tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. C/. V. — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
H Mesečna priloga »Vrosveia«
Urtdniitva In npnnmi LJmUJmnm, FraniUkmukm alloa i/l. Rakapbum nm t» Din M liunnitM »» Din. Clamt -IUlj» J. V. V. plnUja Umi •
raimmtm. Ntfranklranlh pUmm na .prej* OgUul pa aanika In ilafvarn. dmvak
Izhaja vsak ietrtek. Naroinina trn PnU. lak. rai J 1.1 SS. Ttlefon 3111
Učiteljski pevski zbor gre v Bolgarijo
Spfija! Srce bolgarske zemlje. Top iz čreš-njevega debla in pa grob Ivana Vazova, ¡to sta 6imbola bolgarske zemlje. Plovdiv! Zadnja in prva postaja vzhoda in zapada Stara Zagora! Kazanlik! Cvet rožnih polj. Sliven! V refleksih Sinitih kamenov in trt in pa—zgodovina. Bur-gas! Črnomorski fjord. In Jambol! Pisana vaza žive keramike.
»Hajdukova oporoka«, »Gora Belasica« in »Smrt carja Samuela«. In mnogo več ne vemo od zadnje bratomorne bitke pred dvema desetletjema. Zdaj pa gredo slovenski učitelji s pesmijo v bratsko bolgarsko zemljo.
Še ni preteklo leto. odkar se je dvignil izza mize Nj. Vel. bolgarski kralj Boris in izrekel v svoji zdravici našemu pokojnemu kralju nekako tele besede: »V popolnem skladu s čuvstvi bolgarskega naroda vas zagotavljam, da je ideja Jugoslavije in Bolgarije za okrepitev mednarodnega in balkanskega miru globoko odjeknila pri nas in upam, da bo zbli-žanje med našima državama uspelo in pospešilo njihov razvoj in mirni napredek. Prepričan sem, da bodo ti naši vzajemni napori omogočili srečno bodočnost dveh tako sorodnih narodov in zato dvigam čašo...« In pokojni naš veliki kralj, ki ga je teden dni po tem zgodovinskem trenutku zadela krogla v Marseju, je odgovoril na to zdravico: »Z vztrajnim delom po tej poti bosta Bolgarija in Jugoslavija okrepili mednarodni in balkanski mir, pojačali bosta idejo mednarodnega sodelovanja in omoigočili svojima narodoma miren napredek in razvoj ob popolnem spoštovanju in zaupanju drugih narodov. Zato dvigam čašo...«
Štirinajstega maja bodo odšli naši tovariši pevci na svojo koncertno turnejo v Bolgarijo. Vsi jugoslovanski učitelji lahko zremo na ta res veliki dogodek s Donosom in zaupanjem, da se bo s tem obiskom most med južnimi brati Bolgari in nami še bolj utrdil. V ta uspeh lahko upamo toliko bolj gotovo, ker so uvidevne in premišljene roke naših državnikov odstranile vse ovire za nadaljnji vsestranski razvoj in napredek obeh narodov. Verujemo lahko v to, da se bo na temelju vrojenih bratskih čuvstev. na tudi stvarnih interesov z obeh strani zgradila trajna kulturna, gospodarska in politična zveza med našo državo in Bolgarijo. Saj to ustreza sorodstvu vseh Jugoslovanov, ustreza danemu mednarodnemu položaju in bodočnosti Jugoslovan-stva.
Ne bilo bi prav ob tej priliki poudarjati samo to, da je potovanje slovenskih učiteljev-pevcev v Bolgarijo samo koncertna turneja, nujno je tu naglasiti in povedati, da bo ta turneja že s samo izvršitvijo mnogo doprinesla k delu, ki sta ga v dosego velikega cilja začela oba vladarja, k delu, ki ima vse pogoje, da se dovede do srečne dovršitve, tega, kar je naslonjeno na želje, težnje in potrebe narodne duše, ki je ena od Mure do Marice in kar sloni na realnih zahtevah Dolitičnega in gospodarskega položaia balkanskega polotoka, tistega dela zemlje, ki mu je dala velika vojna neizbrisen pečat zakonitosti, dala pa mu je v roke tudi usodo evropskih narodov in držav. Res je, bili smo ločeni od Bolgarov, toda to ni bila krivda ljudstva, bila je to krivda onih, ki so hoteli sovraštvo med obema narodoma za dosego svojih namenov. Zato niso iskali v zgodovini onega, kar nas je družilo že od pamtiveka, iskali so razprtij. Radi itega so vsa ta prizadevanja zgodovinskega pomena, trdni temelji pa se lahko nostavijo samo z največjo obzirnostjo in uvidevnostjo, za kar pa je treba globoke medsebojne ljubezni. Res je, da so kulturni delavci dolgo iskali stikov instinktivnim potem, da so hoteli dati v vezani ali prosti besedi izraza ljudškemu stremljenju tu in onkraj meja, toda k tej resnici pa je treba pribiti tudi to. da so bili prav bolgarski in jugoslovanski učitelji tisiti, ki so prvi poiskali sorodnih vezi. K temu kulturnemu stremljenju se je pridružila močna roka, jasen pogled, določen cilj, neomahljiva vztrajnost in program pokojnega kralja, tako, da je danes vsako razočaranje in vsak povratek v prejšnje stanje nemogoč. Klic ljudske duše, časa in usode zahteva skupnost jugoslovan-stva in tako se bo prav z medsebojnim poznavanjem najlažje dosegel cili nacionalne vzajemnosti, ki bo obenem poglabljala tudi kulturne stike. In tako ni daleč čas, ko se bodo južni slovanski narodi spojili v eno veliko narodno telo, ki bo zadobilo sija i in moč v skupnem čuvstvovanju in hotenju. In ko bo jugoslovanštvo zgrajeno na temeliu iskrenega bratstva, bo Balka,n sila, ki bo lahko uravnovešala kulturno, gospodarsko in politično tehtnico Evrope.'
In še enkrat lahko poudarimo svojo vero, da bodo potovanje naših učiteljev v Bolgarijo spremljale enake težnje in želje ljudstva to in onstran z enakimi občutki, da bodo prav te težnje in želje izraz kulturnih tvorcev, bolgarskih in naših, da bo vse to prizadevanje Pomenilo več. kar sploh more nomeniti v teh dneh, da se bo skupni jugoslovanski nacionalni interes na Balkanu izkristaliziral v sku-
pen ideal Jugoslavije in Bolgarije, ki naj do temeljev prevzame vsakega kulturnega in političnega delavca, da bo vsaj v 20. stoletju usoda Jugoslovanov in Balkana v lastnih rokah, in da bo moč proti kakršnimkoli vmešavanjem tujih vplivov dovolj močna za temeljito reakcijo.
Top iz črešnjevega debla in pa grob bolgarskega narodnega pesnika Ivana Vazova,
pTva in zadnja postaja yzhoda in zapada, cvet rožnih polj, refleksi Sinitih kamenov in trt in pa — zgodovina, črnomorski fjord, pisana vaza žive keramike! Sofija, Plovdiv. IStara Zagora, Kazanlik, Sliven, Burgas in Jambol!
Skozi vsa ta mesta bo šla pesem slovenskih učiteljev z besedo »Hajdukove oporoke«, »Gore Belasice« in »Smrt jo cara Samuela«, šla bo z vero in ljubeznijo, da vžge bratsko kri v mogočno simfonijo od Triglava do Črnega morja.
Srečno pot in obilo uspeha!
Vojko J-č.
Za naše pravice
Sprejem organizacij aktivnih in upokojenih državnih in samoupravnih nameščencev od ministrskega predsednika g. Jevtiča
Za popravo Uredbe o znižanju draginj skih doklad državnim in samoupravnim uslužbencem
g.
V nedeljo dne 28. aprila. 1935. je sprejel ministrski predsednik Bogoljub Jevtič de-putacijo zastopnikov 20 organizacij državnih, samoupravnih in občinskih uslužbencev v Ljubljani, aktivnih in upokojenih, ki jo je vodil predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja tov. Ivan Dimnik. V imenu vseh organizacij in uslužbenstva, včlanjenega v njih, je predsednik Dimnik tolmačil g. predsedniku vlade želje državnega in samoupravnega urad-
ništva v pogledu znane Uredbe o dvojnem zaslužku, odnosno znižanju draginjskih doklad, ki je mestp dvojnih zaslužkarjev prizadela v največji meri gospodarsko šibkejše nameščence, njihove družine, posebno pa samce, ki podpirajo onemogle starše. V tem pogledu je izročil predsednik Dimnik gosp. predsedniku vlade posebno spomenico, ki so jo podpisale vse prizadete organizacije v imenu svojega članstva.
Za pridobljene pravice občinskih uradnikov in uslužbencev
ter njihovega položaja
Podpredsednik Saveza gradskih namešte-nika in opštinskih službenika g. magistratni direktor Jančigaj se je na to v imenu samoupravnih in občinskih nameščencev pridružil izvajanjem predsednika JUU in je iznesel gosp. predsedniku kraljevske vlade akutne
zadeve občinskih nameščencev, posebno v pogledu ohranitve pridobljenih pravic in izpre-membe zakona o mestih ter izenačenja z zakonom o občinah v nekaterih točkah. Gospod direktor Jančigaj je izročil g. predsedniku vlade o tem posebno spomenico.
Za polovično vožnjo vsem upokojencem in samoupravnim nameščencem
Gospod inšpektor Mlejnik je v imenu vseh upokojencev obrazložil g. predsedniku kraljevske vlade želje upokojencev v pogledu znižanja voznih ugodnosti za upokojepce in izenačenja upokojencev in samoupravnih nameščencev v tem oziru z aktivnimi državnimi uradniki. Nadalje je omenil vprašanje izenačenja starih upokojencev in rednega izplače-
vanja mesečne pokojnine. Izročil je spomenico v tem pogledu. Posebno deputacijo je sprejel minister g. Vujič. Ta deputacija je g. ministru tolmačila želje prizadetih v pogledu voznih ugodnosti.
Gospod predsednik vlade je pazno sledil vsem izvajanjem in je obljubil svojo pomoč v svrho ugodne rešitve iznešenih zadev.
Izvršni odbor pri g. ministru prosvete
Celoten izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja na čelu s predsednikom Ivanoin Dimnikom se je zglasil dne 18. aprila 1935. pri g. ministru prosvete Stevanu Čiriču, ki je izvršni odbor tudi sprejel v daljši avdijenci. Predsednik je v imenu izvršnega odbora iznesel g. ministru aktualne zadeve zadnjega časa in mu tolmačil želje učiteljstva. Gospod minister je pazno Sledil- izvajanju in obljubil, da bo zadeve pregledal in skušal ugoditi udruženju v upravičenih primerih.
Predsednik je izročil g. ministru posebno spomenico izvršnega odbora, ki se nanaša na obravnavanje zadeve. Istočasno je obrazložil predsednik g. ministru tudi želje učiteljstva v zadevi odstranjevanja o velikonočnih počitnicah \z službenega kraja, nakar je g. minister izjavil, da bo ukrenil vse potrebno, kolikor je v njegovi moči. Intervencija v 'pogledu velikonočnega odmora je bila s strani udruženja izvršena tudi pri lokalnih merodaj-nih faktorjih.
Knjižnice v dravski banovini
Nobena banovina nima tako razvitih knjižnic kot naša. Naše ljudstvo zelo rado sega po čtivu. Knjiga je postala že našemu preprostemu človeku nujna potreba.
Po zadnji statistiki imamo: Javnih knjižnic za odrasle izven šole . .	139 Javnih knjižnic za odrasle v šoli . . . .	130 Društvenih knjižnic pri društvih . . .	432 Knjižnic za učitelje in prof. na šolah.	641 Knjižnic sreskih učiteljskih društev . .	28 Knjižnic za otroke v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ......	698
Skuipaj
2068
Pri tem številu nisu vštete knjižnice ki imajo samo šolske knjige, kamere izposojujejo revnim učencem in dijakom. Teh ¡knjižnic je 540.
Od vseh knjižnic je 192 potovalnih. Te so povečini po Prekmurju. — Leta 1912. so štele vse naše društvene knjižnice 102.600 knjig. Zdaj imajo vse knjižnice — z všteto državno studijski knjižnico v Ljubljani — že 1,138.000 knjig.
Letni prirast^ knjig, v naših knjižnicah znaša od 60 do 70.000. Za današnje: kritične gospodarske razmere je to še razmeroma lepo število.
Na drugi straini pa prav kriza podpira razvoj knjižnic. Nudi nam najcenejši pouk in zabavo. Tisti, ki ne morejo v gledališče in v kino in nimajo denarja za gostilno in kavarno, si izposodijo v knjižnici knjigo. V začethku
morda zgolj iz dolgočasja, kasneje Pa jim postane lepa knjiga nujna potreba. Tako vidimo, da se število bralcev in izposojenih (knijig letno veča. Samo v lanskem letu so izposodile knjižnice 706.494 knjige. Tu pa niso vštete knjige, ki so, jih bralci čitali v knjižnici sami. Saj je im^la samo Državna studijska knjlnžiča v preteklem letu nad 800 izposoje-valcev. Po večini so knjige v naših knjižnica,h seveda slovenske.. V poslednjem času vidimo že lep dotok srbohrvaških knjig. Nemške knjige so v Večjih mestnih knjižnicah še vedno razmeroma številne. Kupujejo se. pa tudi že francoske publikacije.
Kakor se opaža v. naši banovini lep razvoj knjižnic, tako vidimo, kako te propadajo t onstran naših rn^j, v Avstriji in v Italiji. Po- * sebno v Primorju je v tem pogledu obupri<j>: vse slovenske knjižnice, ki so ostale po vojni še cele, so bile po nastopu fašizma razdejane' ali požgane.
Pri nas se 9paža z ustanovitvijo naše narodne države v primeri s predvojno predvsepi lep razvoj naših znanstvenih knjižnic. Te so se začele naglo razvijati posebno z otvoritvijo naše univerze. Z univerzo je prišla pa tudi nujna zahteva po univerzitetni knjižnici, ki bi morala dobiti tudi primerne prostore. Zdaj lahko rečem«?, da je ta centralna biblioteka zagotovljena in nismo več daleč od njene realizacije.
So pa še druge težave. Nimamo še povolj-nega zakona o bibliotekah. Plače bibliotekarjev so neprimerne, pa tudi ni še dovolj si-stemiziranih bibliotekarskih mest.
Pri manjših knjižnicah na deželi, lahko opazimo, da so ponekod vzklile brez prave potrebe in bolj iz političnih interesov. Tako imamo ponekod v čisto majhnih krajih kar po dve in celo po tri knjižnice. Tako nastaja tekmovanje med bibliotekami, ki večkrat degenerira v pravcati lov na čitatelje. Da privabijo čim več članov pa se poslužujejo nekatere (kroj ižnice senzacionalne literature in ničvredne plaže. In dogaja se, da nam knjižnice včasih več škodujejo kot koristijo. Kot nam dobra knjiga koristi, tako nam prinaša slaba mnogo škode. Nujna potreba bi bila očistiti biblioteke vse ničvredne plaže. Delati pa moramo tudi na to, da se knjižnice »o deželi depolitizirajo in po možnosti združijo na šolah, kjer naj jih vodi najboljše učiteljstvo. Knjižničar mora biti vzgojitelj. Poznati mora literarno in vzgojno vrednost knjige. Poznati pa mora tudi miselnost in značaj bralcev. Le tiako bolahko vršil svoio važno misijo. Takih knjižničarjev imamo še malo. Zato na bi bilo dobro, da bi se vršili posebni 'tečaji, kjer bi se vzgojili res dobri knjižničarji, ki bi se zavedali važnosti in odgovornosti svojega dela.
Učiteljski dom v Ljubljani
Dne 23. aprila 1935. je polagalo načelstvo Učiteljskega doma račun o svojem poslovanju v letu 1934. Občni zbor je otvoril načelnik tov. Stanko Vrhovec. Spomnil se je predvsem smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja in odredil 1 minutni molk, nakar je izrazil vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. Na kratko omeni nakup poslopja v Žibertovi ulici in trdno voljo načelstva, da izvede zapo-četo delo kljub težavam do konca. Zahvali se arh. Schellu za pomoč in strokovne nasvete. Hkrati pozdravlja sklep radovljiškega učiteljskega društva, ki priporoča naj sleherni član JUU prispeva brezobrestno posojilo Učit. domu.
Poročilo tajnice.
Iz njega povzamemo, da je imelo načelstvo 13 sej. Na teh se je posvetovalo, kako bi dvignilo prispevke za dom. Predvsem pa je skušalo realizirati sklep lanskega občnega zbora z nakupom primernega poslopja za dom. To se je končno posrečilo. Dne 3. novembra 1934. sta tov. Kobal in Michler podpisala kupno pogodbo s Konsumnim društvom za Slovenijo, ki je prodalo svoje zgradbe v Žibertovi ulici 27. Kupna cena znaša 950.000 dinarjev. S tem je bila uresničena 40 letna želja učiteljstva po lastnem domu.
__ Po sklenjeni kupni pogodbi je pristopilo načelstvo z vso energijo na delo za ureditev doma in otvoritev internata, kar se bo zgodilo že s prihodnjim šolskim letom- S posebno okrožnico je pozvala učitelje-starše, ki šolajo svoje otroke v Ljubljani, naj jih prijavijo, ako reflektirajo na sprejem v domu. Pozivu se je odzvalo nekaj staršev.
Gradivo za »Priročno spominsko knjigo« je po veliki večini že zbrano.
Sklepi:
1.	Predlog radovljiškega učiteljskega društva naj se razmnoži in pošlje vsem sreskim učit. društvom.
2.«Knjiga	naj se imenuje »Spominski dnevi«.
3.	V »Učit. tovarišu« naj se pozove učiteljstvo, da pošlje gradivo za knjigo, ki naj vsebuje samo originalne še nepriobčene stvari. Za objavljene naj se navede vir.
Računski zaključek za leto 1934.
O njem je poročal blagajnik tov. Kobal. Razvidno jo, da je imela zadruga ob koncu leta 190 zadružnikov z 240 deleži po 100 Din. Zadruga ima danes svoj dbm.
Pelokupni promet je znašal 5,772.372'68 dinarjev.
Vseh dohodkov je bilo lani Din 56.661'66.
Bilanca z dne 31. decembra 1934, kaže nastopno imetje:
1. Gotovina v blagajni . . Din
, . .	16'45
2.	Gotovina v Ph . . . .	„	4.23379
3.	Naložen denar ....	„	299.971'29
4.	Vrednostni papirji . .	„	23.932 —
5.	Blago v zalogi ....	„	17.114'55
6* Inventar ............„	36571
T. Nepremičnine ....	„	950.000'—
8. Deleži drugje . . . . .	„	1.937'50,
Skupno . . .	Din	V297-571'29 Dom pa obremenjujejo:
1.	Deleži članov ....	Din	24.000'—■
2.	Rezervni zaklad ...	„	771.686*22
3.	Upniki..............„	467.99.771
4. Čisti prebitek
Skupno
33,887'36
Din 1,297.571-29,
Poročilo nadzorstva
je prečitala tov. Polakova. Iz njega je razvidno, da so vse knjige v vzornem redu. Računski zaključek se popolnoma ujema s knjigami, prilogami in blagajniškim stanjem. Zato predlaga načelstvu absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Poročilo o kupljenem domu
poda blagajnik tov. Kobal. Iz njega je razvidno, da je prepis zemljeknjižno izveden. Zadruga ni plačala nikakih prepisnih taks, ki bi znašale sicer okrog 100.000 Din, dočim bi jih morali plačati, ako bi bili ostali »društvo«. Korist zadruge je torej očividna. Kupnina je poravnana. Dom smo obremenili za 400.000 dinarjev, ki jih bomo odplačevali z dohodki v domu. Na učiteljstvu je, da to čimprej izvršimo! Za adaptacije in opremo razpolagamo še s kapitalom okrog 250.000 Din. Adaptacije smo porazdelili v več etap. V prvi se bodo izvršile le neobhodno potrebne. Vse se bodo izvršile po dobro premišljenem načrtu. Za adaptacije v I. etapi so načrti že Vloženi. V kratkem bo komisijski ogled. Nato sledijo potrebna dela. Kljub težavam, ki nas še čakajo, sem trdno uverjen, da bomo z energijo in dobro voljo premagali vse ovire ter jeseni nudili učiteljstvu za njihove otroke pravo nadomestilo za dom.
Sklepi:
1. Adaptacijska dela naj se javno razpi-
2.	Arh. Schellu m advokatu dr. Celestinu Jelencu naj se izreče pismena zMivala za njihov trud v korist doma.
3.	Občni zbor izreče 'posebno zahvalo tovarišu Jos. Kobalu za ves njegov poseben trud, ki ga ima z domom.
Pri slučajnostih
so se sprejeli nastopni sklepi:
1.	V »Učiteljskem tovarišu« naj se stavi termin, do kdaj se sprejemajo v dom učiteljski otroci. Po tem terminu naj se inserira v dnevnem časopisju.
2.	Z adaptacijskimi deli naj se pohiti, da bodo starši lahko videli že ob velikih počitnicah, kje bodo stanovali njihovi otroci.
3.	Ministrstvu prosvete naj se ponudijo v nakup zemljevidi in igrice.
4.	Banska uprava naj se zaprosi, da da dijaške knjižice v zalogo Učit. domu.
5.	Učiteljski dom naj prevzame tudi založbo novih čitank.
sejo.
Splošne vesti
—	Pedagoška biblioteka Jugoslovenskog učiteljskog udruženja. 2e v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« smo omenili, da je začel izdajati izvršni odbor JUU v Beogradu Pedagoško biblioteko JUU. V prvem zvezku je priobčen »Učni načrt za narodne šole v Jugoslaviji«, ki ga je sestavil tov. Vrane Er-nest iz Studencev pri Mariboru. — Cena knjižici je Din 3.50 in se razpošilja le proti predplačilu zneska po poštnočekovnem računu štev. 53.081 na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje Beograd, Kralja Milju-tina 66.
—	Zahvala. Vsem tovarišem, ki mi pošiljajo letak katerega omenjam na drugem mestu, se toplo zahvaljujem na zaupanju, ki ga izkazujejo s tem meni in stvari. Iz tega tudi vidim zdravo jedro učiteljstva. da sta stanovska zavest in čut resnice vedno jačja od neresnice in intrige. V Ljubljani, 1. maja 1935. — Ivan Dimnik.
—	Učitelji kandidati v ostalih banovinah.
Na listi predsednika vlade kandidirajo še naslednji učitelji: V zetski banovini: Nikola Jo-vanovič, upokojeni učitelj iz Medurečja; Sal-ko Drljevič, učitelj iz Bilječa; Todor Mihaj-lovič, upokojeni učitelj iz Kosovske Mitro-vice; Vučič Labudovič, upokojeni učitelj iz Drenovca. V dunavski banovini: Milo rad Stankovič. učitelj iz Darosave. V savski banovini: Ivan Ciperšak, učitelj iz Ogljaje; Ilija Krkovič, učitelj iz Celica. V vardarski banovini: Živko Popovič, šolski nadzornik iz Gnji-lana; Radivoje Nanovič, učitelj iz Valandova.
V moravski banovini: Borivoje Antič, učitelj iz Salaša; Sofronije Stankovič, učitelj iz Sa-laša; Dorde Žikič, učitelj iz Vratarnice; Dra-gomir Milanovič. učitelj iz Sirče; Aleksandar Stankovič, učitelj iz Babušnice; Velimir Ma-rinkovič, učitelj iz Gorčinaca; Bora Zivano-vič, upokojeni učitelj iz Pokrine; Če da Milo-ševič. upokojeni učitelj iz Pirota. V drinski banovini: Radomir Cvijovič. upokojeni šolski nadzornik iz Ča&ka; Svetozar Leposavič, upokojeni učitelj iz Mrčajevca. V primorski in vrbaski banovini ne kandidira niti eden učitelj. Iz navedenih imen se razvidi politični vpliv učiteljstva.
.iT''
—	Poročila se je tov. Zdenka Schillerjeva iz Semiča z g. L. Rothom. Čestitamo!
—	Obrtno nad. šole in počit. tečajL Ne
bo več dolgo, pa bo zopet šolsko leto za nami. Učilnice se bodo za dva meseca za-
prle, učitelji pa odromali na potreben oddih. Eni domov, drugi na planine, pa v kolonije, mnogi pa bodo porabili počitniški čas, da si pridobe novega znanja za uspešnejše delo v prihodnjem šolskem letu. Kmalu bomo či-tali o različnih dvo-, tro- in tudi štiritedenskih tečajih. Eni bodo krenili v tega, drugi v drugega, večina nas pa, ki smo lani obiskovali L del. ris. tečaj za obrt. nad. šole, bomo šli pa v II. delnega. Vsak, ki poučuje na obrt. nad. šoli pač ve. da mu je nemogoče uspešno delovati, če ni obiskoval teh tečajev. In da je str. risanje med najvažnejšimi predmeti, je pač jasno. — Letos se bo II. del. ris. tečaj vršil najbrže dva meseca. Je to najnapornejši tečaj in povsem umestno bi bilo, da bi se skrajšal vsaj na 6 tednov. Tako bi imeli tečajniki vsaj 14 dni še oddiha. Vem, kako je bilo lansko leto in zato vem, da je ito želja prav vseh. Sicer bi se znalo zopet zgoditi, da bo moral eden ali drugi po končanem tečaju zaprositi za dopust — v septembru. Pa saj tudi ni mogoče zdržati po 10 mesečnem šolskem delu še dva meseca risanja in predavanj. Tečajnikom daje kralj. b. uprava tudi podpore. Mnogo tečajnikov stanuje v počitnicah pri starših ali sorodnikih in prejemajo ravno toliko podpore, kot oni, ki se je pripeljal mogoče iz Prekmurja ter plačuje v Ljubljani hrano in stanovanje. Tako porabi Din 1500.— najmanj, a onim drugim ostaja celo od podpore. Vendar bi bilo edino pravilno. da se da onemu, ki je prišel od daleč in mora vse plačati, več podpore, kot onemu, ki nima teh izdatkov. Tako je dajala podpore tudi sekcija JUU v Ljubljani ko je vodila v 1. 1933. zadr.-knjigov. tečaj. Najmanj K nas pride, ki nimamo v Ljubljani ali bližnji okolici staršev ali sorodnikov, da bi pri njih stanovali ali se z vlakom vozili — in naše upravičene zahteve naj se upoštevajo.
Š. Ljubo.
— Šolske hranilnice so na Češkem in v severnih državah zelo razširjene. V dravski banovini poznam le eno v P. (najbrž jih je več). Delovala je skromno že pred vojno, samo z vinarji; po vojni je zelo napredovala in je imela 1. 1930. — 78 vlagateljev s skupno vlogo Din 2400.—. V krizi je nekoliko nazadovala in izkazuje konec 1. 1934. — Din 1080 vlog. — Uradujejo otroci najvišjega razreda sami in sicer navadno ob ponedeljkih. Spisu-jejo blagajniški dnevnik, vpisujejo v glavno knjigo dvige in vloge in dajejo potrdila. Ko
nec uradovanja seštejejo prejemke in izdatke ter ugotovijo stanje gotovine. Šolski upravitelj P„ priznan in vnet zadrugar samo nadzoruje. Odvišek gotovine nalagajo v krajevno posojilnico. Tu so šli otroci še dalje, kakor je splošen namen šol. hranilnic, obrestovali so sami vloge, nekoč dali posojilo na dolžno pismo in poroke, itd. Vsekakor poučno in zanimivo. Glavni namen je vzgajati k varčnosti in vzbujati zadružno misel, kar smatrajo strokovnjaki kot najzanesljivejše sredstvo proti krizi. — Učiteljska tiskarna vabi k prednaročbi potrebnih tiskovin, da bo imela vsaka šola vsaj vzorce. (Cena Din 24.—).
—	Spominski dnevi, Driročna knjiga. Izdal jo bo v kratkem Učiteljski dom v Ljubljani. Zbranega ima že mnogo gradiva. Prepričan pa je, da brani p. n. učiteljstvo v svojem ar-bivu še marsikaj originalnega, dobrega, primernega, uporabnega in še nepriobčenega. Zato prosimo, da pošlje Učit. domu gradivo do 15. maja t. 1. Priobčeno bomo honorirali. Snov je lahko obdelana v obliki pesmic, razprav, prizorčkov in se nanaša na vse spominske dneve med šolskim letom.
—	Naznanilo in poziv. Načelstvo Učit. doma v Ljubljani obvešča učitelje-starše, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo s 1. septembrom 1935. otvorilo v svojem domu penzionat. Vanj bo sprejemalo dijake in dijakinje. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cene zmerne. Na-čelstvo vabi ponovno vse one učitelje-starše, ki še niso priglasili svojih otrok, da to store do 31. maja t. 1. Po tem terminu bo načelstvo inseriralo sprejem gojencev v dnevnikih. Podrobna pojasnila daje načelstvo Učit. doma v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6.
—	Tovariši — mariborski maturanti iz 1. 1910. Letos obhajamo 25 letnico, odkar smo ostavili naše učiteljišče v Mariboru. Kje — kdaj in kako naj budimo naše lepe, skupne spomine na lepe dijaške in sedanje težje službene dni? Morda ob času mariborskega tedna, ki bo od 3. do 10. avgusta t. 1.? Prosim, sporočite mi svoja mnenja! Tovariške pozdrave! Vauda Mirko — Šmarjeta ob Pesnici.
—	Tovarišicam in tovarišem murskoso-boškega sreza! Prejeli ste položnice z označenimi zneski do konca šol. leta. Prosim, da čimprej nakažete članarino, kajti sklep februarskega zborovanja se bo izvajal.
Blagajnik.
RAZPIS
za sprejem v prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu za leto 1935./36.
Po čl. 6. in 7. uredbe o višji pedagoški šoli, 3. odstavka § 87. uradniškega zakona in v smislu odloka g. ministra prosvete od 8. fe-
Lepo boste oblečeni
ako si nabavite tkanine za plašče, kostume ali obleke
pri tvrd ki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Tvrdka ima ogromno izbiro različnega manufakturnega blaga, res dobrih kvalitet, okusnih vzorcev in barv in skrajno solidnih cen.
Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo!
bruarja 1935. P. br. 1.791 bo sprejetih za šolsko leto 1935./36. v prvi letnik tega zavoda 50 rednih slušateljev — učiteljev in učiteljic narodnih šol. Slušatelji imajo v času obiskovanja tega zavoda pravico na popolne redne učiteljske prejemke.
Prošnje za sprejem morejo vlagati do 15. junija 1935. učitelji in učiteljice, ki so v aktivni državni službi.
Prositi istočasno za sprejem v Zagrebško in beograjsko višjo pedagoško šolo ni dovoljeno.
Prošnje je treba poslati rektoratu tega zavoda m priložiti naslednje priloge:
1.	Izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu.
2.	Izpričevalo o praktičnem izpitu z najmanj« prav dobrim uspehom.
3.	Potrdilo o službenih letih in službeni oceni v tem času. —- Prositi morejo le oni, ki so bili zaposleni najmanj tri leta na 'osnovni ali meščanski šoli in so prejeli v času svojega službovanja najmanj trikrat odlično oceno. Zadnja ocena za letošnje šolsko leto naj se pošlje naknadno, ako se ne more priložiti že k prošnji.
4.	Krstni list ali po zajkonu predpisano potrdilo o dnevu in kraju rojstva. Kandidat ne sme biti starejši od 38 let.
5.	Zdravniško izpričevalo.
6.	Kratek opis življenja v katerem naj se označi kje in koliko časa je prosilec služboval kot učitelj (-ica), ali je oženjen ali ne (omozena ali ne), ali ima otroke.
Prošnje kandidatov, ki ne priložijo vseh navedenih dokumentov se ne bodo upoštevale. Slušatelji (-ice) višje pedagoške šole ne smejo biti istočasno vpisani za slušatelje na univerzi.
Vsak kandidat navede v svoji prošnji grupo v katero se želi vpisati.
Grupe so naslednje:
1.	Narodni jezik s književnostjo, zgodovina in zemljepis.
2.	Tuj jezik (francoščina ali nemščina) in narodni jezik s književnostjo.
3.	Prirodopis (zoologija, botanika in mineralogija s petrografijo) geografija in kemija.
4.	Matematika (z geometrijskim in tehničnim risanjem) fizika in merkantilni predmeti. Trgovsko računovodstvo in knjigovodstvo s korespondenco.
5.	Vse vrste risanja, opisna geometrija in matematika.
Na razpis se lahko javijo učitelji (-ice) iz vse Jugoslavije. Sprejeti kandidati bodo službenim potom obveščeni o sprejemu in o po-četku predavanj.
V Zagrebu, 4. aprila 1935.
Rektor: Dr. S. Bosanac, s. r.
—i Nove namestitve. 12. aprila je bilo imenovanih 19 učiteljev in učiteljic: Miiller Anton v Zabrdo, srez Kranj. Rostaher Helena v Dev. Marija v Brezju, srez Maribor-desni breg. PodeTŽaj Justina v Zgor. Polskavo, srez Maribor-desni breg, Frangeš Terezija v Tišino, srez Murska Sobota. Bertoncelj Julijana v Loko pri Žusmu, srez Šmarje. Arko Flora v Dobrovce, srez Maribor-desni breg. Vollmaier Marija v Vuzenico. srez Dravograd. Vegan Marija v Dol. Bistrico, srez Dol. Lendava. Štercin Cecilija v Zalog, srez Kamnik. Stariha Zorka v Kočevsko Reko, srez Kočevje. Seli-škar Marija v Planino, srez Črnomelj. Mavec Angela v Čatež, srez Novo mesto. Dobaja Jožica v Vučjo vas, srez Ljutomer. Nežič Olim-pija v Trnje, srez Dol Lendava. Weiksl Ka-rolina v Runeč, srez Ptuj. Pišec Anai v Sv. Jurij, srez Murska Sobota. Kobal Viljemina v Prečno, srez Novo mesto. Sošič Albina v
Naša pot po Bolgariji
Na uvodni strani smo omenili, da odpotuje naš učiteljski pevski zbor na koncertno turnejo v Bolgarijo, ki bo trajala od 14. do 19. maja. Z zborom potuje njegov predsednik Ivan Dimnik in dirigent Milan Pertot. Vodja zbora je Emil Adamič, vodja turneje pa Drago Supančič. Da pa se bo naše učiteljstvo pobliže seznanilo s kraji, ki jih bodo obiskali naši pevci in pa s potjo, po kateri bodo potovali, naj služi naslednji opis.
Prva postajica na bolgarski strani je Ka-lotina.
Kalotina. Takoj ob prehodu meje je na levi strani mala dolina, v kateri leži vasica Kalotina. Tod mimo je vodila še izza rimskih časov vojna pot v Konstantinopol. Po nji so krenili tudi križarji v Palestino.
Berende. Na desni za Kalotino je vas Be-rende s starinsko cerkvijo, v kateri so stare religiozne freske.
Dragoman. Obmejno mesto. Carinska revizija. Potni listi.	t
Slivnica. V vasi Aldomirovci blizu Slivnice je spomenik padlim.
Bojurište. Osem km od Sofije, na desni ob železniški progi je avionsko pristanišče, ki veže Bolgarijo z zapadno Evropo in orientom.
Sofija. V višini 550 m nad morjem ob vznožju Vitoše leži Sofija. Prvotno naselbino Trakijcev je 1. 29. pred Kr. zavzel Licinus Grassus. V drugem stoletju je tu cesar Trajan naselil svoje vojaške veterane in grške trgovce ter naselbini dal ime Ulpia Serdica. Do Konstantina Velikega je imela Serdica privilegij kovanja lastnega denarja. Konstantin, rojen v Nišu (Naissus), je prestavil svojo rezidenco iz Serdice v Bizanc. L. 343. je bil v Serdici koncil, h katerem se je zbralo 170
škofov iz orienta in okcidenta in ki so obsodili krivoverski nauk Arija. Sto let pozneje so Huni mesto do tal razdrli. Justinian I. (507—565) je na ruinah sezidal novo utrjeno mesto. Takrat je bila na najvišjem prostoru mesta sezidana bazilika sv. Sofije, ki je dala poznejšemu mestu tudi ime. L. 809. je bolgarski kan Krum mesto zopet uničil. V času prvega bolgarskega kraljestva (836 —1018) je novo mesto dobilo ime Sredec, ker je ležalo v sredini države. Po smrti zadnjega kralja Ivana Vladislava in propadu I. kraljestva je mesto svoja vrata odprlo Bizantincem. Postalo je izhodišče njihovih vojnih pohodov proti Mad-jarom. Leta 1194. je bolgarski kralj Asen I. Sredec iztrgal iz bizantinskih rok in mesto se je materialno in kulturno visoko dvignilo. Od leta 1329. se je imenovalo Sofija. Leta 1329. je poskušala turška armada Sofijo s silo zavzeti, toda mesto s 27 vrati, 1700 stolpi in 70.000 strelnicami se je upiralo štiri leta ter je padlo v turške roke le po izdajstvu sofijskega vojvode Janka. Turško gospodstvo je trajalo 430 let. Mesto je propadalo in njegovo prebivalstvo je v 1. 1837. štelo Jcomaj 20.000 duš. Šele 1. 1825. počenja bolgarska renesansa. Takrat je bila ustanovljena prva javna šola. 23. decembra 1877. 1. pa je napočil tudi za Sofijo osvobodilni dan. Ruski general Rauch je s svojimi četami slovesno vkorakal v Sofijo.
Sofija je največje in najlepše mesto Bolgarije. Danes šteje okoli 320.000 prebivalcev.
Po široki aveniji Marija Luiza pridemo v sredino mesta. Čez ozko, največkrat brezvodno rečico Vladajsko je zgrajen most z levjimi figurami in takoj smo v sredini prometa. Konec široke ulice tvori po znanem atentatu 1. 1925. na novo pozidana cerkev Svete Nedelje. Za njo v daljavi je piramida Vitoše. Proti centru mesta je na desni mestna tržnica, za njo okrogla sinagoga španskih Izraelitov. Nasproti tržišča so nasadi. Tam je bilo nekdaj rimsko kopališče. Ob
koncu nasadov je široko, rdeče poslopje: mestna kopel. Alkalična mineralna voda ima 47° C. Na voglu Marije Luize in Trgovske ulice je dobro ohranjena mošeja Banja Baši z lepim minaretom. Od cerkve Sv. Nedelje vozijo tramvaji v vse smeri mesta. V bližini trga, proti severu so ostanki drugega rimskega kopališča, ki je bilo pozneje izpremenjeno v krščansko cerkev sv. Gre-gorija in še kasneje v turško mošejo. V nji so zanimive freske iz 14. in 15. stoletja. Po bul-varu Dondukova in po Trgovski ulici pridemo na trg Aleksandra I., na katerem se nahaja carska rezidenca, stari, a na novo razširjeni in pre-zidani turški konak. Južno od konaka je mestni vrt, na katerega vzhodni strani je krasno in najmodernejše urejeno mestno gledališče. Zapadno od mestnega vrta je v starem, rdečem turškem poslopju »Bujiik Djami«, zelo zanimivi arheološki muzej. Na vzhodnem koncu konaka pričenja ulica Carja Osvoboditelja. V stranskem poslopju rezidence se nahaja najbogatejši prirodoznan-stveni muzej balkanskega polotoka. Ob strani muzeja, ločena s kratko ulico, stoji prelepa mala ruska cerkev, ena najlepših sofijskih stavb. Nekoliko dalje po ulici proti vzhodu je Oficirski dom, kjer se vrše običajno koncerti, plesi itd. Od tam dalje pridemo na trg Carja Osvoboditelja. V sredini vis-a-vis Sobranju je impozantni spomenik Aleksandra II., bolgarskega osvoboditelja, umetnino je izvršil italijanski kipar Zocchi. Za spomenikom je etnografski muzej. Tam je tudi slavni top iz črešnjevega debla, s katerim so navdušeni in naivni bolgarski revolucijonarji leta 1876. upali armadam Ottomanske države prizadejati mnogo škode. Od trga Carja Osvoboditelja pridemo po prospektu Aleksandra Nev-skega k palači zunanjega ministrstva in k Akademiji znanosti. Sredi trga stoji monumentalna cerkev Sv. Aleksandra Nevskega, delo ruskega arhitekta Pomeranceva. Zapadno od nje stoji
starinska cerkev Sv. Sofije iz 6.-7. stoletja. Za cerkvijo je pokopan bolgarski narodni pesnik Ivan Vazov, južno od nje pa je znamenita palača Sv. Sinoda v čistem bolgarskem slogu. Vzhodno ob trgu je državna tiskarna, južno od nje Akademija lepih umetnosti. Severno od državne tiskarne stoji spomenik narodnega heroja Vasilija Levskega, ki so ga Turki leta 1876. v Sofiji obesili. Vzhodno od Sobranja je palača univerzitetskega rektorata. Od tu pridemo na bulvar Ferdinanda, kjer je mavzolej prvega bolgarskega kneza, Aleksandra Battenberga. Nasproti je zoološki vrt. Na koncu bulvara Carja Osvoboditelja pridemo preko Orlovskega mosta v najlepši park Bolgarije »Princ Boris«. Severno od parka sta Vojna akademija in Vojno ministrstvo. —
Okolica Sofije. Kakih 9 km južno od Sofije ob vznožju Vitoše je vas Bojana, ki je z mestom zvezana s tramvajem in lepo cesto. V cerkvi sv. Pantelejmona je grob carice Eleonore. Krasen razgled na Sofijo. V cerkvi so znamenite freske iz 12. in 13. stoletja. Iz Bojane pelje pot do 30 m visokega vodopada na rebra Vitoše. Južnoza-padno od Sofije je izletna točka Bankja, ki je naj-elegantnejše kopališče Bolgarije. V sezoni vozijo iz Sofije in nazaj ves dan vlaki lokalne železnice. V neposredni bližini mesta so še kopališča: Gornja Banja (41° C), Ovčja kopel, Kniajevo, Pan-čarevo itd. Turistom nudi izlet na Vitošo (2286 m) mnogo užitka. Koče so sijajno oskrbovane.
Sofija — Plovdiv 156 km.
Važnejše postaje: Vakarel, Ihtiman, Koste-nec Banja, Sarambej, Tatar-Pazardžik. Na levi v smeri vožnje je Balkansko, na desni Rodopsko pogorje. Ob progi je nebroj mineralno - vodnih
J

Kal pri St Janžu, srez Krški. Repovš Friderika v Vrh pri Sv. Treh kraljih, srez Logatec. Ma-linger Milena v Gančane, srez Dol. Lendava.
—i Napredovali so učitelj i (-ice) v VIII. skupino: Plevelj-Kastelic Matilda iz Leš; Ju-rinec Emilija iz Svečine; Škerget Karel iz Že-navelj; Šlibar Terezija z Bleda; Zupan Alojzija iz Velike Doline; Kunčič Antonija iz podsrede; v VIL skupino: Petrič Ida iz Dolge vasi; Tavčar Josip iz Brežic; Lebič Ivan iz Prevalj; Radin Mira iz Zidanega mosta; v VI. skupino; Ušen Terezija iz Sv. Petra v Sav. dolini; Arigler Marija iz Vrhnike, Ka-zafura Olga z Dobrave; Gačnik Mira iz Gu-štanja; Hribar Marija iz Tešanovcev.
—i Napredovali so učitelj i(ce) v VI. skupino: Čotar Marija iz Moravč; Rudolf Ema iz Cerknice; v VIII. skupino: Majhen Ivana iz Sv. Miklavža; Marok Boža iz Šmartna pod Šmarno goro; Bernot Nada iz Vurberka.
—i Prevedeni v IX. skupino so: Žlebnik Ema iz Orehovice; Velker Marija iz Črne; Mlaker Franc iz Turnišča.
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. Samopomoči. V mesecu aprilu 1935. je umrlo 6 članov. Članski prispevek bodete nakazali s položnico^ ki ste jo prejeli v teh dneh za 4 smrtne primere (za 2 smr. prim. s prihodnjo položnico), in sicer: Dr. Rostohar Franc, Maribor; Luknar Marjana. Ptuj; Canjko Fran, Središče in Vrezec Janko, Ribno, to so 345. do 348. smrtni primer. Samski člani nakažejo 21 Din, zakonski pari 41 Din. Zadružna uprava je v aprilu t. 1. izplačala dedičem po umrlih članih 75.000 Din, zato vljudno prosi, da ne odlašate z nakazili. Zlasti prosimo one člane, ki so prejeli opomine za poravnavo članskih prispevkov ali za mesečna odplačila na brezobrestnih podporah, da ne pozabijo na svojo dolžnost. Zadružna uprava je brez odloga in brez odbitkov izplačala posmrtnine takoj po predložitvi potrebnih listin.
Šolski radio
—r XXVIII. teden. V torek 7. maja: Zakleta Veronika, pravljična zvočna igra po narodni legendi iz kamniške okolice. Napisal Joža VOmbergar, izvaja Radijski dramski studio. Igra je pisana v verzih, v nekakem slovesnem slogu, da tem bolje prikaže notranjo skrivnost in lepoto legende, ki ji težko najdemo primere. V petek 10. maja proslava »Materinskega dne«, izvaja I. dekliška osn. in višja nar. šola v Ljubljani.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 5. maja predaval g. inž. Vinko Sadar: Kmetijska posvetovalnica.
Stanovska organizacija JUU Iz Izvršnega odbora
KOMUNIKE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA JUU
od 16. aprila 1935. Anketni odbor.
Iz referata anketnega odbora izvoljenega na XIV. glavni skupščini JUU za preiskavo razmer v sekciji za savsko banovino se kon-statira:
1.	Da predsednik JUU, tov. Ivan Dimnik in podpredsednik Todor Dimitrijevič nista člana anketnega odbora ter kot taka nista bila v anketnem odboru in sploh nista prisostvovala nobeni seji tega odbora.
2.	Da delo anketnega odbora ne obstoji v tem, da konstatira krivdo bilo katere sporne strani, nego samo v tem, da zadevo preišče in ugotovi dejstva.
3.	Da anketni odbor ni mogel dokončati svojega dela in zato ni mogel sprejemati o tem delu nikakih sklepov.
4.	Vsa druga obvestila ne ustrezajo pravemu stanju stvari.
Naš tisk.
Po izčrpni razpravi so sprejeti naslednji sklepi:
»Da se politični članki brez pristanka izvršnega odbora sploh ne tiskajo v Narodni prosveti. O vprašanjih večjega pomena izdaja izvršni odbor posebne komunikeje.
Člani izvršnega in glavnega odbora JUU imajo lastna mišljenja o poedinih šolskih, prosvetnih, stanovskih in drugih vprašanjih, ampak ne stoje na stališču, da bi morala biti samo ta iznešena v javnih glasilih udruženja in da bi se nasprotna mišljenja ne smela slišati.
Zaradi tega želijo sedanji predstavniki JUU, da sta »Narodna prosveta« in »Učitelj« izraz vseh učiteljev in da se v njih morejo pri-občevati razna mišljenja o posameznih vprašanjih. Samo morajo biti te razprave načelne in morajo nositi podpis pisca, da se ve, da je to njegovo mišljenje.
Članki, ki niso načelnega značaja in niso podpisani in v katerih se vprašanja ne razpravljajo principielno, nego so osebna polemična ali z gotovo tendenco, ne morejo biti priobčeni.
Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
bo zborovalo v ponedeljek 6. maja ob 11. uri na deški šoli v Kranju. Udeležba naj bo pol-noštevilna!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 11. maja t. 1. ob 10. uri dop. v Ajdovcu. — Med drugim bo na dnevnem redu referat o učiteljskih gospodarskih ustanovah. — Pridite pol-noštevilno na to zborovanje, ki je obenem tudi naš majniški izlet!	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREG zboruje dne 11. maja 1935. ob 9. uri v Mali dvorani Narodnega doma. — Dnevni red: 1. Življenjska šola — referent tovariš Lavrič. 2. Moji vtisi ob pregledovanju šol — referent tov. Vrane. 3. Učiteljski gospodarski dan — dialog tovariša Hren in Vrane. 4. Dopolnitev odsekov. 5. Došli dopisi. 6. Zborovanje v juniju 1935. 7. Plačevanje knjig SI. šol. matice in Učiteljskega kalendarja JUU 1935.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo imelo svoje redno zborovanje 18. maja (v soboto) 1935. 1. pri Sv. Juriju v Slov. gor. ob Vi 10. uri. Pred zborovanjem ob 9. uri bo seja upravnega odbora. Zborovalo se bo naj preje po odsekih, ki smo se zanje odločili na zadnjem zborovanju, potem pa bo skupno zborovanje s predavanjem tov. Rogla o »čitanju v delovni šoli s praktičnimi primeri«.
Na zborovanje so vsi člani in članice vljudno vabljeni, še posebno zato, ker je to zadnje zborovanje v tem šolskem letu. J. Štuhec, preds.	Porenta Stane, tajnik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU bo zborovalo dna 11. maja 1935. v Šmartnem ob Paki ob 8. uri. Zboro-
KLOBUKE
4. Stanovsko politični odsek — Mrak. Siherl.
zadnje novosti za pomlad, v finih barvah in elegantnih oblikah, samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in ¿epic
LJUBLJANA, Stari trg 14
Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila.
vanje je posvečeno ekonomskemu položaju naše vasi in našega kmeta. Referirajo tov. Po-okaj, Rainer, Predan in Hudales. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Referati. Predlogi za banovinsko in glavno skupščino. 4. Stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. Pred zborovanjem je kratka oi borova seja in sestanek upraviteljev glede sres. kmet. razstave glasom tozadevne okrožnice tov. predsednika. Tovarišice in tovariši. Zborovanje ja važno, zato pridite polnošte-vilno!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto 11. maja s priče bkom ob 9. uri v narodni šoli v Selcih nad Škof jo Loko. Dnevni red: 1. Otvoritev in si-tuacijsko poročilo. 2. Poročilo tajnika in bla-gajničarke. 3. Bolniško zavarovanje učitelj-stva (ref. podpredsednik tov. Kokalj). 4. 0 šolski disciplini (ref. tov. Košca). 5. Uspehi učnih travišč v Selški dolini (ref. tov. Može). 6. Predlogi in slučajnosti. Tovariši(-ice), ki reflektirajo na obed, naj se prijavijo poimensko vsaj dva dni preje upraviteljstvu narodne šole v Selcih. Pridite polnoštevilno!
Odbor.
i>oro€lla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo dne 8. aprila 1935. v Kamniku. Navzočih je bilo 93 članov.
Predsednik tov. Ostanek je pri otvoritvi zborovanja posebej pozdravil novega sreske-ga načelnika g. Kosi j a in sreskega šolskega nadzornika tov. Arriglerja. G. sreski načelnik je poudaril, da si želi stika z učiteljstvom, ki vzgaja naše najmlajše državljane v dobre Jugoslovane. Posebno je apeliral na zboroval-ce, da širijo med mladino vero, da je Jugoslavija stvarnost, ki ostane edina, skupna — nedeljiva.
Nato je tov. predsednik prečiital referat tov. Hrena o učiteljskih gospodarskih ustanovah. Tov. Kocijančič pa je podal k posameznim točkam referata pojasnila ter razložil ustroj in delovanje učiteljskih gospodarskih ustanov. Predlagal je, da bi se pri vsakem društvu ustanovil gospodarski odsek, kateri naj bi predvsem zbiral razne predloge za povzdigo učit. gospodarstva. Za izvajanje se mu je v imenu članstva zahvalil tov. predsednik.
Sklepi: 1. Za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo prispeval vsak član Din 50.— v 5 mesečnih obrokih.
2.	Pridružujemo se soglasno sklepu učit. društva za Maribor - mesto glede ukinitve učiteljske šole v Mariboru.
3.	Učiteljstvo našega sreza je za uvedbo obveznega bolniškega zavarovanja.
4.	Zbirke po šolski mladini naj se omeje na minimum.
5.	Monopolizacija šolskih zvezkov in knjig naj se iz znanih razlogov ukine.
V smislu reorganizacije zborovanj sre-skih učiteljskih društev so se določili referenti za posamezne odseke in sicer:
1.	Odsek za nadaljevalno šolstvo — Ostanek, Cenčič.
2.	Odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje učiteljstva — gospodarstvo — Primožič, Trobiš, Napokoj.
3.	Šolsko upravni in pedagoški odsek — Koman, Horn, Schubert.
Ostanek Franc,
predsednik.
Trobiš Štefan,
tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC je zborovalo dne 13. aprila 1935. v osn. šoli na Rakeku.
Predsednik otvori zborovanje, se spomni 85 letnice T. G. Masaryka, predsednika Čeho-slovaške republike in češko - jugoslovenske vzajemnosti, ki se je najlepše pokazala ob tej skupni proslavi.
Iz poročil tov. tajnika in blagajnika je bilo članstvo izčrpno poučeno o delu sekcije in društva.
Tov. Fr. Mercina je podal v gospodarskem referatu pregled vseh naših gospodarskih ustanov in koristi, ki jo imajo od njih člani zadružniki in sploh ves stan.
Reorganizacija bodočih zborovanj se bo vršila v smislu predloga sekcije. Izvolili in konstituirali so se sledeči odseki:
1.	Odsek za nadaljevalno šolstvo in povzdigo vasi. (Vodi tov. Dolgan.)
2.	Gospodarski odsek. (Vodi tovariš Fr. Mercina.)
3.	Šolskoupravni in pedagoški odsek. (Vodi tov. šuštaršič.)
4.	Stanovsko politični odsek. (Vodi tov. Winkler.)
Sklepi:
1.	Učiteljstvo naj se oklene naših gospodarskih institucij, naj se vpiše po možnosti vsak kot zadružnik ter naj se jih poslužuje.
2.	Za poverjenika »Samopomoči« za deco se izvoli tov. Hladnik.
3.	Izvenšolsko delo je v principu ono, ki se opravlja iz idealizma v korist naroda in države splošno, posebej v korist naši vasi in njenemu povzdigu, pa tudi za povzdigo šolstva in drugih narodno-kulturnih in obramD-nih organizacij. Tako delo je nenagrajeno. Ocena izvenšolskega dela naj odpade. Plačano delo ni izvenšolsko delo.
4.	Obvezno bolniško zavarovanje se odkloni.
5.	Odtegovanje uslužbenskega davka od stanarin potom kr. banske uprave smatra učiteljstvo kot nepravilen in nezakonit postopek. Sekcija naj intervenira v smislu priložene resolucije.
6.	Sekcija naj intervenira, da se mesečni prejemki izplačujejo tudi na deželi 1. vsakega meseca.
7.	Stanarina, ki se je svoj čas nezakonito odtegovala učiteljskim pripravnikom, naj se izplača. Sekcija naj tudi ito zadevo ne izgubi iz vidika.
Resolucia k točki 5.:
Davek plačuje oseba, ki prejemke dobiva, ali organizacija, ki prejemke oddaja. V danem primeru pa ni ne eno ne drugo kr. ban. upr., ker ona stanarine ne prejema in je tudi ne oddaja.
Mnogi učitelji (-ice) ne prejemajo stanarine redno, včasih leto in še več prav nobene. Ako se tedaj izvaja določba kr. banske uprave, nastane lahko primer, da bo moralo učiteljstvo plačevati davek za nekaj, česar ni prejelo.
Dosledno bi bilo, da bi kr. banska uprava stanarino tudi izplačevala, če hoče odtegovati uslužbenski davek.
Z ozirom na to prosimo sekcijo JUU Ljubljana, da skuša preprečiti odtegovanje uslužbenskega davka za stanarino pri plačah, ali pa izposlovati, da se stanarine izplačujejo potom kr. banske uprave ž© pri nakazilu plače.
Doljak Valentin.	Hrastnik Rado,
predsednik.	tajnik.
kopališč. Pri postaji Sarambej zavozi vlak v tra-kijsko ravnino. Bujna, južna vegetacija kaže, da smo prestopili v toplo podnebje. Od tu vozi ozkotirna proga v defile reke Elli-Dere. Tatar-Pazardžik je dokaj obširno mesto na južnem bregu Marice. Tu se prideluje izvrstno grozdje in mnogo riža.
Plovdiv — stari Philippopolis — leži sredi plodovite trakijske ravnine. Mesto se grupira okoli petih sijenitnih gričev, ki se dvigajo strmo iz ravnine. Mesto je bilo vsled svoje gospodarske in strategične lege ob križišču važnih cestnih linij že v prastarih časih izrednega pomena. Sedaj se rado imenuje druga prestolica Bolgarije. Legenda pravi, da so se tu zgodili mitološki čudeži Orfeja. V prahistoričnih časih je akropola mesta služila Odrisom, prebivalcem ravnine Marice, kot trdnjava proti krutim Besom iz Rodop. Filip II. Makedonski se je mesta vsled bratomornih bojev izlahka polastil, ga nanovo pozidal in naselil s kolonisti. Njemu na čast je dobilo ime Philippopolis. Iz tega imena so Trakijci naredili Pulpodeva, Slovani Plovdiv. Pod rimskim gospodarstvom je Plovdiv postal glavno mesto Mizije. Cesar Trajan je mesto lepšal ter mu dal začasno ime Ulpia Trimontium, Mark Aurel ga je obdal z močnim zidovjem, čegar sledovi so še danes pod imenom Hissar Kapia med gričema Nebet-Tepe in Džambas-Tebe ohranjeni; Septimij Sever je povzdignil mesto v metropolo Trakije, Caracalla, Heliogabal sta tu proizvajala znamenite igre, Lucijan slavi mesto kot eno izmed najlepših ponosno ležečih med Hemom (Balkan) in Rodopami. V 1. 251. so mesto razdrli Goti, kmalu nato Sarmati, ki jih je pregnal Konstantin Veliki 1. 322. Po vrsti je mesto dobilo potem obisk neljubih gostov: Vizigotov, Atilovih Hunov, Ostro-gotov, Avarov, Slovanov in Bolgarov. L. 812. se je mesta polastil bolg. kan Krum, Simeon Veliki
pa ga je podjarmil svoji državi. Krvoločni ruski polkovodja Svetoslav je tu poklal 20.000 branilcev mesta. V mestu so počivali Križarji Gott-frieda bouillonskega, tu sta se ustavila Konrad III. in Friderik Barbarossa. Gostoljubje sta plačala z ognjem in mečem. Do 1. 1364. so tu gospodarili Isaak Angelj, boljar Ivanko, flander-ski vojvoda Boudoin, Teodor Komnen, Ivan Assen in drugi. Lala Šahin je mesto privojeval Turkom. Ti so uničili skoro vse lepe zgodovinske stavbe, sami pa zapustili mestu le malo spomenikov, n. pr. mošeje Džumaja in Imaret, ki so vredne ogleda. L. 1928. je potres Plovdiv na polovico razrušil, vendar pa so meščani škodo hitro popravili. Danes šteje Plovdiv preko 100.000 duš. Mesto, ležeče ob svetovni cesti, ki veže Evropo z Azijo, je bilo eminentno važno trgovsko središče. Ta značaj ima še danes in šteje med prva trgovska bolgarska mesta. Plovdiv tvori tako rekoč ena sama, več kilometrov dolga ulica s kratkimi postranskimi dohodi. Zanimiv je arheološki muzej s prahistoričnimi, trakijskimi, rimskimi in bizantinskimi starinami. Tudi etnografski muzej je vreden obiska. Izmed cerkva je znamenita cerkev sv. Marine, cerkev sv. Nedelje z lepimi, dragocenimi lesenimi rezbarijami in katoliška cerkev sv. Ludovika s sarkofagom kraljice Marije Luize, matere sedanjega carja. Vredno-si je ogledati v starem mestu na griču Džam-bas-Tepe stare turške hiše in kopališča ter ostanke pokritega bazarja. Mesto ima mnogo šol, bogat pedagoški muzej, francosko in nemško šolo itd. Vsi griči mesta z imenom »Tepe« nudijo izvrsten razgled po mestu. Mestna slika spada med najinteresantnejše vse Evrope. Na najvišjem »tepe«, zvanem »Džendem-Tepe«, je stal za časa Trakijcev eden najlepših templjev Apolona. Na sosednjem »Bunardžik-Tepe« je spomenik ruskih bojevnikov, padlih okoli Plovdiva 1. 1877.
(Dalje prih.)
Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem
>
(Iz češčine prevedel V. K.)
(Nadaljevanje.)
DRŽAVNE PODPORE ZA LJUDSKO IZOBRAŽEVANJE V ČSR.
V proračunu ministrstva prosvete so vsako leto uvrščeni zneski za ljudsko - izobraževalne namene v smislu zakona z dne 7. februarja 1919. o organizaciji ljudskih tečajev dr-žavljansike vzgoje in v smislu zakona z dne 22. julija 1919. o javnih občinskih knjižnicah. Ministrstvo prosvete nudi iz teh sredstev na podlagi izkazanih potreb in v mejah proračuna večje in manjše podpore Jjudsko-izobra-ževalnim ustanovam, da se omogoči v vsej državi pravilna, enakomerna in sostavna ljudska izobrazba. Za podeljevanje državnih podpor za ljudsko izobraževalno akcijo veljajo naslednje smernice:
1.	Kdo more prositi za državno podporo? Za državno podporo za državljansko - izobraževalno delo morejo prositi krajevni prosvetni odbori, okrajni (mestni) prosvetni odbori, župni prosvetni odbori in prosvetna društva, ki z uspehom razvijajo svoje delovanje v smislu zgoraj citiranega zakona z dne 7. februarja 1919. Za državno podporo za javno občinsko knjižnico morejo zaprositi knjižnični odbori, ali kjer jih ni, predstavniki občin, na Slovašikem pa tudi društva, ki se zavežejo ustanoviti svojo javno ljudsko knjižnico.
2.	Kako je pošiljati prošnje za podpore.
Prošnje za državno podporo zia ljudsko izobraževalne namene se vlagajo na ministrstvo prosvete v Pragi. Ako se prosi za podporo za ljudsko izobraževalno delo v lokalni občini se sicer prošnja naslovi na prosvetno ministrstvo, vendar se jo pošlje pristojnemu krajevnemu prosv. odboru v potrdilo. Ta jo pošlje
pristojnemu okrajnemu prosvetnemu odboru, ki prošnjo natančno prouči in jo pošlje ministrstvu prosvete v rešenje (na Slovaškem se pošlje prošnjo za podporo referatu ministrstva prosvete v Bratislavi).
Ministrstvu prosvete (oziroma njegovemu referatu v Bratislavi) morejo direktno pošiljati vse najrazličnejše prošnje za podporo v ljudslko - izobraževalnih zadevah edino le okr. prosvetni odbori, glavni odbori po vsej državi se mahajajočih prosvetnih društev, dalje tudi najrazličnejše prosvetne korporacije glavnega mesta Prage (vendar velja za te korporacije navedena ugodnost te do preklica).
Prošnje za take podpore, ki zadevajo interese več okrajev, je pošiljati Dotom posredovanja onega prosvetnega odbora, v čigar območju naj bo središče one kulturne oziroma prosvetne ustanove.
Vsa poročila okrajnih prosvetnih odborov, krajevnih prosvetnih komisij in drugih po tem zakonu ustanovljenih društev so poštnine prosta.
3. Katere prosvetne akcije podpira država z denarnimi podporami.
Ministrstvu prosvete v Pragi (oziroma njegovemu referatu v Bratislavi) morejo biti po 2. točki te odredbe poslane najrazličnejše prošnje za državno podporo za ljudska-izobraževalne namene. Vendar pa podeljuje ministrstvo prosvete le naslednjim prosvetnim akcijam denarne podpore:
a)	za posamezna državljansko - vzgojna predavanja (ciklus najmanje 4 predavanj) v občinah z manj kot 500 prebivalci;
b)	za cikluse državljansko - vzgojnih predavanj, za izobraževalne govorniške tečaje in predavanja, za delovanje okrajnih (mestnih) prosvetnih odborov, za ljudsko-izobraževalne ustanove (tečaji in vežbe) namenjene strokovni izobrazbi pa samo tedaj, ako so le te združene z državljansko - vzgojnimi in vsestransko izobraževalnimi ustanovami;
(Dalje prihodnjič.)

Poslano"
Agentura neke volilne grupice v Ljubljani razpošilja med učiteljstvo po banovini na pisalnem stroju pisane in razmnožene anonimne letake, v katerih so trditve, ki so tako naivne kakor zlobne. Namen je sicer prozoren: napraviti razdor med učiteljstvom ter uporabiti to za svoj volilni namen in taktiko. Letak je sicer pisan v stanovskem žanru, kakor bi ga res pisal učitelj ter so spretno vpletene nekatere aktualne stanovske zadeve, a je le predobro vidno — »kam pes taco moli«. Dnevno politiko, ki jo pisec očita vodstvu organizacije, hoče sam avtor letaka zamesti med učiteljstvo in bi ga rad usmeril' v strankarsko namesto v stanovsko smer.
Očividno mu ni povšeči prebujanje učiteljstva, ki hoče tudi na političnem terenu samo varovati svoje stanovske interese in se potom lastnih vrst zavzemati za stanovska, šolska in prosvetna jirava, kar je bistvo prizadevanj učiteljstva v zadnjem času.
Izigravati se hoče potom letaka celo zaščito članstva, v katerem pogledu je udruže-nje prav v zadnjih letih največ storilo. O zaščiti članstva, tako v pretekli, polpretekli in
* Na željo pisca smo sprejeli ta dopis v
list kot zasebno pojasnilo učiteljstvu.
sedanji dobi in o intervencijah glede svobodnega kretanja učiteljstva so dobila srečka učiteljska društva tako podrobne informacije, da se lahko vsak član točno informira pri svojem društvu in razvidi klevete anonimnega pisca. Ta zelo podcenjuje učiteljstvo, ako misli, da bo naivno nasedalo zlbndihemfm lažem in intrigam.
Bajki in izmišljotini o moji izpodleteli kandidaturi v Ljubljani, o kaitferi piše anoni-mus v letaku, so se moji prijatelji in zastopniki neučiteljsikih organizacij v Ljubljani prav iz srca smejali, ker so poučeni o mojih »ambicijah« v tem pogledu. Seveda pa jaz piscu tudi prav rad odstopim senatorsko mesto, o katerem piše letak, da je memi obljubljeno za moje »izdajstvo« nad učiiteljstvOm, po katerem se čuti letakov pisec »ogoljufanega in iz-i grame g a«.
Avtor letaka, kakor okrog njega zbrano učiteljstvo »opozicije Udruženja jugoslovanskih učiteljev — sekcije za dravsko banovino«, ki ga je podpisal anonimno pod letak, si pa tudi po volitvah lahko prihrani napove dani »prieetek organizirane boirbe opozicije, ki si bo poiskala zvezo z že obstoječo opozicijo v drugih banovinah(???). da zruši despo-tizem nadutih koristolovcev in špekulantov«, Izjavljam namreč, da me tudi v tem oziru ne zadržujejo prav nikake ambicije in zelo rad brez borbe prepustim svoje dobrote, ugodnosti in hvaležen posel v Ljubljani in Beogradu preudarnosti in sposobnosti napove-
dane opozicije — posebno v sedanjih časih. Zelo žal mi je, da letakov pisec že prej ni organiziral opozicije med učiteljstvom ter vedno čaka šele vetra — ob volitvah.
Le nerad sem reagiral na anonimni letak, a sem to storil zgolj na željo prijateljev, ki mi pošiljajo letake s svojimi krepkimi pripombami, Iz katerih raizvidim, da je letak naletel med učiteljstvom na pravilen odmev.
V Ljubljani 29. aprila 1935.
Ivan Dimnik.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Vesel spomin na davno cvetno nedeljo priobčuje pod naslovom »Sramota z velikim snopom« Poberajev Matij/če v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val«, ki izhaja vsak četrtek zvečer v Ljubljani. Nova številka je izredno pestra. Joža Vombergar je prispeval »Zakleto Veroniko«. Janko Kač ilustrirano povestico »Soseska«, Sel Catini nadaljuje vedno bolj zanimiv in zapleten roman »Emilio Berenini«. Tone Čufar nadaljevanje izvirne komedije »Ameriška tatvina«. Profesor Lucijan Marija Škerjanec je prispeval kritičen glasbeni pregled itd. Naročila na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
Mali oglasi
H«ll oglasi, ki služijo v občinstva, vsaka beseda
posredovalne in socialne naaeac >0 par. Najmanjši znesek Din i-«
CEBELNE PANJE
A. 2. (Žnidaršičeve) izdeluje po najnovejšem načinu in najodličnejši izdelavi po najnižjih cenah v vsaki množini — Klamink Vinko, Dolga vas pri Kočevju.
ZA ŠOLSKE IZLETE, BLED-VINTGAR
Priporoča se restavracija »Potočnik« ob cesti Bled-Vintffar, ter poti na »Blejski Grad«. Ob vsakem času topla in mrzla jedila in brezalkoholne pijače. Znatno znižane pene. Za večje skupine, cene prehrani in eventualna prenočišča po dogovoru. — Za čim večja naročila in obiske se najvljudneje priporoča
Franc Anderle, Bled I.
CEBULICE
mečkov (Gladiolus primullinus) kom. 25 p oddaja Peter Močnik, šol. nadz. Studenci p. Mariboru, Stritarjeva 5.
KODAK KAMERA,
ki stane samo Din
75
Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotografično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranju.
KODAK BABY-BROWNIE
r T,,r i, . .	• 1	/ r S : . '	" r •
kamera je tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok posnemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere. Format slike je zelo lep, velikost pa 4 x 6 5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke.
i p t # p k
v. Í i-M ¡ Mm
mmh H
mm
mM
fi ii|;f
wjr.
^ * i
i .....-
limßl mi«
Krize bo konec,
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Zaupajte Vaš denar
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%. Vloge nad Din 400,000.000—	Rezerve Din 14,600.000 —
UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO
ČEMAŽAR JOSIP
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
n ■ n "	-T ■ ■ ■ ■
izvršuje vsa lit ogr af ska dela v n aj oku stt ej š i izdelavi
I
OVO»
z
1.	Baška na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
velikost 42 X 52, cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
FR. P.2.AJH
11 p i•I• i «r * U*HI**+ *>«'' "r '
priporoča: naočnike, ščipalni ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
IGN.ŽARG!
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 11
TELEFON ŠT. 20-69
Za dame!
Obleke, plašče, bluze, perilo
Za gospode!
Krasne srajce, velika izbira kravat
Za otroke!
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice Po priznano nizkih cenah!
»Napravimo izlet na Bled!«
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti!
Romantična lega, očarljivo lep razgled na jezero, Triglavsko pogorje in Karavanke, zanimivosti starega gradu, velika terasa za igre na prostem!
Omogočiti hočemo vsakemu, še tako skromnemu učencu udeležbo izleta na Bled, ki mu ostane v trajnem spominu. Spoznal bo biser Gorenjske, poletno rezidenco naše kraljevske rodbine
Hotel na blejskem gradu Vam nu li prvovrstno kuhinjo toplih in mrzlih jedil, kakor tudi vsa i krepčila, v prostornih zračnih sobah pa udobna prenočišča. V to svrho navajamo izletnikom naš cenik in smo prepričani, da nas tudi Vi počastite s svojim cenj. obiskom.
C fi II I It Zajtrk ali južina: Kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma Din 2"—. — K o s i I o (obed) I. vrste: 'uha, pečenka, 2 prilogi, močnata jed Din 10 —. 11. vrste: Juha, govedina, 2 prilogi Din 6'—. III. vrste: uha in 2 prilogi Din 4"^-. — Večerja I. vrste: Pečenka, 2 prilogi, močnata jed ali desert Din 1'—. L vrste: Rižoto s salato ali golaž s krompirjem Din 5'—. — Okrepčila: mslinovec, limonada (V* l kozarec) Din 2 —, — Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo Din 4'—. Ležišče na žimnicah za osebo Din 3'—. — Pri udeležbi 30 učencev in naročilu obeda ali večerje I. vrste dobita dva učenca gratis! Kuhinja izborna!	Porcije velike!	Postrežba točna!
Na željo preskrbi uprava skupno vožnjo po jezeru za osebo a Din 2"—. Vljudno prosimo pravočasnega naročila glede prihoda in hrane.
i
>e priporoča
z odličnim spoštovanjem
Uprava Hotela Grad, Bled
Pomladanski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana