljala dosedaj za nepremagljivo, in vse najmanjše podrobnosti bi lahko sporočal strme- čemu svetu o strahovitih poškodbah in izgubab, ki so jih provircčile japonske bombe in granate, vsled katerih eo Lh Rusi primorani sramotno ubežati iz Port Arturja in brez vsakega boja prepustiti najdragocenejšo svojo postojanko ob morju oholemu sovražniku! S tem bi si pridobil na mah svetovno slavo in preko noči bi lahko postal bogat mož, zakaj vsi svetovni listi bi mu za njegovo tozadevno poročilo plačevali tisočake in tisočake. In to bi naj ne bilo vabljivo za spekulativnoga angleškega poročevalca?! Pa recimo, da bi se Rusi bili v resnici umaknili iz Port Arturja in da bi vladal tamkaj grobni mir in pokoj. Kam bi pa biio izginilo rusko vojno brodovje? Ali so ga mari Rusi sami potopili? Prepričani smo, da bi Rusi za slučaj, da bi se res hoteli umakniti iz Port Arturja, preje poslali vse svoje vojno brodovje iz pristanišča proti japonski eskadri in je prisilili k bitki, če bi tudi bilo rusko ladjevje uničeno, vendar bi imeli Japonci v tej bitki, v kateri bi se Rusi borili »brez upa zmage«, takorekoč Že določeni smrti, toliko izgub, da bi bila njihova zmaga podobna Pirovi. Ali je sploh misliti, da bi admiral Ma karov, ki se je še v zadnjem boju preteklega četrtka pokazal kot mož dejanja in železne volje, kot neustrašnega junaka, da bi Rusi položili meč in ubežali izpred Port Arturja, kakor strahopetni zajci, ko je še nedavno general Stossel v svojem manifestu slovesno izjavil in se svečano zaklel, da bodo Rusi branili Port Artur do zadnje kaplje krvi in se v n jem držali do zadnjega hipa? To je izključeno, to je nemogoče in to vedo prav dobro tudi Angleži sami, a navzlic temu spravljajo med svet take budalosti, da vsaj za hip preslepi nerazsodno občinstvo in da Rusijo ▼saj nekoliko okradejo na ugledu in veljavi. Da se pa med Japonci samimi širijo vesti o padcu Port Arturja, to je pa prav verjetno, toda s tem še ni rečeno, da bi bile te novice tudi resnične. Da je to pobožna želja Japoncev, je gotovo. Takisto gotovo pa je tudi, da širijo take in enake vesti namenoma vladni krogi s a m i, da bi s tem podkrepili narodni šovinizem, ki je že jel opasno ginevati med narodom, in da bi s poročili o zmagah japonskega orožja vplivali na ljudske zastopnike, da bi dovolili nove izdatke za vojno. Ne maramo nadalje raziskavati, iz kakšnih nagibov so nastale vesti o padou Port Arturja, konstatujem samo toliko, da so od kraja do konca zlagane, kar dokazuje zlasti dejstvo, da je še včeraj brzojavil admiral Makarov carjuizPort Arturja, daje tamkaj vse v redu in da vlada vsepovsodi mir in red. Prepričani pa smo, da si b > Ja poneo preje razbil svojo glavo, predno bo dobil v svojo pest Port Artur, dasi Rusiji sovražni listi zatrjujejo, da pade Port Artur, ako še v resnici ni pal, v najugodnejšem slučaju tekom enega tedna1 Dodatna poročila o boju pred Port Arturjem. Admiral Makarov poroča pomorskemu ministru, da je poveljnik tor-pedovke »Vlastni«, kapitan Karcov, prodrl zadnji četrtek s svojo ladjo v sredino sovražnega brodovja, se za letel v neko japonsko torpo-dovko in jo na mestu potopil. Natoje napal japonsko oklop-nico»Tokasajo«injo z dvema torpedoma tako močno poškodoval, da se je pozneje potopila. Kapitan Karcov, sin ruskega generalnega konzula v Pariiu, se je vrnil iz boja, ne da bi bila njegova ladja kakorkoli poškodovana. Makarov priporoča hrabroga kapitana v posebnn odlikovanje. Vojne operacije na kopnem. General Zilinski poroča, da javljajo korejski listi, da so Japonci izkrcali v Činnampfo 18 000 mož, ki sedaj prodirajo proti Pingjangu. V Kjongsongu v severni Koreji se je baje izkrcalo 500 Japoncev. Preje je bilo že tamkaj 2000 japonskih vojakov, ki se počasi premikajo po obali proti čongjangu. Druga poročila pa zatrjujejo, da v Kjongsongu in Čongjangu sploh ni Japoncev. V celi Mandžuriji ni niti enega japonskega vojaka; v severni Koreji pa se le semtertja opažajo posamezne japonske predstraže. Ruska armada se baje sedaj koncentrira, kakor se javlja-iz Tokija, na zapadni obali polotoka Liatongpri FučovainFulancenu. Fučov leži kakih 120 km severno od Port Arturja na Liaotongu, kar je pač dovoljni dokaz, da niso Rusi zapu stili Port Arturja, ako imajo v njegovi bližini zbrano veliko armado. Bombardiranje Hakodate se potrjuje! Iz Petrograda se brzojavlja, da se potrjuje poročilo, d a s e je ruska vladivostoška eskadra, ko je prvič odplula iz Via divostoka, prikazala pred japonskim mestom Hakodate na otoku Jesu v T s u n -garski morski ožini in ga bombardirala z velikim v s p e h o m. Brodovje se je na to vrnilo v Vladivostok. Vsled bombardiranja Hakodate je na celem Japonskem zavladal velik strab, da bodo Rusi bombardirali vsa obrežna japonska mesta. Ta strah se ni upravičil, pač pa je vladivostoško brodovje že pred dlje časa odplulo is luke, ne da bi se vedelo kam. Vzdržujejo se vesti, da se je odpravilo proti jugu, da se združi s portartur-ško eskadro. Japonci v Koreji. V četrtek so se jeli pomikati japonski vojaški oddelki iz Seula proti severu na reki Jalu. Nekaj milj od Seula pa bo te že morali vstaviti, ker radi močvirnatega terena niso mogli naprej. Sedaj hočejo Japonci čakati, da bo ledu prosto kako pristanišče severno od Cemulpa, kjer nameravajo potem iskrcevati svoje vojaštvo. Resnih spopadov s Rusi še torej ni skoro pričakovati. Japonci so že sicer naleteli na ruske predstraže, vendar pa je izključeno, da bi so vraž n armadi že v kratkem trčili druga na drugo. Temu nasproti pa se porcča iz Tieneina, da so Japonci v veliki bitki zmagali Ruse, a se takoj dostavlja, da so Japonci spravili to vest med svet, da bi vplivala na Kitajce in bi se ti pridružili Japoncem. Državni zbor. Dunaj, 14. marca. Predsednik grof Vetter je že obupal. Danes je bil pri ministrskem predsedniku dr. K b r b e r j u ter mu predlagal, naj bi se državni LISTEK. Koncert .Glasbene Matice'. (V soboto, dne 12. marca 1904.) (Konec) Razen Lajovica, ki je imel osem točk na programu, je nastopil dr. Gojmir Krek s tremi solopeemimi in z enim a capella zborom. Dr. Krek se je pojavil prvič v koncertu ravno takrat kot Lajovic; bilo je to o Veliki noči leta 1901. V Usku pa je izšla njegova »Luna sije« (Prešeren) že o Prešernovem jubileju v Schwentnerjevi založbi ter zbudila občno pozornost. S tem svojim delom je privel dr. Krek moderno slrujo k nam, kajti to je prva kompozicija Prešernovega teksta, ki je uglasbena skozi in skozi (durchkom poniert), tako da se napev ne ponavlja po strofah, nego da je vsaka kitica glasbeno samostojna. Velikih zaslug pa si je Krek pridobil z urejanjem »Novih Akordov« ter pospešil znatno našo produkcijo. V tem glasbenem listu je objavil v treh letih več svojih izvirnih klavirskih točk, zborov in pesmi ter si pridobil splošno priznanje. Vobče se odlikuje Krek z lepim muzikalnim znanjem, s tehnično izobrazbo. Polaga veliko važnost na zunanjost in posebno klavirski p ar t i so pri njegovih pesmih odlično izvršeni. Giede samostojnosti klavirja se je oprijel načela Hugo Wolfa. Pri Kreku pove dostikrat glavno vsebino pesmi klavir in glas le deklamira, tako da se klavir skoro povsodi odlikuje pred pevcem. Dr. Krekova dela so izrazita, dasi brez ostrih kontur, imajo krasne muzikalne misli; ki frapirajo, dasi ne polaga Krek na stilizacijo posebne važnosti. Tako ču stven kakor je Prochazka ali Lajovic dr. Krek ni, zato pa ima lep zunanji efekt. S. Jenkovo »Vabilo« je izmed vseh dr. Krekovih stvari doseglo največji uspeh ter je pozvalo občinstvo skladatelja na oder. V istini je to fin, imeniten mešan zbor, kateri se odlikuje po izvrstnem stavku v glasovih, ki so vsi tako stavljeni, da pridejo docela do veljave. Krasno je dr. Krek pogodil pasus »zvezde pa zlate pridejo v svate« ter zadel razpoloženje teksta popolnoma. Prednašalo se je to točko tako dobro kakor sploh vse ostale zbore. Izmed pesmi s spremljevanjem klavirja je najlepša in tudi tehnično najboljša »Misli« (Drag. Kette). Izraz je tu predvsem dobtr, najfinejši pa je stavek »le še malokdaj lep spomin se vzbudi«. »Misli« so intim a kompozicija in baš radi tega niso prišle pri njih čisto vse finese do veljave, ker je tenorist Orželski bil vsled preobloženosti nekam utrujen. »Tam zunaj je sneg« (Kette) je ljubka stvar, naivnosti polna, v Jenkovi »Bre zupn osti« pa je pokazal dr. Krek krepčino v ritmu, kar odgovarja tekstu. Josip Prochazka je slovanski glasbenik. Učenec Antonina Dvofaka je bil v Pragi in ravno vsled tega so njegova dela s slovanskim duhom prepojena Žel je že obilo priznanja pri svojih rojakih, kajti dobil je opetovano častne nagrade praškega »društva za komorno glasbo« in celo češke glasbene akademije. Prochazka se odlikuje poleg Lajovioa, katerima se pridružujo tudi dr. Krek, 8 popolnim tehničnim znanjem, kar je redko med našimi komponisti. Ima močno invencijo, odlično šolo ter velik talent. Prochazka je modern komponist, kimu je lastna s a nj a v os t slovan- ske umetnosti, tista specitična, izredno estetična poteza. Zupančičeve »Zvezde žarijo« je uglasbil Prochazka tako duhu pesnikovemu primerno, da mu je samo čestitati. To je bila ena najbolj svežih, čuvstvenih stvari vsega programa, finega aroma, odlikujoča se zlasti v klavirju, da smemo reči, da je ta kla virski part med najboljšimi, kar jih j poznamo v naši glasbi. »Poslednja noč« (Aškerc) ima predvsem konec fino izveden (»Nebo me nikdar več nazaj«) ter v melodiji izborno izraženo daljavo. Pridružuje se ji vredno »Tak si lepa« (S-Jenko). Josip Prochdika pa je tudi kot pianist povsem izboren. Spremljal je vse solospeve, svoje, Krekove in La-jovčeve, poleg tega pa igral še nežno Dvofakovo »Na tačk ich«, Bedrioh Smetanovo »Koncertno polko« (Fis dur), umotvora, ki sta že znana v našem koncertu in o katerih bi bilo odveč govoriti, ker jih pozna vsak ljubitelj glasbe in pa Lisztovo Fantazijo na motive iz Gou-nođove opere »Faust«. Pri Lisztu je pokazal posebno svojo popolno tehnično sigurnost in gotovost. Publika je bila navdušena po njegovi igri ter se ploskanje kar ni hotelo poleči. Fino nijansiral je »Na tačkach« in predaval jako nežno, kompoziciji primerno, da je bilo občudovanja vredno, a vendar je izborno pokazal notranjo silo, ki leži v tem na zunaj tako nežnem delu. Pesmi je spremljal Pro-cbazka s čutom in mehkim tonom ter z veliko virtuoznostjo, — sicer pa je popolnoma naravno, da je tak komponist, kakor je on, tudi čuteč virtuoz. V priznanje je dob 1 Prochazka venec s trakovi. Poleg teh treh modernih, je bil na programu tudi Nestor slovenske glasbe in reformator cerkvene muzike nade, Anton Foerster. Umetnik, ki je zložil »Ljubico« in toliko drugih krasnih stvari, je vspel tudi to pot s svojim moškim zborom »Povejte ve planine« skozi in skozi. Foerster-jev zbor je poln navdušenja in moči ter ga je »Matičin« zbor tako dobro prednašal, da je bil skladatelj gotovo zadovoljen, saj je ravno v moškem zboru letos lin materija), posebno v srednjih legah. Nedvčdova »Luna sije« je znano dobro delo zasluženega glasbenika starejše šole. Tenorist dr. Kc| xbor zaključil, ker pri popolni brezdel-nosti ni upati, da bi se vršile volitve v delegacije pred Veliko nočjo. Dr. Korber pa je mnenja, da je treba vendar še počakati, kako se obnese akcija, ki jo snujejo Nemci v rešitev parlamenta i u vlade. Današnja seja je bila skoraj popolnoma mrtva. Do 3. ure popoldne so se čitale došle interpelacije. Pri Čitanju peticij so obnovili Cehi tehnično ob-strukoijo. Uprizorili so osem glasovanj po imenih. Po stavljenem predlogu so vsakokrat ostavili dvorano ter prepustili Nemcem štetje glasov. Po osmem glasovanju je predlagal posl. Skala, naj se sestavi grajalni odsek zoper posl. \Volfa, ki mu je rekel „stari lump". Grajalni odsek se je zbral po seji, ter so bili izvoljeni: P loj, Žafran, Šile n y; Meruuowicz, Vuk o vi č, grof Sternberg, Barvinski, Zazvorka in Delugan. — Posl. Rieger je vprašal, kaj je s tiskovnim zakonom ter zahteval naj se že tiskovni odsek zbere k seji. Končno so Vsenemci skušati predsednika preslepiti s tihim čitanjem nekega konfiskovanega članka, a ker jih je predsednik pravočasno zalotil, prepirali so se s predsednikom, dokler ni ta zaključil brezpomembne seje. Proti obstrukciji. Dunaj, 14. marca. Ministrski predsednik je povabil k sebi načelnike tistih strank, ki so proti češki obBtrukciji. Prišli so načelniki nemških strank, konservativnega češkega veleposestva in poljskega kluba. Razgovori so se su kali okoli delegacijskih volitev. Nemci in Poljaki so zato, da se državni zbor skliče tudi po Veliki noči, dočim zastopajo konservativni češki veleposesiniki stališče, da ni upanja, da bi se obstrukcija ugnala, zato se naj opusti povelikonočno zasedanje. Z nemškimi poslanci iz Češke je govoril ministrski predsednik tudi o češkem deželnem zboru in o čeških deželnih zadevah sploh. — Pozneje so nemški načelniki izročili načelnikom ostalih strank, ki so glede obstrukcije na njihovi strani, nadalje predsedniku grofu Vetter j u in ministrskemu predsedniku, svoje izdelane načrte glede opravilnika. Ministrskega predsednika prosijo, naj izloči iz proračuna vse tiste kredite, za katerih dovolitev je treba vselej parlamenta. Istotako se zahteva, da se državni zbor po Veliki noči zopet skliče. — Češki klub ima jutri z italijanskimi poslanci skupno posvetovanje glede taktničnih vprašanj. V italijanskem klubu namreč prevladuje struja, naj se Italijani pridružijo Češki obstrukciji, da izrazijo s tem vladi svojo nevoljo zaradi neugodne rešitve italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Zadeva se reši vjutršnjem posvetovanju. Italijansko vseučiliščno vprašanje. Trst, 13. marca. Tržaška municipalna delegacija kot deželni odbor in zir.a se je potrudil ter pel s čutom. Dr. Sch\vabov a capella zbor »Moji devojČici«, je priprosta pesem brez posebnosti, dober v stavku. Izvajal se je dobro, kar mu je gotovo tudi pomagalo k uspehu. Dr. Ipavčev »TiČek«, ki je narodna pesem, pa se je nekam nenavadno slišal v svoji okolici. Koncertni program je zaključil ženijalni Dvorak o v »Slovanski ples št. 8« (G-mol). Ženijalno silo je orkester imenitno markiral. Splošno se lahko reče, da je bil »Matičin« koncert, dne 12 marca t. 1. eden izmed tistih, ki so na vse strani uspeli, glede umetniške popolnosti in glede obiska. Občinstvo je bilo vobče jako radodarno z aplavzom. Največ zaslug za ta nenavadni uspeh pa ima koncertni vodja mojster Hubad. Hubad je mojster, kateremu moramo biti hvaležni, da je napravil iz »Glasbene Matice« to, kar je danes, in njegovo ime je tako tesno spojeno s koncerti tega odličnega zavoda, da si že ne moremo misliti koga drugega ob dirigentskem pultu, kakor njega. Hubad, dirigent, ki ne nauči svojih pevk in pevcev le me- občinski zastop je v posebni seji odločno protestovala proti vladnemu načrtu, da bi se v Roveretu ustanovila italijanska pravna fakulteta; nadalje se je dokazovalo, da imajo Italijani pravico do lastnega vseučilišča. Protest se je poslal klubu italijanskih poslancev z naroČilom, da ga ponovi v zbornici. Proteste proti pravni fakulteti in zahteve, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu, so odposlale občine: Poreč, Zagrad, Vodnjan, Omak, Izola in Gorica. Položaj na Ogrskem. B u d a p e š t a, 14. marca. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o indemnitetni predlogi. Poslanec Csernoh je zahteval, naj se od zastalih obresti ne zaračunajo zamudne obresti. Tis zov i vladi je izrekel v imenu ljudske stranke nezaupnico. Ministrski predsednik je razložil načrt za bodoče delovanje v parlamentu. V prvi vrsti se mora razpravljati r e-krutna predloga za leto 1004, potem proračunski zakon za leto 1903, nadalje provizorni dogovor za ureditev trgovinskih razmer z Italijo in končno hrvaški provizorij. Ako zbornica reši te štiri zadeve do velikega tedna, dobi 14 dni odmora. — Magnatska zbornica je sprejela brez debate rekrutno predlogo v splošnem in v podrobnostih. Takoj ponoči se je odpeljal minister grof K b u e n-H edervarv na Dunaj, daje predložil cesarju sprejeto rekrutno predlogo v sankcijo. Vse podrobnosti glede vojaških naborov se dado brzojavno. Sprememba pri avstrijskem poslaništvu v Rimu. Dunaj, 14. marca. Cesar je dovolil, da gre poslanik na kraljevem dvoru v Rimu, baron Pasetti, v pokoj. Na Djegovo mesto je imenoval dosedanjega načelnika v zunanjem ministrstvu, grofa L ii t z o \v a. Vstaja v nemški Afriki. Bero lin, 14. marca. Guverner Leutwein iz nemške kolonije v Afriki je sporočil kolonijskemu ravnatelju dr. Strublu in ta državnemu zboru, da 5000 oboroženih Hererov se vedno dela Nemcem veliko skrbi, vsled česar potrebuje guverner takoj še 800 vojakov in 2 bateriji na konjih. Stroški se naznanijo pozneje v naknadno odobritev. Grozodejstva v Urugvaju. Rim, 14. marca. V Urugvaju so vstaši izvršili grozodejstva na laških delavcih. V Floridi so napadli italijanskega trgovca Giannija, posilili njegovo ženo in hčerke ter končno pomorili celo rodbino. Italijanske delavce so strašno trpinčili, nekaterim so izpulili jezike. Enaka poročila prihajajo iz Montevidea. Italija bo zahtevala diplomatično zadoščenje. Dopisi. Iz Selške doline. (Klerikalni kandidat Čočov France s Č e š n j i c e) Oi klerikalcev nismo namenih pravilnosti, nego ki uvede svoje ljudi tudi do umetniškega razumevanja kompozicije, izveŽbal je zbor, na katerega smo Slovenci ponosni, kajti, kar je Hanslick pisal tedaj, ko je mojster Hubad priboril slavo naši narodni pesmi in našemu petju na Dunaju, ki je glasbeno mesto kat eksohen, namreč, da bi mnogo dunajskih zborov se šlo lahko učit k »Matici« in Hubadovemu zboru, to velja popolnoma še danes. Če pomislimo, kako res izborno je podal Hubad težke LajovČeve a capella zbore in kako je izuril orkester, ki ni vajen simfoničnih skladb, potem moramo priznati glasno, da je Hubad mož, kakršnega ni bilo med nami in ga skoraj gotovo nič več ne 1> d. Izreči mu moramo absolutno priznanje. Minulo soboto pa si je stekel Hubad še posebnih zaslug. Vzrado-stili smo se, ko smo ga videli po dolgi bolezni, katero si je nakopal edino po nesebičnem, res občudovanja vrednem delu, zopet na odru s taktirko, ki je bila že tolikrat ovenčana. In to pot, ko je Hubad tak ore-koč vnovič nastopil, povedel je slovensko pesem in mlado slovensko simfonij o do image. pričakovali, da bi kdaj vprašali svoje volilee, koga žele za poslanoa. Tako so tudi sa ispražnjeno poslančevo mesto sa okraj Skofja Loka - Kranj -Tržič postavili kar na svojo p*«t, Franceta Demšarja, po domače »Čo-čovga«. V soboto ga je »Slovenec« razglasil in v nedeljo je še sklical shod v domači vasi. Kakor se je »Slovence« hvalil, govoril je France Demšar o kmetijskih potrebah, o gospodarstvu, o učiteljskih plačan, o gledališču. V svojem govoru, katerega je »sestokal« svojim brumnim volilcem, obetal je toliko dobrot, da vsi deželni poslanoi skupaj ne zrno rejo napraviti toliko dobrega. France Demšar naj priredi Še drugod shode. Naši somišljeniki naj gredo na shod in postavijo Franceta Čočovega na laž v sledečih rečeh. On ni doslej še storil ničesar v korist ljudstva. Oživil je konzum na Češnjici, kateri pa nikakih koristi ne donaša. Kot ž u pan je v svoji škodoželjnosti hotel kaznovati napredne odbornike po 40K globe, ker se niso hoteli u d e 1 e Ž i t i s e j e. To je gotovo v korist ljudstva! France Demšar laže, ker pravi, da učitelji, ki zahtevajo zvišanje plač, služijo v korist višje gospode. Res pa je, da niti 50 učiteljev ne poučuje samo gosposkih otrok, ker so tudi v mestne šole (razven Ljubljane) všolani kme-tiški otroci. Od šole in učitsljatva ima 95 odstotkov koristi kmet, delavec in obitnik. Sicer pa je ta Demšar čuden »mlad moi«. V svoji rojstni vasi se poteguje za enoraz-redno šolo, potem pa zabavlja na zvišanje plač. Cemu se na Češnjioi potegujejo potem za šolo, ker že tako primanjkuje učiteljev vsled premajhnih plač. France Demšar se ima zahvaliti svojemu očetj, da sploh kaj ima. Ako bi ne bil Čočov, bi najbrž ne Dil »boljši posestnik«, ka kor ga »Slovenec« hvali, ker gospodar je on prav zanič. Kdor pa je sam slab kmečki gospodar, Rako bode dru pri m kmetom kaj mogel pomagati? Kar bode na shodih o zbolj Šanju postav govoril, vse to ga je naučil dr. Krek, ki mu hodi vedno v glavo zabijat svoje konzumarske nauke. Za splošno volilno pravico se poteguje, njegovi prijatelji duhovni pa ne dajo splošne volilne pravice za cerkvene ključarje. Brezdvomno se bode pehala za njegovo izvolitev večina duhovnikov. France Demšar pa je že poskušal na vse načine s svojimi konzumskimi prijatelji, da bi dva duhovnika iz selške doline spravil. Hjdili bo jih tožit k škofa. Da je delal to iz same hudobije je dokaz, ker je škof dotična duhovnika pustil na svojih mestih. Sedaj pa vo-lilci premišljujte tega kandidata! Ali ga bodete volili tisti, ki vam je klerikalna stranka s konzumi, posojil nicami škodovala? Ali ga bodete vo lili tisti, ki vam je obstrukcija požrla razne podpore. Kandidat Demšar je izjavil na shodu, da seje obstrukcija v deželnem zboru začela prepozno. Poglejte ga! A!i ga bodeš volil ti kmet, ker hoče, da bi tvoji posli imeli iste pravice, kakor ti? Ali bo deš sebe tolkel po zobeh? Ako bodo pri teh volitvah volilci tako zaslepljeni, da bedo volili neznanega kon-zumnega Franca Demšarja, potem naj pripišejo vse žalostne nasledke samim sebi. Kakor si bedete post-lali, tako bodete spali! Volilee. Iz Šentrupertske in mo-kronoihe doline. Česar smo se Uvedel je na ta večer novo, lepo dobo v našo glasbeno zgodovino. Kako skrbno, z izredno ljubeznijo in marljivostjo je Hubad pripravil 1a koncert, kaže tudi to, da je »Matica« izdala posebno programsko knjižico, v kateri je natisnila poleg besedila in datov o posameznih domačih komponistih tudi motivičen materijal in opis Lajevčevih simfoničnih del in »Gozdne samote«. To je bila vrla ideja ter je mnogo pripomogla k te-meljitejšemu razumevanju »Scherza« in »Andante«. Že zaradi visoke umetniške kvalitete in izbornoga prednašanja pa bi bilo umestno, da bi se »slovenski koncert« »Matičin« ponovil in radi tega, ker so nastopili domači umetniki, katere naj bi občinstvo kar najbolj razumelo, kar se da najložje doseči s tem, da jih sliši večkrat, — to velja predvsem la »Soherzo« in »Andante«. Bil je pa sobotni koncert prvi in zadnji letošnji koncert ter bi se še radi tega spodobilo, da bi se ponovil. Izpustile bi se lahko točke 2. a) b) in 5., kakor kaše tiskani program, tako da bi bil posvečen edinole slovenski Muzi. J. R. nadejali, to se je tudi zgodile, da je dne 7. t. m. pri občinski volitvi v Šent-rnpertu zmagala divja klerikalna banda v lil in H. razredu. No, pa ni čuda, saj je bila v enem tedna pri petih podružnicah sv. maša v ta namen in vsaki dan je g. kaplan vso sveto moč za agitacijo porabil in tako je Čez celo faro svetega Duha razlil, zvečer pa na-trkan šel domov. Tudi g. fajmošter Filer na Doleh je deloval v ta namen, kolikor sta mu njegov talent in moč dala. Tako je po komandi in svoji sveti modrosti zbral fajmošter Mervec ves klerikalni svet šentruperske občine, tako da ne more nobeden ugovarjati, da niso po volji božji možje izvoljeni; kajti kakor Žmavc ali Paradel, ki se je skazal s častno diplomo mokrono-ške „špebkamre" in tudi z neko baran-tijo po mirnskih kozolcih. No, kaj pa lilija fajmoštrova, dolgoubi Zaje iz Bistrice, ki je dal neki zakonski ženski za sol, da mu je dala v užitek E višal slast? No, saj gospod fajmošter rad spregleda vsako tako malenkost, odkar je njegov nečak tudi v farovžu ugriznil prepovedan sad. Z vsem veseljem je prišel g. fajmošter Mervec zopet po zaslugi vrlih ajmohtarjev na površje dveh razredov klerikalnih backov. A sedaj ima sitnost, ker je trem obljubil županski stolec. Da pride iz zagate, si v svoji modrosti izmisli zvijačo: pokliče vse tu predse v farovško hišterno, da jih poskusi, kateri bo najbolj vreden voditi njegove zbrane backe. Da prinesti šuštarski stolec — kajti županskega ni smel, ker ta mora biti v občinski pisarni — da bi vedel, kateri se bo najbolj pripravno vsedel na njega. Morali so se vstopiti trije v vrsto pri vratih. Najprvo se je moral vsesti devičnik Zaje. Ta je ves solzan od veselja, da ga taka čast doleti, pa ni v naglosti previdel, da je stolček majhen, zatoraj se vsede mimo stolčka na tla in g. fajmošter mu nejevoljen pokaže svoje kupljene paradne zobe z opombo, da sedaj zavoljo svoje neprevidnosti ni še zrel za to čast. Na to pride na vrsto dolgi Tomaž. Ta pa se vsede z vso močjo in težo ajmohta polnega telesa na stolček. Pa je že spak, ena noga začne pokati pri stolčku, da mora hitro vstati in gosp. fajmošter poln sv. Duba je takoj sprevidel, da to ni varno, ker je imela ena noga preveč liberalen duh. In spodil je moža k mizi. Slednjič pride na vrsto že vajeni župan g. Hofer (pa ne vodja junaških Tirolcev). Ta se vsede z vso klerikalno ponižnostjo previdno in na lahko na stolec, tako da je gosp. fajmošter takoj spoznal, da bo zopet ta najbolj pripraven za ta posel. Zato mu da takoj blagoslov z vrečo 16% žlindre proti temu, da mu takoj priseže na podlagi katoliške obstrukcije, da bode skrbel: 1. Da se vse klerikalne laži uresničijo. 2. Da skrbi, da ne bi liberalci na enem koncu njegove farške bisage zašili in 3. da preskrbi za denar čez tri leta za aj-moht. Nato potrjeni župan globoko vz-dihne in reče: Oh, to bo pa težko, ker sem pod kontrolo strašnih liberalcev. Na to ga gospod fajmošter potolaži z besedo: Saj ti bom jaz vedno pomagal in vsi backi. Na to se vsi razidejo, eden potolažen in druga dva z upom prihodnje milosti. Janez Vsevidel. Iz Slavine. Kakor znano vršile so se pretečeni teden občinske volitve v Slavini in sicer v Četrtek in petek. Ob takih prilikah se navadno ljudi „pita" z golažem, da bolj „debeli- postanejo za voliti. No, pri teh volitvah so si pa volilci morali skrbeti za želodčne potrebe sami. Na dan volitve prvega in drugega razreda, to je bilo v petek, so se narodno-napredni voliki zadovoljili s prežganko in polenovko; ne pa tako klerikalni volilci. V nkato-liško-narodni" gostilni mastili so se s klobasami in rprešieevo svinjino" ter tako povzdignili dan Kristusovega trpljenja. Pa potolažimo se, saj jim bode ta ngreheku že odpuščen ker so šli kot rkrižarjiw v boj za sveto ree. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. marca. — Klerikalni humbug. Ka dar bo klerika ci v zadregi in ne vtdo, kako bi dali svojim ljudem pogum, tedaj pcšilj»jo v dunajski »Vaterland«, ki ga živ krst ne bere, dolg dopis o svojih »uspehih« in o svojem »napredku« na Kranjskem, čim pa je ta dopis /»gledal luč sveta, ga hitro ponatisnejo v »Slovencu« in na vse grlo vpijejo: Glejte, ljudje krščanski, tako sodijo na Dunaju o nas in o naših uspehih. Tudi oni dan je »Vater land«, ko mu je ravno manjkalo pametnejšega gradiva, priobčil tak dopis in »Slovenec« je seveda s velikim ponosom preložil, kar so njegovi lastni tonzurirani peropra-skarji načečkali in na Dunaj poslali. Star in obrabljen je ta manever in obuja med razumnimi ljudmi samo še veselost. V tem najnovejšem dopisu se klerikaloi silno hvalijo, ker so zmagali v St. Kupertu, v Št. Vidu pri Vipavi in v Trnovem. Da so Trnovo dobili le slučajno, ker je žreb zanje odločil, tega seveda nisi povedali, kakor tudi niso povedali, da so v Št. Rupertu le z največjo težavo ohranili, kar so £e imeli in v Št. Vidu le z neznatno večino zmagali. Na take zmage se pa že izplača, biti ponosen! Posebno pa je ta ponos opravičen z ozirom na to, da so klerikalci v kratkem času izgubili kar celo vrsto svo jih trdnjav. Izgubili so Staro Loko, izgubili Trato, izgubili Poljane in sedaj še velevažno Slavino, v k teri so dominirali toliko let. No, pa naj bodo la ponosni na vsako figo, ki jo dobe — vzlic tem njihovnm »uspehom« pr dira napredni duh, dobiva vnetih in neustrašnih pristašev v najzapušČenej-š h vaseh in podkopava stebre kle rikalizma. Oblaki so se začeli dvigati in kmalu zašije tudi v temne kotiČe naše domovine tisto aolnee, katerega se črne pošasti tako boje. — Orožni&kim neprijateljem. »Slovenec« ne da miru, še celo neobhodno potrebno orožni fitvo bi rad pregnal a površja zemlje. V zadnjih dneh piaal je namreč nekako zan Oljivo o važnosti orožni-štva Toda važnost oroiniitva, napram možem v črnih suknjah se niti primerjati ne da, to uvidi vsako človeško bitje, ko je prvič obaveti aolnee Da pa je kranjsko orožništvo trn v klerikalskem očesu, to nam je že davno znano, toda žalibože preje bode pognala lipa hrastov cvet, kakor pa da bode Aronova palica kazala oroŽniitvu pot v klerikalno te-moto. Sedaj šele so se začeli brigati »Slovenčevi« veleumni možje za izobrazbo orožništva, ki pa nimajo toliko spoznanja, da so skoraj polovici orožniškega moštva vendar le sami usajali prve plesnive korenine klen kalske izobrazbe. Ne pomaga nič, z grdo ali z lepo, orožništvo ostalo bode na svojem vedno nevtralnem delovanju, kakor dosedaj in ne bode mu treba celiti ran, katerih mu skuša provzročiti klerikalizem s svojim kričečim svarilom v spreobrnitev. Nikdar ne bodo nosili papeževi vojaki bajonetov, da bi zbadali kranjsko orožništvo. Naročnik »Slov. Naroda«! — Kalan v „Društvu sv. Marte ali - Košmerl bo plačal! Društvo sv. Marte, katero je pred leti ustanovil vikar Kalan baje z namenom, da bi skrbelo za onemogle služkinje in bilo tudi obenem zatočišče brezposelnim deklam in delavkam, je imelo 21 m m. svoj občni zbor. Kakor smo že opetovano naglašali in kakor smo že imeli večkrat priliko tudi dokazati, ni bilo to društvo osnovano v ono pleme nito srho, ki je bila v pravilih za črtana kot glavni ramen, ampak ustanovilo"se je, da bi se služkinje, ki spadajo med najrevnejše sloje našega naroda, izžemalev klerikalne svrhe in se molzle za duhovniško bisago. Kako je gospodaril v tem društvu vikar Kalan, ki je bil v nasprotju s pravili predsednik, tajnik in blagajnik vse ob enem, je že znano vsakomur. Takisto je tudi znano, da je v trenotku denarne zadrege izvabil dvema služkinjama več sto kron z obljubo, da bosta imeli proti tej odškodnini pravico do brezplačnega dosmrtnega prebivanja v dru štveni hiši, a da je potem to svojo obljubo snedel, vrgel služkinji na cesto, a pridržal njiju denar, da sta revi morali iskati pravice pred sodiščem. Tako je gospodaril Kalau do letošnjega leta neomejeno, brez vsakega nadiorstva in brez vsakega ugovora v društvu sv. Marte! Letos pa so sa le jele članice, ki se doslej niso upale niti črhniti besedice, puntati, ko so uvidile, da zasledujejo gospodje, ki so ustanovili društvo pod pretvezo, da hočejo pomagati revnim služkinjam, samo svoje sa mopašne namene in si hočejo na stroške članic napolniti svoj nikdar polni žep. Pri občnem zboru 21. m. Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 61, dne 15. marca 1904. m. je bil velik vihar, članice so z V30 odločnostjo zahtevale, da naj vikar Kalan položi račun o svojem gospodarstvu. Kalan je bil seveda v silni zadregi tembolj, ker se ni nadejal, da bi si upale nastopiti proti njemu one ženske, ki so se še nedavno plazile pred njim ca kolenih. Predsednik, tajnik in blagajnik Kalan seveda ni položil nobenih računov iz enostavnega razloga, ker ni nikdar delal nobenih računov, ampak je z društvenim denarjem gospodaril kar »tja v en dana brez vsakega po m i 81 e k a. Ker pa se je le bal tako grdo osieparjenim ženskam povedati golo resnico, je samo priznal, d a se društo res nahaj a v dolgeh, a je takoj pristavil, da bi raz burjene duhove pomiril, da bo vse te dolgove poplačal in društveno hiše kupil — milijonar Košmerl, ki se Že nahaja na potu iz Amerike v domovino! Mi ne maramo rsz-?kavati, ako bo Košmerl, Če si je res pridobil v Ameriki tiste milijone, ki so sedaj sladak up naših klerikalcev, tako neumen, da bo s svojim inarjem reševal klerikalne sleparje sirom Kranjske iz zagate, v katero £0 zabredli, ver.dar pa mislimo, da si bo preje desetkrat premislil r dno se ho odločil pedpirati in re sevati tfcke lopovske »osrečev&telje« ulstva. Ako se ne motimo, zabta vajo društvena pravila, da se občnemu zboru predi že vsako leto računi. Vikar Kalan pa ni v društvu sv. Marte, ki go s pora ri z imetjem revnih eluž k in j, še nikdar položil nobe-rih računov. Ali ve to slavna vlada in kaj misli ukreniti, da se obvarujejo služkinje š ;; ode? — Ponižno vpe-a&anje. Piše >*e nam: Dovoljujemo si ponižno vprašati, aii je nesrečna »katoliška« obstrukcija požrla tuli običajr.e subven cije, katere je slavni deželni odbor vsakoletno dovolil raznim ebrtno-r.idaljevalnim šolam. Znano je več • l, ki že nestrpno čakajo omenjenih suovenoij, in to že drugo leto brez uspešno. — Prvi sestanek načelnikov slovenskih sokolskih društev. Na povabilo vaditelji zb< ra ljubljanskega »Sokola« se je z oralo v nedeljo v Sokolovih prostorih »Narodnega doma« lepo Število oi pDilancev slovenskih sokolskih društev. Deset društev (Ljubljana, Griča, Celje, Spodnja Šiška, Postojna, Solkan, Idrija, Krau ji Tržič in celo L j u t o m e r) je poslalo ^voje načelnike, nekatera tudi vaditelje k temu sestanku, pri kaUrem so se obravnavale važne določbe ti-č Če se letošnjega slovenskega vse 'iclskega izlet.-; v Ljubljani. Za predsednika sestanka je bil voljen z z k likom dr. Viktor Murnik, za i predsednika pa ravno tako gosp. Josip Smertnik iz Celja. Dopcldne o : 10. do 1. ure se je razpravljalo, popoldne pa telovadilo nad tri ure Predelale so se nekatere tekmovalne v*je in vse točke skupnih vaj, ki se izvedejo pri slavnostni javni telovadb1 Natančneje poročilo o vseh točkah, ko so se obravnavale na tem se stanku prineso »Slovenski Sokol«. O.neniti nam je samo to, da je že ta prvi sestanek načelnikov slovenskih sokolskih društev pokazal, kako eroi nentne važnosti bode za slovensko Sokolstvo ravno sedzj se snujoča »Zveza slovenskih sokolskih društev«. — Glas iz občinstva. Prijatelj našega lista nam piše: V imenu mnogih bomišljenikov vas prosim, zjolite sprejeti naslednje vrate. I/, krega obč. svetnikov smo izvedeli, da se Prešernov spomenik poa^vi v novem parku pred sodnijsko palačo, v Zvezdo pa pride cesarjev spomenik. Z oziram na to bi bilo morda b Aje1 če bi se cesarjev spomenik ne po stavil v Zvezdo, nego če bi se tam pustil Radeckega spomenik, cesarjev spomenik pa bi se postavil pred »Mestnim domom«. Trg pred »Mest nfm domom« naj se prekrsti v cesarja Franca Jožefa trg —- mcBt v bližini se že imenuje po sedanjem vladarju — vodomet na trgu pa naj se zasuje. To se toliko laglje zgodi ker bi bil Radeckega spomenik, če se prestavi pred vojašn co, preveč skrit in bi ga razen vojakov nihče ne videl. — Cestni odbor ribniški je izvolil svojim načelnikom grajšČaka g. Antona Rudescha, podnačelni-kom pa oskrbnika v Ortneku g. J G o d e r e r j a. — Kamniškega in kranjskega tehanta razbojniki so preteklo s( boto napadli v Kamniku mirnoga človeka, ga s koli pobili, potem pa še z noŽmi osuvali, da je smrtnonevarno ranjen. Vsled pridi govanja rimskih sleparjav in čitanja rokovnjaških listov »Slovenca« in »Domoljuba« je postalo »naše dobro katoliško ljuistvo« tako podivjano, da mora biti vsakega dostojnega Slo-veuca sram. — Volitve v okrajni za-stop ptujski so se vršne včertj za vele p o sest v o in so v tej sku pini zmagali »Nemci«. Ker je Nemcem tudi v skupini velikih industrijalcev 10 in v skupini mest in trgov 9 mandatov zagotovljenih, imeli bodo v novrm okrajnem zastopu. Nemci skupaj 29, Slovenci pa samo 11 g-asov! T a k o p r i d e to r e j e d e n največjih okrajev, kjer je ogromna večina slovenska, zopet v n e m š k e r o k e O udeležbi se nam p'še: Priznati moramo, da so se slovenski veleposestniki vkljub ne ču *tnemu pritisku cd nemškutarske strani vrlo držali, razun dveh, ki -i t a preskočila v nemškutar-ski tabor, štirje se volitve niso udeležili, med temi ae nahaja seveda tudi znani ptujski »slovenski« prost Flek. Deset glasov pa nam je volilnako-misija zavrgla, radi česar bo-demo vložili priziv. Nemcem se pač te »zmsge« ni treba preveč veseliti, kajti čez t/i leta se vidimo zopet in takrat bodemo pošteno rbračunali — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra zadnjič v sezoni drama »Monna Vanna«. — Ictendanc.ji se je posrečilo za četrtek, dna 17 t. m. pridobiti gospo Polakovo za enkratno gostovanje v priljubljeni igri s petjem oOd stopnje do stopnje«, na na kar se opozarja slavno občinstvo. — Slovensko gledališče. Sestinštirideset ep, r j« zložil Auber in dve izmed njh uživata še dandanes veliko veljavo, namreč »Fra Diavolo« in »Nema iz Portici« Auber je bil že slaven skladatelj in je veljal za prvega takratnih komponistov komičnih oper, ko ga je obšla želja, pokazati svojes znanje tudi na p' Iju velike opare, le komične opere v Parizu se je hotel preseliti v veliko opero in vrata naj bi mu odprla »Nema iz Portici«. D -segel je to šele pozneje, ko je nje gova opera pomagata zbuditi julijsko revolucijo. Da »Nema iz Port c!« ni samo glasbeno imenitno delo, nego je opera, ki je v največji meri pospešila, da je nastala revolucija Veliki, ognjeviti dvospev v drugem dejanju je postal revolucijska himna najprei na Francoskem, potem tudi v drugih mestih. Prvič so »Nerr>o iz Portici« peli v Parizu 29 februvarja 1828. in od tistega dneva je naraščalo revulucijorarno gibanje z ne odoljivo močjo, in ko so etale barikade v Parizu in v Milanu, v Ma dridu in v Varšavi, bo vataši z njih prepevali Auberjevo melodije. V Bru selju so »Nemo iz Portici« prvič peli 25. avgusta 1830. Opera je učinkovala tako, kakor iskra, če pade med smodnik. Predstava je razvnela vse etrasti. Ljudstvo je iz gledališča drle na ceste, napadlo h.šo justičnega ministra, demoliralo stanovanje po licijBkega ravnatelja in s tem dalo znamenje za splošno ustsjo. Konec te ustaje je bil, da se je Belgija ločila od Nizozemske in pjstala samostojna. Pa tudi iz drugih dežela bi lahko navedli vse polno podobnih slučajev o učinkih opere »Nema iz Portici«. Tacib političnih učinkov bi opera gotovo ne prouzročila, ako bi ne bila vseskoz znamenito delo. Auber se je s to opero postavil med najodličnejše drarantične komponiste. V najtesnejših dimenz jah je vstvar 1 veličastno sliko, polno življenja in ognjevitosti, svež^ lepote in žarnih melod j. Med temi melodijami je nekaj tac»h, ki so postale prave narodne pesmi, tako birkarola, Masaniellova jutranja pesen in svetovnoslavni dvo- spev »Za narod in za dom«. Instru mentacija je izrazita in efektna, nea-politanski kolorit in lokalni ton je označen z jako pripnstimi in vendar karakterističnimi, večinoma basovskimi figurami. R hard Wagner sam ni m« g-! prehvaliti te opere, ko so jo začeli v Namčiji peti. Spisal je o njej jako laskavo strokovno oceno, katero je končal z naslednjimi besedami: »Francoska dramatična uUsba se je povzpela na vrhunec z Auber jevo nepresegijivo »Nemo iz Portici«; to je narod00 delo, frakrŠn h ima po-samtz^n narod kvečjemu samo eno. Ta viharnoat, to morja ču*te>v in strasti, slikano z najbolj bleatečimi barvam1, polno prelestnih melodij, gracije in veličastnosti, ljubkosti in heroizma — ali ni to vse pravo utelešenje Iraiicoske zgodovine zadnjega Časa? Ali je mogel ta umotvor ustvariti kdo drugi kak r Francoz? Ničesar uruztga ni reči, kakor t) le: S to opero je novejša francoska šola dosegla svoj višek in si zagotovila hegemonijo nad civiliziranim svetom." Tako navdušeno je pisal Ribard Wagner in Četudi dandanes nikakor več ne velja vsaka beseda, ki jo je zapisal, marsikaj se nam zdi sedaj staromodno, bistvo Wagner-jeve sodbe velja pa še vedno. „Nema iz Porticiu razgreje in razvname občinstvo še daudanes. To smo videli v nedeljo pri premijeri te opere. Predstava sicer ni bila ravno vzorna ali opera je vzlic temu imela lep vspeh. Predstava se je vršila na korist g. H. B e-n i Š k u, neutrudnemu, vestnemu in spretnemu kapelniku naše opere. Občinstvo je zaslužnemu beneticijantu priredilo prav prisrčne ovacije in ga opetovano poklicalo na oder. Naslovno vlogo je igrala gdč. R Ličkov a. To je težka mimiena vloga in zahteva tudi veliko muzikalne izobrazbe, ker vse kar stori Fenella se mora vjemati s tem, kar orkester svira. GdČ. Riickova je svojo vlogo izvedla jako hvalevredno in s primernim igranjem in pregnantnimi gestami pojasnjevala razvoj dejanja. Krasna je vloga Masanielova, katero je pel g. Orželski. Potrudil seje, da jo je pel in igral kakor mogoče dobro, a da je bil utrujen, tega mu ni zameriti. Nastopil je zadnji čas posebno pogostoma, imel skušnje za to novo opero in za koncert, pri katerem je sodeloval v soboto — kaj čuda, da je bil izmučen. Vzlic temu je imel jako lepih momentov in žel mnogo priznanja. Pietra, krutega iutriganta v tej operi, je pel g. Pestkovski krepko in energično. Zlasti ge je odlikoval v dvospevu z Masanielom in pri barkaroli. Elvira je dravi uzor gracijozne operne princezinje in g. 8 kalo v a jo je kakor vsako njej poverjeno vlogo v pevskem in igralskem oziru strogo pravilno izvedla. Druge partije so maoj važne; bile so v rokah gč. Kalivodove in gg. Liera, Betetta, Langa in Kranjca. Tudi zbor se je dobro držal. — Umrl ;e danes ob 2. uri po-poTdne v narodnih krotrih dobro znani in čislani g. Ivan Jamšek, hišni posestnik in častni meščan v L;ub i|Hni, po kratki a mučni bo^etni v starosti 68 let. S?ojo rodbino je vzgojil v narodnem duhu. Boli vrlemu narodnjaku »eTiljica lahka! — Prifarski klerikalci se z m i raj nore. Piše se nam: Ker nam naši klerikalčki — posebuo pa župan v Fari, njegov tajnik g. kaplan oc Co. — kar naprej ponujajo županstvo v Banjaloki, ter so situejši, kot podrepne muhe, moramo jih pozdraviti s temi vrsticami, čeravno smo prepričani, da jib niso vredni. Oni si namreč domišljajo, da imajo oblast ne le pošte — kakor se v „Slovencu" in slavnem „Laziljubu" hvalijo — ampak tudi županstva posameznih občin podeljevati Čeravno se dotičnik, katerega si naš premodri (?) in preučeni (?) župan, Miha Krkovski, kot bodočega župana v Banjaloki v svoji neumni betici predstavlja, še nobenemu človeku ni izrazil, da želi postati župan, niti se ni še nikoli za to čast potezal, vendar prifarski župan kar naprej svojo gode, kot cigan. Menda misli, da je vsakemu toliko na tem ležeče, da postane župan, kakor njemu, kateri je volilcem kar desetke in petdesetke ponujal, in kateri je pripravil za srečen slučaj — da doseže to čast — cele pojedine. Potem pa je moral revež, ker mu je spodletelo, vse sam pojesti — kar ga seveda ni le malo „giftalo". Ta možak, kateri ni znal poprej niti pošteno brati in pisati, je postal v zadnjem času silno učen in tak politik, da ga menda ne bi mogel v tem pogledu noben pravnik ali notar nadkriliti! To silno njegovo modrost, katero posebno zdaj v zadnjem času trosi, mu je najbrže vdahnil g. kaplan — njegova desna roka. Najlepše pa je še to, da se ta slavni župan v „Slovencu" kar sam hvali, — ker ga že noben drugi noče hvaliti —, da uživa jako veliko zaupanje. Ni čudo! On namreč lahko uživa tako zaupanje, če pri njem leže denarji, črez GOD K — seveda zmiraj več — zdravstvenega odseka kar dalje kot pol leta mrtvi, brez ikakšnili obresti. Skoda res, da še ne obstoji njihova — popovska po- sojilnica, ker bi se mogoče potem vsaj domislil dotični denar v isti obrestno naložiti! Končno pa prosimo tega „kunštnega" Mibeta, naj vendar že enkrat k pameti pride — oziroma malo svoje bedaste domišljije popusti — in županstva v Banjaloki, ali bolje rekoč sploh banjaloških občanov več ne nadleguje. Nadejamo se namreč, da bode tudi ou pri vsej svoji neumnosti že sprevidel, da čim večkrat :.ine, tim večje oslarije javi svetu. Obenem ga pa tudi opominjamo, naj se zdaj, ko se zopet bliža čas izbora župaua tudi v njegovi občini, on in njegova pobočnika — znamenita agitatorja, dušna pastirja g. kaplan in župn k — prav pošteno pripravijo in naj prifarski župan po svoji navadi pri volitvi zopet prav globoko v žep posežejo, da jim ne bi morda spodletelo! Njim sosedno občiuo v Banjaloki naj pa kar pri miru puste, ker jim bodemo prihodnjič drugače še kaj več in čisto odkrito povedali. Vsak pometaj najprej pred svojim pragom! — Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v soboto zvečer v H.fnerjavi pivarni svoj redni občni zbor. \i nam doposUnega let nega poročila za leto 1903 hočemo povzeti najvažnejše podatke. Društvo je imelo v preteČe-nem letu štiri »b> rovanja in en z »Davni večer Ur je pr redilo meseca julija skupni izlet na Bled; odbor pa je rešil svojo nalogo v 21 se,ah. Č anov je bilo 31. dec. 1. 1. 151, in sicer G častnih, 143 rednih in 2 onemogla; m*-d letom je umrl cnemcgU član g. Ferdinand Peuz, bivši kamnot'skar in sousta-i;Ovn?k društva. Društvena knjižnica je štela 1083 knj'g razne vsebine od kater h je bilo sposojenih 891; na razpolago je bito či-n-m v društve n m stanovanju *23 časopisov Skopni stroški so znašali 13 357 K 33 vin., skupni dohodki pa le 12 909 K 21 vin., tako da jo bilo 448 K 12 vin. primankljaja, ki se je p kri iz društvenega premoženja, k-d ro ie raien inventarja in knjižnice v vrednosti 2153 kron, znašalo kor.eem leta še 35110 K 87 vin. Da M rssfidi, kako človekoljubno je društveno delov»n;e naj navedemo le, da s* je samo za podpore porabilo 7728 K 97 vin, in sicer se je izplačalo: 121 K 60 vin. pogrebnine, bolnim članom 3109 K 37 vin, brezposelnim člane m in pr.. tujočm lovariiaai 2352 K, onemoglim članom 1396 K, sirotam umrli)) tiskarjev 606 K ter vd m bivšega člana 144 K. — Ob*ni 2bor je vzel liikano od borovo poročilo odebruje na ananj« in izrekel soglasno zahvalo vsem, ki so društvo kakrrkoli podpirali. — V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: L. We r z a k, pr^dž-einis; I Mlinar, podpredsednik; O. P i 3 n i n c, računo vodja; J Klovar, blagajnik; Ign. LampiČ, blagajnikov namestnik; A. Kolman in L M ii k u so h, zapisni karja; 1 M ar ti n č i č in A štrokelj knjžničarja; A Grapar in M. Ro-žan^c, odbornika. Dalje so bili volj ni za računske preglednike Kg: K E n d , Fr. JavornikinA K o -stnapfel, upraviteljem blagajne za potujoče g. O Planino, v tar fno komisijo gg : V. Cerar, F. Kranjc, L. Miikusch, M Po p o vi ć in O Tu t ta ter v tarifao razsodišče gosp M. Popov i ć — Dirkašiftka zadruga v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 24. marca 1004. L, zvečer ob 8 uri v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika; 2. potrjenje letnega računa za 1. 1903 ; 3. izvolitev nacelstva, dveh računskih pregledovakvv in dveh njunih namestnikov. Častiti zadružniki naj se blagovolijo lega občnega zbora najpolnoste-viluejše udeležiti. — Slovensko trgovsko dru tat vo Merkur" priredi v petek dne 1^. t. m. ob 9. uri zvečer v gostilniških prostorih „Narodne^a doma" predavanje. Po predavanju je zabavni večer, na katerem bo skrbel za zabavo društveni pevski zbor. Gg. člani in prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi. — Deželna vinska klet. Kakor i avadno, se je tudi pri sinoć nji pokušnji kar trlo odličnega občinstva tseb krogov in stanov, mei katerimi smo opazili tudi nekaj gostilničarjev in vinskih veletricev. Včeraj so se nijbolj, hvalili od do-lenjsK h vin: C >Uričev, Unnov, Kac janov J iu V. Pfeif-rje/, N*mo*žev in Lena*č-.čev cv.ček ter Vitez Lmger jev »Presekam (Preisegser) Oi vipavskih pa: Fenanćiče* beh burgun dec gmf L-inthiervjev renski mhnj z 1. 1902, Dole če? rulaldtti ter Sehw.ckertov ksrmvnet in rizling.— Prihodnja pokušnja v petek 18 t m, kot zadnja v tem mesecu — 2i%inorejski shod v Novem mestu. Za ta shod po treDna vabila so ee razposlala v podobi plakatov na vsa rbSine po Kranjskem. Obcin&ki uradi 60 zato naproŠen', da rtzgla^e dotična vabila in opozoie na nje posebno tiste gospodarje, ki se pečajo z rejo bikov. Ker se bo na shodu med drugem zediniti tudi o tem, kako naj se zbolj-dajo uzdami nezadostni dohodki nn-Sih biknrejcev, je potrebno, da se udeleže sh< da vsi interesenti v ko likor mogoče velikem številu. — Zavedajmo se svojih aoristij in pokažimo z obilno udeležbo, da prav dobro umevamo sedanji neuarodni položaj naše reje in da nam je na tem ležeče, da s^ te razmere obr ne o na bolje! Kdor ne more na shod, naj sporoči, da se strinja s sklep', ki ae bodo storili na sholu. — Vinska poku»nja \ Novem mestu. Povoiom živinorejskega shoda v Novem mestu pr -n-d . Dolenjsko kletarsko društvo javno vinsko pokuftnjo v gostilniškem salonu g. J W'ndischf»rja v K*nd'ji, pri kateri bodo razstavljena razna d' m*ča vina. Ta pokušnja se prične po oklepu živinorejskega shoda in bo trajala do 7. ure zvečer. Na to vinsko pokumjo opozarjamo vse interesente, pr:-d vsem udeležnike živino-r<*Mkeg* shoda, pa tudi vse druga, ki se zanimajo za napredek do)e>nj-skfga vinstva v okraju novomeškem ni ki bi radi kupili kaj vina, kate rtga se tu še dr.stt dobi. — Celjsko pevsko dru« aVtvo je uprizorilo v ntdrljo v veliki dvorani »Narodnega doma« ob velikanski udeležbi spodnještajerskih Sluvencer prvič G jveliarjeve »L'3-g'onarjf;« I/ra je dosegla viharen uspeh, pisatelj in režiser sta dob la velike lovorjev»* vence s krasnimi svilenimi trolb >jnicami. E^asebno sta se odlikovala Lavra in Jaž. Itvratni so bili t-iHi vsi moški zbori ter solo spevi. Vsi sodelujoči gospodje in damo so igrali z vnemo, temperamentom t-r rutino. Bil Jp v istini časten "eČer za celjsko pevsko la delavsko podporno društvo! — Iznajdba slovenskega obrtnika. Cejaki ključalmčar, vrh ■arovsjafc g Ivan Rebek, je iz urni! napravo za menjavo tarč na strvlti&lL Vojaški krogi se za to iznajdbo z?io zanimajo, ker nadkriljuje v st lne v Žalci. — Šmapsko-rogaiko učiteljsko društvo i tornja 19 t. m. 1 b i. uri popi Idne v Šmarni. — Zgorel je v Babincah pri Ljutomeru M^letui Blaž DoJaai č. — Ubil se Je posestnik Antou Brile iz Zdol pri Brežicah. Ponoči je sel pijan s Pilštanja Čez Vinogoro domev; v temi je zgrešil pot, padel čez visoko skalo ter se ubil. — Mlad ubijalec. Mariborski porotniki so obsodili 18 letnega Mi-naela Š p g u 1 o iz Domove pri Ptuju, ki je z reč co ub:l med . otom iz gostilne nekega Arnuša, v 4 letno ječo. —Mednarodna panorama. Moravska ima tako sliaov te gorske pokrajine, č* se imenujejo po pravici oM -rav^a-i Švica«. Ta teden so raz *>Uvijene v panorami te r<*8 prezani-m:ve pokrajine. Posebno so veličastni gradovi na bogato obraščon h gorah, med katerimi zavzema pač prvo mesto grad E-sgruu. Nekatere pokrajine se nam kažojo v poletnem zelenja, in v snežni edeji, kar je za umetniško oko postbno vab'j vo. Ne manjka se podzemskih jam s krasnimi kapniki (pri Si, upu), divjih čeri, jezer itd. R^s zanimivo in poučno za vsakrgar. — Delovanje meatne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg št. 27, telefon It viika 99 Od 4 do 10. marca je dela iskalo 12 moških in 43 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 15 moškim in 50 ženskim uslužbencem, v 31 slučajih te je delo sprejelo. Od 1. januarja do 10 marca je došlo 570 prošenj za delo in 526 delopoaudeb. V 326 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj; moški: 1 krojač, 2 vrtnarja, 3 trgovski sluge, 15 konjskih m kmetskin hltpoev; vajenci za trgovino, pasarstvo, kijučavmčarsvo pekarstvo; ženske: 1 prodajalka mešanega blaga, 2 prodajalki aačet niči, 3 natakarice, 2 Loteliki sobarici, 1 šiv.lja, 2 gostilniški kuharici. 1 gospodinja, 7 deklic z t vsako dalo, 8 deklic k obokom, 4 postreškicje. Službe išče j >; moški: 1 khu čavmčar, 2 hotelska sluge, 4 hišn ki; ženske: 2 blagajničarki, 2 prodajalki Špecerijskega blaga, 1 kolek t.ntinja m drugi posli. Potredo vanje stanovanj in mesečnih tok Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Prijet tat. V noči od 13. na 14. t. m. vtihotapil se je tat v hlev na Marije Terezije cesti št. 16, Šel v sobo, kjer im*jo hlapci spravljene svo:e reM, s silo odprl kov; eara in ukradel hlapcu Antonu Verbiču srebrno uro, srebrno venžco, srajce in ovratnise, hUpeu Ivanu Pavšku p,-* dve cb eni in eno jcpico. Nadalje je bilo v tati noči pokradeno hlapcema Jožefu Vodišku in Maksu Kralju na M*r>je Terezije cesti štev. 14 več ob efce. Policija je včeraj opoldne tretovala na južnem kolodvoru brezposelnega h'apca Jake b* Seneg^čo»ka, ki te do 13 t m služil pri Petriču na Mine TVresi.e cesti št. 16 in je bil sumljiv, da je tatvine izvršil. In res so našli v njegovem kovčegu nekaj ukradenih reči, druge reči je na;bže kje skril ali pa prodal, ker si je nabavil popolnoma novo obleko, katere poprej ni imel. Policija je Se-negaČnika zr čda deželni sodmji. — Ogenj v dimniku. Včeraj cb pol 6. uri popoldne nastal je v d'mniku htše Tomaža Starina na Grube-jevi cesti št, S ogenj. Na lice ir>estc so prihiteli iz vojašnice bram bovci, šli na utreho, vlili nekoliko vode v dimnik in o^enj pogasili. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 25 uselienc^v — Iz Amerike se je pripeljalo včeraj 11 oseb. — Najnovejše novice. — Zagonetna dvorna zadeva. Veliki vojvoda Oidenburški se je n*tiboma odpeljal ped tujim imenGm v Ameriko. Doma je pustil bolno ženo. — Barbarska Nemčija. Pruska vlada je prepovedala takozvane otroške večere Poljakom v Bt-rol'nu, češ, da se ne zlaga z nem škim državljanstvom, ako se otroci uče poljske igre, običaje in mat rini jezik. — Vohunstvo? V Varšavi so zaprli kapitana generalnega štaba L^ontjeva, ker je izda! neki zapadni državi (Nerrčiji?) imenik ta;n h agentov, ki jih ima tam Rusija. Leontjeva so baje že Ustrelili. — Vozovi I razreda na državnih železnicah se opuste? Železniško ministrstvo je naročilo vsem ravnateljstvom držav nih železnic, naj naznanijo do 1 aprila, ali bi ne kazalo vsled slabega prometa opust'ti I. razred. * Draga pečenka. Francoski kuharji so bili posebno iznajdljivi za časa Napoleonovega cesarstva. Tallev-randov kuhar si je izmislil takrat za svojega gospoda posebno pečenko, ki jo je nazval „roti de Y imperatrice". Ta pečenka se pripravlja na sledeči način: vzemi mesnato olivo, odstrani koščico, mesto košeice pa deni v olivo košček hrbtiščnega mesa sardele. Tako napolnjeno olivo vtakni v tolstega škr-janca, škrjanca v tolsto prepelico, prepelico v jerebico, jerebico v fazana, fazana pa v mladega prašička. Vse to skupaj spretno speci, tako, da se sokovi različnega mesa med seboj spojijo. Razvajeni Cambacćres pa je Tal-leyranda še prekosil, ker iz take pečenke ni nikoli druzega jedel kot — košček sardele v olivi. * Srečna hči. V New Yorku je neka 161etna deklica, ki ima skromno slnžbico pri telefonu. Za njo je zvedel neki stari, onemogli milijonar, ki je bil pred 40. leti zaljubljen kot navadni kopač zlata v njeno mater, ki je še bila deklica. Deklica pa ga ni marala, temne se je poročila z nekim drugim in iz tega zakona je sedaj osirotela telefonistinja. Milijonarju pa je ostala nekdanja brezupna ljubav tako globoko v srcu, da je obljubil hčerki svoje nekdanje ljubice 3 milijone dolarjev pod pogojem, da postane popolnoma materi podobna, ko doseže njeno starost, ko jo jo sedanji milijonar ljubil. * Hudomušna zapuščin?. V Lyonu je umrla stara bogata dama ki se je tudi svojega donra Čeg zdravnika spomnila v oporoki. Zapustila mu je malo, umetno izds lano omarico za njegov »požrtvovalen trud, vsled katerega je dosegla tako visoko starost«. Ko je zdravik odprt omarico, našel je v njej vsa zdravila in vse kregljice, ki jih je zapisal v teku časa stari dami. Vse je bilo nedotakn eno v ličnih steklenicah in škato c-iii. * Opičji jezik. Profesor Gar-ner že mnogo lel proučuje opičje glasove. Profesor je prišel do prepričanja, da ima opičji jezik le 25 do 30 besed ter se gaje vsled tega zelo lahko priučiti. Besede so seveda tako težavne, da človeška pljuča ne zmorejo dva glasa izgovoriti. Za „pozor!u imajo baje opice „ecgk", piti pa se pravi „čenj". Tedaj je jezik opic precej podoben japonskemu. * Vpliv rusko - japonske vojne na zdravila« Nekatera zdravila so, ki se d< bivajo k nam samo iz Japonske. Tem zdravilom so zadnji čas cene nenadno poskočile ter še vedno rastejo. Taki zdra vili sta predvsem k&fra in mentol. Središče industrije za kafro je For-moza. Na tem otoku rase v gorovju kafrinn drevje v visokosti 2000 čev ljev. Kafra sa izvaža surova. Ker pa se že dalje časa ne izvažajo nikske surovine, so bile čistilnice navezane le na svojo zalogo. Olkar je vojna dejansko napočila, rastejo cene k * 1 Vi od dne do dne. lit« tako je z mentolom in njegovim oljem. Pa tudi nekaterim ruskim pridelkom se v kratkem zvišajo cene, predvsem la-neuemu semenu * Nesebičen avtor. Sklada telj Piron je selel pr« primijeri svoje komične opere »H mere« v trjedališču zraven mkega neznaneura človeka, ki je vedno govoril: »Moj B ig, kak - neumnost! Kateri osel je kaj takega spisal ?<* — »Ta cs«l sem jaz«, je odgovoril ljubeznivo P.ron, »samo prosudezu« ' Vprašanje o ženski po« strežbi. Obrtna oblast v Pragi je prepovedala celi vrsti gostilničarjev in kavarnarjev, imeti ženske za blagajni-Čarke, natakarice in postrežnice, češ, da se na ta način pospešuje nenravust. Vsi drugi so se udali, le gostilničar Zima se je pritožil. Namestnistvo in ministrstvo sta priziv zavrnili. Upravno sodišče pa je izreklo, da obrtne oblasti niso upravičene za tako prepoved. Ženska postrežba tedaj ostane. * Justićna zmota. Prrd do brimi petimi leti je bila Dhzu Reda ra Tirolskem umorjena in oropana TOletna kramarica Ana Kranzin ger Sum je paoel takrat na neko omoženo Terezo G tzinger, ki je bila tudi obsojena na smrt, pozneje pa pomiloščena v dosmrtno ječo. Prese dela je v ječi pet let ter že začela vidno hirati, ko se je izvedelo, da je nedrslina. Morilt-c je namreč bil neki oženjeni delavec Mihael Kauf mann, oče sedmih otrok. Isdala ga je njegova lastna hči. Kakor večina Tirolcev, je tudi Kauf mann zelo pobožen ter je sam po vedal pri sodišču, da je zmotil pred hišo oČenaš ze »sre eni izid«, pred je vstopil s kamnom v žepu v hiso krama rioe, dajo ubije in oropa. Tudi se je skesano izpovedal župniku, vkljub temu pa ni slušal župniko-vega nasvet-*., naj se sam prijavi, temuč je pustil, da so nedolžno žensko na smrt ob sodih. Značilno p* je, da je bil vkljub tamu obsojen le na 20 let ječe, ker je bil med tem časom enkrat obsojen v neko denarno globo, a po zakonu je smrtna sodba v taksno slučaju izključena. * Angleški vojni poročevalci. N* rusko-japonskem boj-šču je več poročevalcev angleških listov, med njimi tudi taki, ki so v tej strogi zasloveli. »Morning Post« zastopa F Knight, ki mu je na južnoafriškem bojišou krogla zdrobila desno ro^o Brž se je naučil pisati z levo r ko t^r ostal zvest svojemu poklicu Pred 14 leti je bil na bojišču v Indiji, pred 10. leti v Motabelt lar.du, pozneje v Sudanu, Tesali|i in na Kubi. Z* oDaily Mail« je poročevalec E H a n d s. Živi v ruskih taborjih. Pri M*ritsa-rnju fra je zadela kro^Ij* v b >ke ter od takrat močno šepa. Dopisnik za »Daily Chronicle« je žurnalist Ge-orge Lynch, ki je bil pri obleganju L*dysmitha ranjen. »D*ily Tele grapn« ima poročevalca Bennet Burieigha, ki je temeljito proučil Port Artur in Mandžurijo, preden je vojna izbruhnila. Najmlajši med poročevalci je kapitan Lionel James, ki piše za »Tim^s«. Poročal je že iz južnoafriške vt jne. Književnost. — Učiteljski TovariS ima v svoji osmi letošnji številki sledečo vsebino: Slov. in istrsko hrvatskemu uČi-teljstvu! — Naša tajna kvalifikacija — odpravljena? — Leta 1905 v Pctrograd ! — Z orožjem v roki in v rezervi — na Amonite! — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih itd. razmer. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 15 marca. General Žilinskij poroča, da so dne 8 t m. ruske patrulje v Paksšenu blizu reke Šinčangane zadele na japonske patrulje in jih pognale v beg. En Japonec je bil ustreljen. Japonci so na begu izgubili sablje in municijo. Severno od Gensana niso Japonci še nobenega vojaka izkrcali. London 15 marca. Z ozirom na poročilo admirala Aleksejeva izjavlja japonska vlada, da se pri zadnjem naskoku na Port Artur ni nobena japonska ladja potopila. Tudi ladja „Sagasakoa ni bila poškodovana. Pcškodbe dru gih ladij so tako malenkostne, da bodo v enem tednu popravljene. London 15. marca. Japonci so baje v sredo ves dan in do 4. ure zjutraj bombardirali Port Artur. Nad 100 ljudi je bilo ranjenih in ubitih „Retvisana" so zadele tri granate Rusi imajo v Port Arturju 20 000 mož London 15. marca. V Port Arturju so zaprli dva Kitajca, ki sta japonskim ladjam dajala s gnale. Dunaj 15. marca. V današnji seji poslanske zbornice se čitajo doslej samo interpelacije, potem pridejo na vrsto peticije, pri katerih bodo Čehi zahtevali glasovanja po imenih, in končno pride na razpravo poročilo gra-jalcega odseka v Wolfovi zadevi. Odsek je imel danes sejo, v kateri je soglasno sklenil predlagati, naj se \Volfu izreče graja. Wolf je zahteval, naj se ga zasliši. Opravičeval se je, da je v razburjenosti imenoval posl. Skalo „Alter Schurke", pojasnjeval svoje razmerje s kartelom cukrarjev in se končno pritoževal, da ni v grajal-nem odseku nobenega Nemca. Dunaj 15. marca. Poljski klub je izvolil poseben odsek, ki naj pri Cehih posreduje zastran opustitve obstrukcije. V tem odseku so Javvorski, Abrahamo\vicz, Dzieduszv-cki in Dulemba. Dunaj 15 marca. Danes so tudi italijanski poslanci pristopili tistim slovanskim poslancem, ki podpirajo boj Mladočehov proti vladi. Sedaj je pri glasovanjih po imenih 120 poslancev na strani opozicije. Danes so prišle iz Češke deputacije čeških in nemških duhovnikov in pri ministrskem predsedniku moledovale za zvišanje kongrue. Dunaj 15. marca. Oficijozno se razglaša, da je komisija kardinalov, ki je preiskala pritožbe proti nadškofa dr Kohnu, razsodila, da so predložene pritožbe utemeljene Vsled te razsodbe je nadškof Khon na papežev ukaz demisijcniral. Gospodarstvo. — Razstava. Trgovski in obrt nizki zbornici v Ljubljani se je na »nanilo. da se bo vršila v Piznu od 2. julija do 2. avgusta t. 1. mednarodna r z-Uvr. za kuharstvo, gostil ničarstvo in sorodne obr'i O^lasber.i uzorci se doba v razstavni pisarni in se imajo najkasneje do 15. aprila t I poslati na vodstvo razstave v Piznu. Eden iztis razstavnega programa jo v pisarni trgovske in obrtniške zbor niče v Ljubljani na vpogled. Poslano*) Firma P. M. Netochek pošilja svojega potnika, ki ni krojaŠtva izu Čan, Rudolfa Bornnnullerja po Ljub liani, da pom*rja obleke. Ker je za druga na ta slučaj pretočeno soboto naletela ter dobila potnika, ko je ravno pomirjal obleke v neki pisarni, opozarja zadruga krojačev, naj se p«<^ slavno občinstvo ne da preslepiti, da bi od zunaj od nemških tvrdk naročalo obleke, ker je krojaška obrt v Ljubljani tudi vredna gmotne pod pore v naročanje oblek, ter tudi spo-sjbna za najtežja dela. Zadruga prosi tem potom slavno obč nstvo, naj pobija to umazano konkurenco domači obrti, ker le na ta način se bode najbolje izvrševalo gealo: svoji k svojim. Krojačka zadruga. r *. kataru a uporablja najno vej§i eter „For-manw, ki so ga že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. rForman" je z mentolom klo-rovani etermen-tbyla. Za lažji nahod naj se uporablja „For-manova bata" (puSica 40 vin ), za hujši nahod pa »Forma-nove pastile" (76 vin ) za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice. Učinek je fra- panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vsaki lekarni. I 6U8—B redilno in krepilno sredstvo. Redi kri. Jači živce, pospešuje slast do Jedi. Hllnlriio preizkušeno; otllifnl zdravniki j£t* priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in dregerjah, kot praSek IGO gr K 6—, v tabletah 100 kosov K 1B0 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. FoNlrdnJe nulu*** z» otroke. 2993-35 V pruMuJle Mvojrfta ntlrainlka. Umrli so v Ljubljani: Due 12. marca: Marija Štamcar, zavarov. uradnika hči, 17 let, Levstikove ulice št 4, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 9. marca: Marija Sprohar, posestni-kova žena 34 let jetika. — M rtja Vodnik, kajžarjeva žena, 36 let, vnetje obisti. — Antonija Ziherle, delavka, f,7 let, vodenica. Dne 11. marca: Matevž Gril not. kaml. 51 let, pljučua tuberkuloza. — Ivan Dežela, trgovski sotrudnik, 42 let, spridenje jeter. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradnikurzi dunaj. borze 14. marca 1904. 9inl40 99 80 4°/0 avstr. kronska renta . 9965 9975 4°/0 „ zlata „ . 19 05 119 25 4°/0 ogrska kronska „ • 98 05 £8 25 4°/0 » zlata „ . j 11V85 1181 5 4°/0 posojilo dežele Kranjske li>0*— 100*76 41',0;« posojilo mesta Spljet 100*— lUO'— ^ „ Zadei 100-- 100- - 4,/i°/0 bos.-herc Zel. pos. 1902 ICO*— 101- - 4% Češka dež. banka k. o. . 100-— 10010 f% „ „ „ ž.o. . : 100--: 100 30 4Vi°/o zst pisma gal. d. hip. b. 10150 10185 4I/1°/o pešt. kom. k. o. z 105-70 lt6-70 101-- 102 — 3 j i 9 *i Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon 10°/0 pr..... 4V1°/o zaat. pisma Innerst. br. M ogrske cen. dež. hr...... z pia. ogr. h'p. ban. i'/V/o 0Dl- °Sr« lokalnih železnic d. dr.....100*— 41 o obl ceske ind. banke 100-& 4L , prior. Tr*t-Porec lok. žel. 4% prior. dol. žei. . . . P o „ juž. žel. kup. 41/,0 o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... •i t* i» 18bOl,4 „ „ „ i8b4 . . . . m - „ tizske...... 166 6C „ zem. kred. I. emisije 2^5 — u u II. ■ 288 „ ogr. hip. banke . BS4*— srbske a trs. 100 — b<9 turS&e......[I tSSSS 100"- 98 5* 99-Mj 298 75 1U1 — 10120 l-G-90 101 — 101- 100- -3<0 75 101- 90 srečke 150-75 15175 1*1- 184-262-167 60 BOI -292 — 269 — 91 50 127 25 22 25 471 — 8V— 83 -72 — 54 60 29 85 77 — 8050 514 - 2125 4dl — 81 — 78-67— 52 60 88*86 7e ulce. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ Zivno8ten8ke „ . . Premogokop v Mostu Briix) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr. . . . 1892 - 1902' Rima-Muranyi.....i| 475"-j 476 — TrbovlJ8ke prem. družbe . j 3tf8* ' 37u*— Avstr. orožne tovr. družbe *66 — 460 — Češke sladkorne družbe . . ič5— 159 — Vnlute C. kr. cekin . 20 tranki . . . 20 narke . . , Sovereigns . . Marke .... La&ki bankovci . Rublji .... Dolarji .... 78-; 79-639*5! *M0 25 1807 — 161 -- — 641 —1 642 -763- ; 764 -248 & 251 5D 63-r 645 — 4h7-5, 408 25 11-34 191>9 23-49 24 11740 94 9U 1138 23.57 24 m '17- 95 10 253 75 254 75 4K4 5- Zitne cene v Budimpešti. Dne 15. marca 1904 Termin. Pšenica za april . . . . za 50 kg K 8 27 okt. 1903 . maj 1904 . . ,, maj...... Efekti y. 2!.t ceneje. Koruza Oves 50 50 1» »» S 17 b30 Poziv. Tistega gospoda, ki je v soboto 12. t. m. zvečer po koncertu „Glasbene Matice" v restavraciji Narodnega doma zamenjal moje galoše, vljudno prosim, naj iste odda v Narodni tiskarni, kjer svoje dobi. Njegovi galoši so mi pre majhni. Ljubljana, 14. marca 1904. JoSi Lavrenčič. Zahvala. Podpisani se v imena „bolniSke pod pome zah^e* požarne brambe v Dol .Loj-atcu na-srčnejše zahvaljuje prebla^orodntmu načelniku Josipu Smoletu, ki je blagovolil dn rovati znesek 20 K imenovani zal<-*-i me t *«enca požirne brambe v Dol. Logaiea na krsto blaj-opoko nega neumorno delavnega čast nega člana Tomo Tollazzija. Dol. Logatec, 13. marca 1904. Anton liuMtrlie t. č. blagajnik Bteteorologično poročilo, ?aia« D»d mori«m IWi Sr*doM mcaJ Uak TM-i mir> Marc Čas opazovanja Stanjd barometra v mm. Temperatura v "C. Vetrovi NVoo 14 9. zv. 729 8 45 sr. jug jasne 15 • 7. a). 2. pop. 731 7 730 8 — 15 si svztaod 14 4 j sr. jjzah. megla jasno Srednja včerajšnja temperatura: 5'8 G3rmale:3'3° Moftarina v 24 urah : 0 0 mrr Takoj se odda lepo slikano stanovanje z dvema sobama in kuhinjo s posebnih vbodom v Spodnji Š ški (gostilna pri ^nžoku". 727—1 Conucrjeition ter* fran^aije. L' adresse dans le Journal. 726-i 2 učenca iz boljše biše se sprejmeta tukoj pri Ernest H.mmerschmidta naslednikih 1 Madile, Wutscher & Ko. Dve stanovanji v I. nadstropju, cbutoječi iz 3 sob. kuhinje in pritikliu se s 1. majem t. 1 oddasta. i ' Vpraša se na Sv. Petra nasipu št. 37, I. nadstr., popoludne. V Planini pri Sevnici se ceno proda lepo zemljišče z novo zgradbo in kmetijskim orodjem Lepa in zdrava lega — Takoj je pla čati 100 gld., ostanek po dogovoru. Pismene ponudbe naj se naslavljaj" Vdova Marija Wolldo v Planini pri Sevnici št. 49. 730 i Sprejmem takoj sedlarskega pomočnika 780 Jranc Uičič sedlar, Zagorje - št. Peter n. K. Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa oprava takoj ceno proda. Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalr šipi, 1 delikatesna miza pudcl) z marmonato ploščo, kakor tudi ti štelaže in omare za manutakturijo m galanterijo. Od portala pošljem hdik podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jasser, Vrba na Vrbskem jezeru (Velden a. NVortheraeeV. H za prevzet,e konzumskega predmeta brez konkurence za Kranjsko tirmo s kapitalom, ki ima svoje potovalce ali Se rajši dva pridna, spretna mlada človeka iz dobre hiše z nekoliko kapitalom. Čistega dobička v prvem letu 25—30.000 K. 678 Dopisi pod „Hamburg B. C." na upravništvo nSlov. Naroda**. Hlarker sprejme se takoj 689-2 v kavarni ^Egla^. Angeljnovo milo Jttarzeljsko (belo) milo. 978—81 sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! —L-.....J------------- Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. I* Dražbena prodaja IV zemljišča in poda. Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožefom, prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi na licu mesta več njiv na mestnem polju pri Novem mestu, takozvane Polakove njive, dve njivici blizu mestnega pila, Polakov pod poleg mesta ob ljubljanski in lo-čenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo. Plačevalo se bo na triletne obroke. Natancneji pogoji se izvedo v g. dr. Poznikovl notarijatski pisarni v Novem mestu. 691—2 3 CA .J. JL X X X J. LXXXXXXXXXXXXXX Isti nuj ? Samoboru m Mu V nedeljo, dne 20. marca t. I. bo v Samoboru velik vinski semenj, na katerem se bodo razstavila domača samoborska kakor tudi okoliška vina. Gg. trgovci in gostilničarji, kateri želite kupiti dobro kapljico pristnega hrvata, potrudite se v Samobor, kajti imeli bodete na izbero različne vrste izvrstnega vina po primerni ceni. 707—J es. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. Zavod is voinoga gveijaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PhOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni ■viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzencif ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflin^ v Steyr, v L'nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ~ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v TrbiS, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. 'urih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine varei Heb, Francove vare, Karlovo vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo »direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Topbce, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne'- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H razreda Monakovo-Trst). — Ob T. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Kar-\ve vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Turih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon-:abel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce ovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni flak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 723-1 S tisoči priznalnih pisem odlikovana torarna «!»Eii»b!li koMtuiiiiiih kril lady & Puš, Hrudim (Češko) ponuja, da vsaki dami da priliko spoznati izvrstni kroj svojih izdelkov, ZfW ki*on «%;o Wilna 7 z elegantno garniro angleškega, dobro perilnega belo meliranega cvirnato-volnatega blaga, osobito svetl'h barv: drap, siva, bordeau, myrthe in olivno* zelena. Vsak kos se izdela posebej po naročeni meri in zadostuje, da se navede dolgost spredaj, fiirokost črez pas in v kolkih (13 cm pod pasom merjeno). PoSIje se v 3. do 5. dneh. Razpošilja se le proti povzetju. Za popolno pristojnost se jamči. Vsaki po&i-ljatvi se zastonj pridene prelep ilustriran katalog za leto lfi04, da se lahko naroče tudi boljše stroke. Tako čudovito ceno moremo prodajati le, ker smo posebno ugodno nakupili blago. 2 dinamostroja z enakim tokom, 400 amperjev, 110 voltov, 6 polov, firme Ganz & Comp. v Budapešti, ki sta bila le kratek Čas v prometu in sta še popolnoma dobro ohranjena, se pod ugodi mi pogoji proda sta. Ponudbe na Rod. Erber, Reka, Via Andrassv- 643—6 ¥ komptoir se išče za takojšnji vet^p deklica ali mož, ki zna perfektno, brez pogreška in popolnoma samostojno hrvatsko, slovensko in nemško korespondirati; stenografije zmožni imajo predntst. — Oiiralo se bo le na take, ki so bili že dlj* časa v enaki službi. Ponudb« s fotografijo z navedbo zahtevane plače in referencami naj se naslovijo na: Jeller, Stubica, hrvatsko. i i i i § § i Škrat en o co edini slovenski humoristično-sati-rični tednik ki prinaša izključno originalne slife Jshaja v J rs t u vsako soboto. — /Naročnina ja vse leto 6 J\*, sa pol leta 3 Jf. Posamezne j^eoiU^e Se prodajajo po tO stotink-Zahtevajte brezplačne številke na ogledi Mednarodna panorama. v Ljubljani — Pogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. Svetovnoznana po neprekosljivi plastiki, perspektivi in barvah. Potovanje po vsem svetu v polni resničnosti. Ta teden razstavljeno: Moravska Švica. interesantne stereo- slike kažejo to krasno serijo v bajni plastiki, perspektivi in prirodni resničnosti, kakor jih slikar ne more naslikati. Vsak teden obišče na tisoče abonentov ta umetni zavod. Serija 40 vin. 6 serij 2 K. Otroci 20 vin. IO serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Irtuk dan — lii.li ob ■•«*«!t-IJitla In praznikih — odprlo od ». do i*, ure dopoldne In od 3. do 9. ure popoldne. Z odliCnim spoštovanjem 723 ra.TmaLteljetT7-o. Velika trg. hiša išče za sodne okraje: Ljubljana, ljubljanska okolica, Litija. Kamnik, Skofja Loka, Radovljica, Logatec, Postojna, Kočevje in Črnomelj, povsod po enega zastopnika} slovenščine in nemščine zmožnega, ki se ga bode, če dokaže zmožnost, nastavilo z gotovo plačo in provizijo. Prednost imajo tisti ki na dotičnih krajih stanujejo. Ponudbe naj se pošljejo pod ,,G*utes linkommen", Ljubljana, poste restaute. 731—1 Naročajte izborno ljubljansko delniško pivom iz pivovaren D v Žalcu in Laškem trgu. [U — i Naročila sprejema | — H | Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. m iiHiaiaigjaiaiang^JBiELEiaB j-1 2 Kaj je in kaj obsega *m " , ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse "VW V^v" ■ vw wv vw «v» «v» w w w Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske. Industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-29 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. 1. DUNAJ.....K 13* — Iv. VI. PRIM I. DALM. .K 6 60 Zv. II. SP. AVSTRIJSKO ,, 14.60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12.— Zv. m. O. AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 — Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8. — Zv. Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor? tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in~.v_ inozemstvu. IX. MOR I ;>LEZIJA „ 25 — X. OAL. I. BUKOV. . 27.— Lepo stanovanje se odda za 1. maj.35733 i. J. Naglas, Turjaški trg žt. 7. Poskusite pristni rastlinski liker Po okusu in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 6—61 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. ubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In 2» r o <1 »J n vae vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapHal 14 l,000.000-— Zamenjava In ekskomptuf« Daje predujme na vrednostna papirje. izžrebane vrednostne papirje in SSa-vair-aJe sre£3re> proti vnovCuje zapalo kupone. aanxrzxil Izgru/iol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ionitninske kavcija. K3T i «■ .?n»a in inkaMo meni«. 03T Bonna naročil*. Podružnica v SPLJETU. CZ» llrnnriir ^ loa;e Mpr^Jfiiid <55£e v tekočem raCunu ah na vložno knjižica proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—30 Promet s čeki in nakaznioami. Dobra kuharica je izšla „.-^T2..+___ je izšla v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se »am6 vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 5D h. Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega atrokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in konec no varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 288—15 D z dobrimi spričevali sprejme Franc Benedičič urar 690-2 v Škof ji Loki na Glavnem trgu. Ker bivam sedaj v Ameriki prodam iz proste roke hišo z vrtom na Studencu (Igu) pri Ljubljani, Naslov in ceno pove ^pravništvo »Slov. Naroda«. 710—2 Prod ponarejanjem se hrani i vtorctm in insaiko. Solzaželodec mmlm v SlecUtevL SS3-1 b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo ta pospeševanje prabavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjanja dobrega prebavljanjs. Doti** m t TMh f»om. Uk«. *M% I 11**111** y I.7C Rupotilj* m po poktmmm pora**« mm\ »rrtr.-ofrak« dr*«t« Vfnl I •SoilJIG* A I f %h f m n.roćii* n«jm»aj t »k»t]jt«i. Glavna zaloga: umtmm JULIJA SCHAUMANNA v Stocfcanvi. Znamenito, temnordeče, izvrstno, sladkobno, močno in zajamčeno pristno dalmatinsko krvno vino prodaja samo podpisana veletrgovina z vinom liter po 48 vinarjev. Vzorec franko, če se vpošlje poštna znamka za 20 vinarjev 481-9 Agentje ki ae hote pečati ■ prodajanjem nekega razširjenega predmeta so Iščejo po vsoh občinah proti gotovi plači in visoki proviziji. 781-2 Ponadbe ns: Arnest Aguhi Budapest, VII., Joaefsring 10. V najem se odda s 1. majem večje elegantno stanovanje v novi hiši št. 66 v škofji Loki, tei velika klet pripravna za vinsko kupčijo. Natančneje se izve pri posestni* Ani Leskovec. 692 Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „GRAND PRiXu. Zakonito vpisana varstv. znamka. Svetovnoznani ruski karavanski čaj bratov K. & C. Popoff v Moskvi. Dobavitelj več evropskih dvorov. Najfinejša znamka. V izvirnih zavojih na prodaj po vseh tinejših trgovinah te stroke. 2772—9 Po visoki kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo cista [alkaltžJko■ latlška Apafovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # zdravilna voda # ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. SsfT Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. 1M „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-9 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. 1*5 priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. gšV Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 16319 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1/26. zvečer. Dvanajst podružnic in pročLajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. »ti 5*3 t#3 Kje doni je moj, Kje dom j<* moj ? Tam k.ier Cvekov brinovc tete, K'terora 011 hhiu sum le peee, Tam preljub" mi dom je moj! 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. Rttupa, Berlin S.w. 220Linden-strasse 50 Št. 512 o. s. s. '26 I Radi oddaje zgradbe novega enorazrednega šolskega poslopja v Podgradu iMaichau) preračunjene z vodnjakom vred na 20,703 K 15 v. razpiSe se ofert i obravnava na dan 6. aprila 1904 ob lO. uri dopoldne v uradnih prostorih županstva občine Smihel-Stopiče v Kandiji. Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10" 0 var>. troSkov tega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba gla-i, in ponudilo naj bo zapisano s črkami in besedami, kakor tudi naj iste obsegajo izrecno o; da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da istim brezpogojno podvrže. Omenjena varščina znaša za 1. zidarsko delo . . . 1190 K — h 2. kamnoseško delo 3. tesarsko delo . . .. 4. mizarsko delo 5. ključavničarsko delo Take ponudbe se bodo »prejemale pri e. kr« o lir. &ol. HVetu v ItuitolTo%rm €lo ©. ure dopoldne zgoraj omenjenemu dneva ; na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedena dela stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo la ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisani oblasti. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo dne 12. marca 1004. 17 K — h 344 K 50 h 98 K — h 130 K — h 6. kleparsko delo 7. slikarsko delo S. steklarsko delo 9. pečarsko delo 3'.» k — as k - 22 K — 37 K 50 LffJ Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec- ter »Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote". Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja v Ii|nbl|anl Največja zaloga za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Copičev mizarje. I o ir r\\j pristnih angleških, za L. C3 r\UV, vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po in 1 kg. Jantarjeve glazure MpA^jp Edino trpežno in \J\J\AK3, najlepše mazilo za trde in mehke pčde. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. RaniHnla pripravnega za vsa-napiUUla, ko vrstne prevlake narav-pohištva. najboljša in najcenejša tvrdka 9 za naročeianje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, p^lh Oljnath barv v tubah dr. Schonfelda FSprt ^721 Prireieneoa iz lanenega II mifSmUKl olja; pristen, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. GinCCI alabaatrskega in IjJod, štukaturnega. Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv za aPno Dnpii CIlKiK kemičnih, pretP-Udl Vj DUMIII|mhlrudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikar,e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 645 - 6 Brunolina^aTc Olj© proti i>r*ati^i. ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. OOOCOCXXXX XX ggggggggggBB r *i Otvoritev trgovske zaloge blaga. Usojam si vljudno naznaniti, da sem v Ljubljani, poleg frančiškanske cerkve, na vogalu Sv. Petra in Miklošičeve ceste, zgradil moderno hišo za trgovsko zalogo blaga, katero bodem otvoril sredi tekočega meseca z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom na debelo in na drobno. Vsled zveze s prvimi tovarnami mi bo mogoče častitim p. n. odjemalcem oddajati iz popolnoma nanovo sortirane zaloge blagi najboljše po kolikor mogoče nizkih, stalnih cenah. Svojo že 22 let Pod trančo obstoječo trgovino na drobno bom vodil neizpremenjeno dalje, dočim preselim trgovino na debelo v trgovsko zalogo blaga v novi hiši. Zbirke vzorcev najnovejšega modnega blaga se bodo pošiljale častitim p. n. odjemalcem na zahtevo drage volje poštnim' prosto. Ob priliki te objave se vljudno zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim obenem za istotako obilen obisk v dosedanji in v novi trgovini. V Ljubljani, dne 9. marca 1904. Tamkaj je tudi ceno naprodaj nekaj manufakturnih štelaž* ~%L\W Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tlak „Narodne tiskarne". 7G