Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Dim r—. LETO n. Utaja vsak dan opoldne, izvcemš! nedelj in praznikov. Mesežna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 80—. Neodvisen list UBBDNI8TT* Df UPRAVNI8TV0: SIMON GRKGORČICKVA ULICA ŠTEV. IS. TKLEFOH BfBV. 662. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Plameni ib vprašanjem naj se priloži nmmla La odgovor. Rafta pri poštnem ček. uradu štev, 18.6», '■žfiSfeSl Večnaja pamjat, novinari! Ko se pripravljamo, da z vso slovesnostjo proslavimo Vidov dan, veliki izhodni dan naše svobode, se polagajo v Beogradu zadnji kamni za grob duševne svobode jugoslovenskega naroda. Ko se yes jugoslovenski narod poklanja spominu velikih borcev Vidovega dne, ki so dali življenje za svobodo jugoslovenskega naroda, done iz Beograda besede poslanca Behmena: Večnaja pa-mjat, vam, novinari, ker s tiskovnim zakonom je konec vaše svobode. Naš svobodomiselni narod, čegar zgodovina je ena sama grandiozna epizoda boja za svobodo, naš narod praznuje letos Vidov dan v znaku najbolj nesvobo-doljubnih zakonov. Odkod to nasprotje, odkod ta dekadenca? Prezdrav in premlad je naš narod, da bi se mogel izneveriti najsvetlejši svetinji, ki jo je podedoval od svojih prednikov. Zato je naš narod svobodomiseln in svobodoljuben danes prav tako, kakor je bil od pamtiveka. Ne, v našem narodu ni krivde, če se dvigajo nad Jugoslavijo kosovskih junakov reakcionarni zakoni in naš narod je brez greha, če je v državi Petra Mrkonjiča pritisnjena svoboda k tlom. Krivda leži na drugih, na onih, ki so se dvignili nad narod, ki so si pritihotapili narodno zaupanje zato, da ga osleparijo za njegove pravice. In da ne bi narod spoznal te prevare, da bi bil njegov pogled še bolj zastrt, zato reakcionarni zakoni, zato nesvobodomiselni tiskovni zakon. Jasna ko beli dan je ta resnica in noben izgovor je ne zabriše, nobena zo-fistika je ne ovrže. Reakcionarni tiskovni zakon je sramota za jugoslovenski narod in nikdar ni ta sramota tako vidna, ko na Vidov dan. Nikdar pa nismo tudi tako trdno prepričani, ko ravno na Vidov dan, da bo ta sramota premagana. Zakaj v neprimerno težjih, v nerazmerno obupnejših razmerah je živel naš narod, ko je prvič praznoval Vidov dan in vendar je zmagal. Njegova vera v pravico je bila močnejša od jekla nasprotnika, njegova lju-bes&eu do narodne misli je bila silnejša, ko ves pritisk sovražnika in čeprav je bila pred osvoboditvijo Kalvarija smrti in trpljenja, je šel vseeno naš narod preko nje — v zarjo Vidovdanskih junakov, v svobodo. In tako bo tudi sedaj! Zaman vsi reakcionarni zakoni, zaman vsa nasilja, sila svobodo ljubečega naroda bo strla v prah vse te ovire. Za svobodo, kupljeno i milijoni življenj, se jugoslovenski narod ne bo dal opehariti! Ni treba, da bi se vstajenje naroda in njegova zmaga izvršila že jutri. Vidov dan uči, da se blesteče zmage ne doseže naenkrat, da velika stvar rabi tudi veliko dela in ge požrtvovalnosti. Nič zato, če doni danes svobodoljubnemu jugoslovenskemu narodu klic’: večnaja pamjat, vam, ki branite svobodo besede. Pride čas, ko bo svobodna beseda vseeno ostala in pride doba, ko bo doživela svoboda tiska svoj triumf. Tedaj pa večnaja pamjat vam, ki ste danes grobokopi svobode, tedaj gorje vam, ki ste onečastili Vidov dan! Ker kakor se ne da zatreti resnice, tako ne mor© uihče uteči pravici. Naj tudi ne nastopi naenkrat, enkrat pride vendarle njena ura in tedaj gorje vam, ki ste krivi, da se na Vidov dan onečašča jugoslovansko ime z reakcionarnimi zakoni! Pogajanja med radikali in radičevci. VERIFIKACIJA RADIČEVSKIH MANDATOV. GOTOV. SPORAZUM V GLAVNEM Beograd, 27. junija. Pogajanja med ra-dičevci in radikali, ki bi se morala pričeti včeraj, so odložena za danes. Verjetno ona oseba, kateri bo poverjeno po izvršeni verifikaciji mandatov HSS. Včeraj popoldne so bili delegati radikalne stranke g. Marko Trifkovič, Marko Gjuričič in Ljuba Zivkovič pri Pašiču in so z njim dalj časa konferirali. Na konferenci so dobili delegati radikalne stranke potrebne instrukcije za pogajanja z radičevci. Ker je ta konferenca trajala pozno v noč in v tem tiči glavni razlog, je pričetek službenih pogajanj odgoden za danes. Na današnji seji narodne skupščine bodo, kakor pričakujejo politični krogi, anketirani mandati verificirani brez debate. Nato se takoj pričnejo pogajanja med radikali in HSS glede definitivne rešitve lirvatskega vprašanja. V dobro obveščenih krogih, kakor tudi v vrstah onih, ki stoje zelo blizu obema strankama, trdijo, da bodo ta pogajanja bolj formalnega značaja, ker je v bistvu sporazum med radikali in radičevci že gotov. Izvršiti je samo redakcijo tega sporazuma, ki ga nato obe stranki podpišeta. Iz tega vzroka bodo imela pogajanja med radikali in radičevci, dasi^je še nekaj nujnih načelnih momentov, v glavnem tehnični značaj. Pri pogajanjih se bo poleg ostalega največ delalo na tem, kateri portfelji še dodelijo radičevcem in v kakem številu. Kar se tiče Pašičevih agend, ga bo v kabinetu nadomestoval Marko Trifkovič, ki vstopi v vlado kot minister brez portfelja in ki bo kot podpredsednik vlade vršil vse posle v Paši-čevi odsotnosti. Aca Stanojevič bo ver- jetno ona oseba kateri bo poverjeno vodstvo stranke. Za predsednika skupščine bo v slučaju, da vstopi Marko Trifkovič v kabinet, imenovana nova oseba. O vsem tem se širijo v političnih krogih najrazličnejše kombinacije. SAMOSTOJNI DEMOKRATI V ŠKRIPCIH. Samostojni demokrati stoje vkljub pisanju njihovega tiska na stališču, da je najboljše, da stopijo z ugodno formulo v opozicijo. Vendar neka struja v SDS želi, da samostojni demokrati izstopijo iz vlade s posebno deklaracijo. Ta deklaracija naj bi vsebovala kritiko radikalno-radičevske politike, ki je škodljiva državnim interesom. Pribičevič in še nekoliko njegovih zaupnikov nočejo o deklaraciji ničesar slišati. V dobroobveščenih radikalskih krogih trdijo, da bo v slučaju sestave nove RR-vlade prišlo do izstopa samostojnih demokratov. Prihodnji teden smatrajo vsi politični krogi za teden sestave RR-vlade. Kakor smemo sklepati po stanju stvari, ni nobenih ovir, da ne bi prišlo do tega. Situacija je bila včeraj tako ugodna, da se je splošno smatralo, da nikakor ni po-1 trebno odlašati s sestavo RR-vlade do | jeseni. Še manj pa bi bila v sedanjem i času umestna homogena radikalna vlada. ) REVIZIJA TISKOVNEGA ZAKONA. i Pod takimi avspicijami je zanimivo, { da so včeraj radikalni krogi in celo ne-kateri ministri govorili, da bo skoraj go-| tovo tiskovni zakon revidiran in da bo i vlada odstopila od njegovega izglasova-i nja pred letnimi počitnicami. podvzeti celo vrsto energičnih mer, s ka-j terimi hoče preprečiti vsako vmešava-j nje grških oficirjev v politiko. Vojska j na Grškem pa je danes boljša kot nekdaj j in smatra, da je potreben njen vpliv v i vseh vprašanjih zunanje in notranje politike. Kritika notranjih raz- mer. Seja skupščine. Beograd, 27. junija. V finančnem odboru se je včeraj nadaljevala debata o dvanajstinah. Prijavila sta se tudi govornika vladne večine: GavrTlovič in dr. Grgin. Gavrilovič je večkrat kritikoval sam zakonski načrt. Hotel je dokazati v polemiki z dr. Veljkovicem, da je proračun v ravnotežju. Za njim je govoril Šalih Baljič, ki je poudarjal, da o kakem štedenju sploh ne more biti govora. Iz proračuna se najbolje vidi politika vlade. Zakaj se nahajajo v dvanajstinah tako visoki krediti za osebne izdatke? To je posledica neopravičenega reduciranja velikega števila uradnikov. Sedaj imamo dvojni uradniški in penzionistov-ski kader. Kritikuje politiko vlade na-pram muslimanom v Bosni in Hercegovini. Nato govori posl. Neudorfer proti preganjanju vestnih in sposobnih uradnikov ter proti nameščanju uradnikov brez kvalifikacije. Pledira za ukinjenje izvozne carine. Kulovec žigosa nezakonitosti, ki se vrše v Sloveniji na vseh poljih državne uprave. Pledira prav tako za ukinjenje carine. Ob 19.30 je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes ob 17. Vzrok grškega prevrata. Beograd, 27. junija. Po radiogramih iz Aten so oficirji grške lige pred prevratom izdali memorandum ultimatične-ga značaja predsedniku republike Kon-duriotisu, v katerem zahtevajo: 1. Zaslišanje parlamenta, 2. ponovno oborožitev vojske z materijalom in municijo, 3. rešitev vprašanja beguncev, 4. zakon o zaščiti republike mora stopiti takoj v veljavo, 5. eksemplarično kaznovanje krivcev za dogodke v Mali Aziji, 6. obnova grško-jugoslovenske zveze na podlagi narodne suverenitete. Beograd, 27. junija. Zunanje ministrstvo kakor tudi grško poslanstvo nista tekom včerajšnjega dne prejela nobenih novih poročil iz Grške. Izgleda, da so vse brzojavne in telefonske zveze med Atenami in Solunom ter našo mejo pretrgane. Beograd, 27. junija. Vzrok vojnega prevrata na Grškem tiči v nezadovoljstvu oficirjev, ki so prejšnji vladi zamerili, da je zapostavljala organizacijo vojske in razvoj prirodnega bogastva zemlje, zlasti pa, ker je v zunanji politiki doživljala vseskozi same neuspehi. Oficirji pa so ogorčeni tudi nad parlamentom, ki se je posvetil samo osebnim vprašanjem in ki ni bil dovolj pozoren na vojsko. Parlamentarna večina pa s svoje strani trdi, da je gotovo ves narod za vlado, in da je potrebno, da se oficirji ne vmešavajo v politiko. Pred prevratom je izdala vlada komunike, v katerem pravi, da ni nihče proti republikanski vladi in da je republika v nevarnosti od strani oficirjev. Oficirji se morajo ukloniti novi vladi, ki bo dovedla državo v' normalno stanje. Izgleda, da je vlada Mihalokopulosa že sklenila, s Beograd, 27. junija. Včeraj popoldne > se je v zakonodajnem odboru nadaljevala j diskusija o tiskovnem zakonu. Prvi je ■ govoril D r 1 j e v i e (črnogorski Jedera-| Jist), ki je poudarjal, da novi reakcionar-! ni tiskovni zakon ni ničesar drugega, kakor namera, da se hoče tisk staviti v službo korupcije in reakcije. Sprememba vidovdanske ustave je neobhodno potrebna za pravilen razvoj razmer v državi in sploh v vseh sestavnih delih države. V.ido\ dansko ustavo je treba nadomestiti z drugo boljšo ustavo. Kakor vse izgleda, se je Beograd zarotil, da razširja razne lažnjive vesti o Črni gori iz prejšnjih let. V šolskih knjigah se falzificira zgodovina Črne gore. Dr: Zanič: ^Niste vi sami; isto se godi tudi pri nas!< D r 1 j e v i č : Vem, danes je klevetnik proti Črni gori sam minister prosvete! Govornik čita nekatere odstavke iz knjige univ. prof. Stan. Stanojevič, v katerih se omalovažuje zgodovina Črne gore. Isto je tudi z geografijo Marinkoviča. Ne vem, v koliko je prosvetni minister mišljenja, da s takim postopanjem ustvarja jugoslovensko edinstvo. S takim postopanjem se vzbuja le mržnja med poedi-nimi sestavnimi deli države. Jugoslavija ne sme postati grobnica vseh dosedanjih tradicij, ampak sinteza vseh tradicij in idej iz preteklosti. Nato je govoril še dr. L o r k o v i č, ki samo resumira vse to, kar so poudarjali njegovi predgovorniki. Pritožuje se nad tem, da se ni oglasil k besedi nihče od vladne večine, ker se tako odvzame opoziciji pravica, kritikovati vladno večino. Seja je bila nato prekinjena. Prihodnja seja se vrši danes popoldne ob 17. uri. OSTRA NOTA BOLGARSKI VLADI. Beograd, 27. junija. Konferenca poslanikov je izročila bolgarski vladi ostri noto, v kateri protestira radi pisanja bolgarskega tiska in radi objavljenih tendenc bolgarske vlade, da v slučaju potrebe pozove pod orožje vojsko brez predhodne odobritve poslaniške konference. Nota opozarja bolgarsko, vlado na težke in nedogledne posledice, katere more imeti ta stvar. KONVENCIJA O ŽELEZNIH VRATIH. Beograd, 27. junija. Včeraj sta se sestali k seji naša in rumunska delegacija. Podpisana je bila posebna konvencija o prometu pri Železnih vratih. SESTANEK CARISTOV. Moskva, 27. junija. Varšavski listi poročajo iz Pariza, da so tja dospeli generali carske armade Vrangel, Denikin in drugi na antirevolucionarni kongres, na katerem bodo med drugim sklepali tudi o novih akcijah proti sovjetski vladi. OBSODBE NA BOLGARSKEM. Sofija, 27. junija. Nevzdržno stanje na Bolgarskem se nadaljuje. Sleherni dan prinese več smrtnih obsodb. Med drugimi je bilo obsojenih tudi več članov komunistične mladinske organizacije. J. K.. Kosovo. NA VIDOVDAN. Vidov dan je dan živih in mrtvih. V naših narodnih pesmih se pravi o tem skrivnostnem dnevu, da skozi noč bleste jutranje zarje in se tako umirajoči dan preliva v ostajajočega. Vidovdan je misterij smrti in življenja. Življenje, ki je ugasnilo, se je skozi noč prelilo v novo,' mlado jutro. Narodu, ki živi lastno življenje in prisluškuje večnim zakonom, je ves obstoj na zemlji, kjer živi, zapisan smrti. In simbol našega Vidovdana je Kosovo. Tam je umrl dan, a skozi noči so sipale jutranje zarje svoje plamene. Človek jih je slutil, preden je videl novo solnce. Kosovo je simbol in poslanstvo srbske rane. Kaj nam govori noč na Kosovem, ko vstajajo duhovi umrlega dne. Odkod in kje so nove zarje? Čudežno leži ta ravan, srce teh zelenj. Skozi ozko sotesko, visoko med skalami, pod katerimi šumi Lepenac, hiteč proti jugu do Vardarja, se vije pot proti Kosovem. Tam gori na vrhu Kačanikskal počiva legendarni Musa Kesedija, s katerim se je boril kraljevič Marko, predstavitelj neumrle sile in moči v podjarmljenem narodu. Po dolgem boju ga je zmagal in Mtisin grob samuje ob vhodu na Kosovo. Soteska se odpre in pred našimi očmi se razgrne morje zemlje, ravne kot dlan, na kateri so nalahno vznemirjeni valovi. Na jugu stoji bela Šar planina, njeni grebeni se ponižujejo in obdajajo v širokih lokih Kosovo. Kamor zdrsi oko, zemlja in zemlja. Po njej se vije pot med pravljicami, ko je bila zemeljska slava še mogočna. Blizu Uroševca leže razvaline Nerodimlja, nekoč carski dom in prestolica Nemanjičev, kamor so se zatekali po burnih dneh, v katerih so gradili državo. Nad mrtvim kamenjem blesti žar mrtve družine. Tukaj je umiral podjetni in slavni Miljutin, na tem mestu je izdihnil nežni Uroš, zadnji potomec silne družine. Pesem pravi o njem, da je imel tako bledo lice, da se ni vedelo, kdaj se je rodil in kdaj mu je zastalo srce. V Lirljan pelje pot, tja, kjer molči najstarejša cerkev na Kosovem, zadužbina Nemanjičev. Kdo so tiste ponosne sence, ki so obstale v bežečem trenutku na hrbtu zemeljskega valu na Gazi - Mestanu? Tam ne morejo spati Lazarjevi konjeniki, ki še vedno v daljo upirajo oči. Nedaleč od njih trohne Muratove kosti. Pod nizkim svodom je katafalk, pregrajen s črnim baržunom. Nad glavo turban, pred katerim so se klanjali narodi. Večni mir diha okrog tulbeta. Korani leže zaprti, nihče ne prebira molitev. Odmev iz dni strašne smrti je ta grob, ki pa ne more oživeti v tej zemlji in je zaprt globoko v. zemlji pod marmo-rom. Duh trohnobe plava nad njim. Snetan in mrtev, ne more odpreti oči, da bi pogledal tja proti Zvečanu, izpod katerih sten. je njegova vojska planila na Kosovo. Nad "tistimi otožnimi in mračnimi Zvečanski-mi stenami stoje zidovi, prav tako mrtvi kot tulbe in med njimi tiplje, tiplje oslepljeni Štefan Dečanski. Zadaj za Prištino, kjer se belijo minareti, se je zemlja vzvalovila. Ko val proti jugu upade, zraste iz tal Gračanica. Tako varna je v noči, kakor bi se oblak spustil z neba in bi počival na zemlji. Narodna pesem pa jo primerja s cesarsko krono. V enem izmed najlepših kotičkov Kosova stoji, kamor ne sežejo niti kosovski vetrovi. Orehi in topole jo zagrinjajo z zelenjem, v njenih kupolah in stenah vlada sladka harmonija in narod trdi, pogled nanjo ozdravlja bolnika. Gračanica je duša Kosova. Zgraditi jo je dal nemirni Miljutinov duh, kateri ni našel pokoja na zemlji. Odrešenje svoje je hotel izpolniti z njo. Visbka je, a ozki prostori, ustvarjeni za najglobjo pobožnost. Po stenah je živopisec risal podobo za podobo. Skoro vsa družina Nemanjičev gleda na nas. Resni in žalostni so njih obrazi. Toda arnavtovo sovraštvo ni ugasnilo pred njimi. V divjem besu jim je iztaknil oči. Edino pred podobo nesrečne Jelene, Miljuti-nove matere, ki je tolikanj trpela za svoja sinova, mu je omahnila roka. Osupljena je podoba prekrasne Simonide. Miljutinove žene, toda amavtov nož ji ni izbrisal nebeške lepote. Čeprav ni oči, se ti vendar zdi, da te gledajo in odpuščajo skrunilcu. Na desni strani je sveti grob. Tam je_ležal Lazar, dokler ga niso prenesli v Ravanico. Gračanica je simbol srbske cerkve. Na njenih tleh je klečal Lazar pred bojem in na tisto kamenje je curljala kri, ko so ga prinesli iz boja. Tam krog Gračanice pa tava Kosovka de-voika in išče Zvečao, koga bi napojila s hladno vodico, ona je pesem, ki je zajela iz preteklosti in- daje bodočim rodovom. Ta pesem in Gračanica so zarje novega dne. One so skozi suženjsko noč spojile preteklost s sedanjostjo. Ko se je razgrnil nad Kosovem novi dan, je ležala zemlja pod solncem gola in pusta, človek mi njej ni vedel ne kod, ne kam. Nekoč je bilo Kosovo žitnica srbskih zemelj. Tedaj so se dvigali na njej ponosni carski gradovi. Sedaj je vse izbrisano, le razr valine govore o tihi noči. Nov rod je prišel, reven in s praznimi rokami. Toda v tem rodu živi Nemanjičev duh, silni in ustvarjajoči. In pričel je graditi znova, od tal, kajti zemlja je skoro prazna in deviška. Že lega Kosova je simbolična. Na njej se sever pretoči na jug. Zdi se, da bije na ujem srce, kajti ena žila vodi vode na sever, druga na jug. Tako pošilja srce svojo kri na obe strani. Veliko je trpelo od tistih dni, ko so se Turki pričeli razlivati po plodni ravani. Potem so krdela divjih Arnavtov pustošila in plenila. Goreli so domovi, gorela polja in narod je obupaval. Arnavtski nož ni poznal usmiljenja. Pred njim sta hodila strah in trepet. Zdaj se je narod oddahnil. Komaj da veruje v svobodo. In vendar je nekaj skrivnostnega nad to zemljo. Čeprav razvaline čez dan utonejo v zemlji ter izginevajo sence, se vendar zdi, da plava nad žitom in zelenimi pašniki tajinstvena groza, ki brani ljudem, da bi se dotaknili zemlje. Pravijo, da jo ljudstvo čuti in sluti. Toda to je le hipna sila. Zemlja zahteva življenja. Različna ljudstva so ostala na Kosovem. Turki se selijo. Za to zemljo so umrli, ne zanimajo se zanjo. Le z visokih prištinskih minaretov se oglaša mistična mujezinova molitev: »Allah Il-Allah!« Niso besede, le melodija narašča in pada. Prečudna, strastna in mistična je ta molitev, kakor bi gorela v njej vsa groza Mohamedove vere. Obenem pa tako žalostna, da sliči vodi, ki teče iz življenja v smrt. Po postajah prosjačijo ciganski otroci. Z neverjetno komedijo se ponižuje pred človekom, da ga postane sram zaradi človečan-stva. Cigan ne dela, on poje in prosjači. Kakšna je razlika med njim in srbsko deco, ki prodaja okrepčila, da služi denar. Bistre in ponosne so oči teh malčkov in z veliko radostjo pripovedujejo, da znajo že brati in pisati. Veselje nad življenjem veje iz njihovih obrazov. Pa kaj veš, na katerih ramenih bo slonelo novo življenje. Visoki, plavolasi kmetje pripovedujejo, da imajo v Lipljanu štirirazrednico. Na lastne stroške so pričeli graditi osemrazrednico. Vsak mora prispevati. Stariši se uče od dece. Po vsem Kosovem grade šole. V vsaki vasi hočejo zgraditi cerkev po vzoru Gračanice. Nad petdeset jih mislijo postaviti. Z Arnavti in Turki žive zdaj v mirni soseščini. V prvih časih se Arnavti niso brigali za šole. Da, rajše se je izselil, kot bi dal otroka v šolo. Toda v poslednjem letu so že zaprosili za šolo. Čeprav se še vedno selijo, edini slučaji pri Amavtih, se ponekod že mešajo s Srbi. Počasi pa se razumevajo z novo dobo. Kosovsko okrožje šteje danes nad devet-'tisoč šoloobiskujočih otrok. Domačini imajo pestre noše in lepe vezenine. Med nje so prišli kolonisti. Črnogorci, Ličani, Primorci, Sremci, vse se je podalo na delo. Prva leta, odkar niso pridelali lastnega semena, je delo trdo in neusmiljeno. Nekateri niso zmagali. Drugi so prišli do blagostanja. En sam kmet iz lipljanske okolice je lansko leto naložil trideset voz žita. Hiše kolonistov so pokrite z rdečo opeko, obdane s sadnimi vrtovi, po katerih stoje čebelnjaki, vodnjaki dajo svežo čisto vodo. Komaj so razorali zemljo, že se porajajo novi načrti. Zgraditi nameravajo sladkorne tovarne, da prisilijo k delu tudi cigana in Arnavta. Česa čaka Kosovo? Stroja. Za roke je preveč dela. Zemlja je vstvarjena za stroj. Kadar bodo pričeli prhati po gladkih tleh, bo žitnica iz srednjega veka oživela. Kosovo čaka živine, goveda, tovarne, vzor-j nih kmetij in takih šol, čaka vodnih naprav, i Narodna sila in moč sta nam porok, da se , bo v desetletjih rodilo blagostanje, ki bo stotisočem radodarno odpiralo srce. Kdor je videl to zemljo, kjer je življenje takoreč izbrisalo vso preteklost in je bral Načrte Kosovčanov za šole, cerkve, bolnice, tovarne, železnice in ceste, ta ve, da vstaja na golih teh mlada, sveža kultura, ki bo oplodila bodoča stoletja. Radost, ki se iskri v otrokovih očeh, ko pripoveduje, da zna brati in pisati, ponos, ki odseva iz oči kolonista, kadar si postavi hišico in zorje zemljo, vera, ki je tisoč načrtov rodila za delo v bodočnosti, vse to nam razodeva kosovsko devojko, ki vidno napaja duše. Njen napoj je delo, vera in brezmejna radost nad življenjem. Ta'njen napoj je simbol Kosova, našega Vidovdana. preduje. Tako se doznava, da so se že vsi važnejši faktorji, ki imajo o tem odločevati, izjavili za sporazum. Stavljen je celo g. Pa-šiču formalen predlog, da odredi delegate, ki se bodo pogajali z radičevci in g. Pašič je ta predlog usvojil. Na vsak način pa bodo delegati odrejeni pred Pašičevem odhodom na oddih. Zelo mogoče je, da bo sporazum dosežen še v tej seziji skupščine, ni pa verjetno, da bi bil takoj tudi realiziran. V podrobnostih bi se pričel sporazum izvajati šele na jesen. Do tedaj bi ostala vlada Pa-šič-Pribičevič, če ne bi posebne potrebe po- Vsa dežela je polna hvale o okusnosti, težnosti in redilnosti testenin »PEKATETE«. Tovarna izdeluje najrazličnejše vrste za juho in prikuho. Izberite si pri \ ase m trgovcu, kar Vam ugaja! vzročile rekonstrukcijo vlade in postavitev homogene radikalne vlade. — Opozarjamo, da piše to »Vreme« od četrtka in da so s* njegove napovedi točno izvršile, ker ofieiel-na pogajanja med radikali in HSS so se ž« pričela. Tako so vsi vodilni srbski listi v službi sporazuma. Naj bo jugoslovenskemu narodu prihranjena sramota, da bi se na Vidov dan spominjali onih slovenskih listov, ki pišejo proti sporazumu. Po fašištovskem kongresu. Opozicija rimske zbornice je nekoliko iz-nenademr. Ne morda radi mirnega in monotonega poteka fašistovskega kongresa, marveč radi odločnih izjav voditelja fašistov, Mussolinija. »Pred 1. 1848 so bile državne institucije absolutistične, po 1. 1848. so se prilagodile liberalizmu, sedaj pa morajo postati fašistovske,« to so' bile besede rimskega vojvode, . ki jih je izpolnil s svojo teorijo,- da smatra nasilje za bolj moralno, nego kompromise, ako izvira iz ideje, ne pa iz nizkotnih računov in interesov. Za opozicijo značijo te besede brezobziren boj in odklonitev vsakoršnega kompromisa. Pred letom dni je bil položaj nekoliko drugačen. Umor poslanca Matteottija, ki je bil zasnovan od odgovornih fašistovskih prvakov, je imel za posledico simpatije širokih plasti naroda do zadržanja opozicijonalcev, ki 90 ta dogodek izrabili, da so pred vsem svetom dokazali gnilobo, ki vlada v fašistovskih vrstah. Mussolini se je svojega tedanjega prekarnega položaja dobro zavedal in se je pokazal napram opoziciji zelo popustljivega. In morda bi bilo prav, ko bi skušala tedaj opozicija doseči, kar se je v danih razmerah doseči dalo. V precenjevanju svoje moči pa je odločno zahtevala Mussolinijev odstop, na katerega pa on ni hotel in tudi ni mogel pristati, ako ni hotel uničiti samega sebe. Tedaj je Mussolini že kolebal med stremljenji fašizma in-načelom državljanske svobode. V enem letu se je marsikaj spremenilo. Struja brezobzirnega nasilja v ffisistovski stranki, njej na čelu glavni tajnik Farinacci, je pridobivala vedno več pristašev in njeno stališče je zmagalo tudi na zadnjem fašistov-skem kongresu. Prej kolebajoči Mussolini si je osvojil njihovo stališče in to z vsem po-vdarkom povedal urbi et orbi. Italijanska država naj postane fašistovska organizacija, kar pomeni isto, kakor, da se je opozicija naenkrat znašla izven države, i»-ven obstoječega prava. To Mussolinijevo ia-transigentnost je lahko razumeti, ako pomislimo, da je v narodu že obledel spomin na Matteottijev umor, da je poleg milice v rokah fašistov tudi vojska, ki se je dolgo branila postati fašistovski hlapec. Uradništvo je na milost in nemilost izročeno vladi in rimski parlament je v marsičem zakonitim potom uveljavil stremljenje fašistov. Uradniški aa-kon je »jeformiran« popolnoma v interesu fašistovske stranke. Vsak uradnik, ki se n* strinja s politiko vladajoče stranke, je lahko takoj odpuščen iz službe. Sam pravosodni minister je ta reakcionarni zakon utemelje-val s tem, da je to neobhodno potrebno, ako se^hoče državo »pofašistiti«, kajti današnji režim v Italiji ni po mnenju tega ministra navadna vlada, marveč »vrhovna suverena oblast Italije«. Tudi tiskovni zakon, za katerega se je Mussoliniju tako mudilo, je popolnoma prikrojen v interesu stranke. Umevno je, da je v takih razmerah povsem , nemogoče govoriti o kaki demokraciji. Italija se nahaja v revolucijonarni dobi, ni pa aa-; enkrat mogoče prorokovati posledic te revo-■ lucije. I So pa v Italiji politiki, ki vidijo v zadnjih političnih dogodkih velikopotezni načrt predsednika Mussolinija. Po njihovem mnenju hoče Mussolini napraviti enkrat za vedno konec razdrapanim političnim razmeram v Italiji. Mussolini si je baje postavil za svoj eilj izzvati po angleškem vzorcu tri velike stran-k©: konservativno, liberalno in delavsko stranko. Nočemo raziskovati upravičenosti takih domnev, naglasiti hočemo rajši, da preživlja italijanski narod težko krizo, iz katere pa s* bo nekega dne vsled svojega viharnega ana-čaja rešil, če ne prej, vsaj tedaj, ko doseže fašistovska zvezda svojo kulminacijsko toiko in se prične nagibati k zatonu. Beograjski listi za sporazum. »Politika« piše: Kljub trdovratnemu za- ' gotavljanju samostojnih demokratov,-da ne bo nič s sporazumom, trde radikali še naprej, da je vprašanje sporazuma na najboljšem potu in da je njegova rešitev samo vprašanje časa. Včeraj se je tudi že trdilo, da bodo takoj imenovani delegati za vodstvo oficielnih pogajanj. (To se je zgodilo. Op. ured.) Kar se tiče vstopa radičevcev v vlado, ni še to vprašanje popolnoma razčiščeno. Je pa mnogo znakov, da se je g. Pašič odločil, da odloži to vprašanje do jeseni. »Samouprava«, glavno glasilo radikalov, pa piše: Gg. Davidovič, Korošec in Spaho se trudijo z vsemi sredstvi, da onemogočijo naravni in logični sporazum med radikalno stranko in radičevci. Ta sporazum, na katerem se dela in od katerega mora imeti država in narod trajno korist... In v dalj-nji polemiki pravi »Samouprava«, da ves narod pričakuje, da bo politika sporazuma kronana z uspehom. >Vreme« o sporazumu. Poloncielno radi-kalno glasilo, »Vreme«, pi§e ° sporazumu sledeče: Čeprav je vsled Pašiceve bolezni potek radikalno - radičevskih pogajanj malo zastal, je vendar vse polno znakov, vsled katerih se more reči, da sporazum vidno na- Politične vesti. r= Namestnik gospoda Pašiča. Mladinsko popoldansko glasilo je smatralo za potrebno, da je tudi v tm vprašanju pokazalo svojo modrost. Pravi, da je imenovan za namestnika g. Pašiča Marko Gjuričič in da ne more biti niti govora o tem, da bi bil imenovan nekak direktorij, ki bi nadomestoval g. Pašiča. Temu nasproti bodi ugotovljeno, da radikali še nimajo te naivne navade, da bi javno predstavljali najožji krog, ki je za politiko stranke merodajen. Take stvari bi obešal na veliki zvon pač edinole »Slovenski Narod«. = Nov sovjetski poslanik na Dunaju. Predsedstvo osrednjega • izvrševalnega odbora v Moskvi je odpoklicalo dunajskega sovjetskega poslanika Joffea in na njegovo mesto imenovalo Bersina. — Deklaracija nove belgijske vlade. V obeh belgijskih zbornicah je bila te dni pre-čitana deklaracija nove belgijske vlade. Deklaracija naglaša v glavnem, da želi vlada vzdržati prijateljske stike z zavezniškimi državami. Belgija ni nikdar zasledovala drugih ciljev, razen dosege pravične odškodnine in zajamčenja lastne varnosti. Tudi nova vlada bo vztrajala na stališču, izraženem v formuli: razsodišče, varnost in razorožitev. Po vzgledu drugih industrijskih držav bo tudi nova vlada ratificirala vvashingtonsko konvencijo in posjodbo o osemurnem delavniku. Nadalje predloži vlada zbornici dve mednarodni pogodbi in namerava doseči proračunsko ravnotežje. Liberalci so soglasno sklenili glasovati za nezaupnico, za nezaupnico bo glasovalo tudi 10 poslancev katoliške desnice. = Delavsko gibanje na Angleškem. V dveh največjih angleških industrijskih taborih železničarjev in rudarjev se je polastilo ' delavstva veliko nezadovoljstvo, ker se je . raznesla vest, da nameravajo delodajalci podaljšati delovni čas za eno uro. V rudnikih traja po dosedanji pogodbi delovni dan 7 ur. la pogodba pa ugasne tekom poletja m treba bo novih pogajanj. Zastopniki delavstva so izjavili, da o kakem takem predlogu sploh ne razpravljajo. Ministrski predsednik je izjavil Macdonaldu, da ne obstoja zaenkrat no-ben razlog za razburjenje, in da bo vlada intervenirala v najskrajnejšem slučaju. — Trockij. Po poročilih agenture »Ceps« 8e “Trockij še ni pričel aktivno udejstvovati v politiki. Trockij samo še opazuje in čaka, da pride njegov čas. Da pa ostane masi v svežem spominu, se udejstvuje časnikarsko, toda samo o stvareh, kjer ne more Pr“' nasprotje z vodilnimi ljudmi sovjetov. ia je priobčil Trockij več člankov v »Pravdi« in v »Izvestijah« o kitajskih dogodkih. Dalj« je začel Trockij živo propagirati elektrifikacijo SSSR. V ta namen priporoča Troekij znižanje cen za vse elektrotehnične izdelke, da bi se tako mogla elektrifikacija Rusije te» lažje propagirati. — Položaj v Kini stalno bolj napet. Po poslednjih londonskih vesteh se položaj n* Kitajskem stalno slabša. Zlasti se s strahom pričakuje veliki nacionalni praznik, ko m vrše »slavnosti zmaja«. Tedaj pride sigurno do velikih demonstracij po vsej Kitajski. — Iz Kantona J90 na povelje ameriškega konzula odšli že vsi Amerikanci. V Pekingu se stavka hitro širi. Tudi 500 evropskih žen in otrok je odpotovalo iz Kantona. V mesto je odplula ameriška topovska ladja. Tudi z Amou prihajajo vesti o naraščajoči agitaciji kitajskih študentov proti tujcem. Britanski, ameriški in japonski konzuli so zaprosili svoje vlade, da odpošljejo v Amou bojne ladje. Parniki so vedno pripravljeni, da odpeljejo žene in otroke. Britanski generalni konzul v Kantonu je v ostri noti opozoril kantonsko vlado, da bo vsak poskus vdreti v evropski del mesta zamorjen a oboroženo močjo. = Važna konferenca v Moskvi. Moskovski listi napovedujejo prihod sovjetskega poslanika v Parizu Krasina, londonskega poslanika Rakovskega in berlinskega poslanika Krestinskega, ki se sestanejo v Moskvi s čičerinom v svrlio razpravljanja o mednarodnih problemih. Z ozirom na dogodke na dalj-njem vzhodu in na razna druga vprašanja, ki so v zvezi z garancijskim paktom, pripisujejo moskovski diplomatični krogi temu sestanku velik pomen. Dopis. Zagorje ob Savi. Občinske volitve se bodo vršile dne 6. septembra. Opažati je mrzlične predpriprave raznih strank. Bolje bi bilo mi-sliti na gospodarsko konsolidacijo vseh dav-koiilačevalcev, nego ^na strankarsko razcepljenost, kajti le v slogi je moč. To v premislek prizadetim, da ne bo prepozno. RAZSTAVA brata DOBROVIČA, dolinah, KOS se definitivno zaključi v četrtek 2. julija. Zadnje vodstvo po razstavi je v ponedeljek 30. junija. — N. G. »Slovenski Harod“ pred Stolom sedmorice. Svoječasno smo poročali, da je bil »Slov. /Narod« na tožbo gg. Jelačina ml in dr. Ravniharja pred deželnim sodiščem v Ljubljani obsojen radi skrajno nesramne pisave »glasila slovenske inteligence« po skupščinskih volitvah. Pisal je o izdajalskih Jelačinovcih, da vse ljubljansko trgovstvo žigosa izdajalsko postopanje g. Jelačina, da obsoja postopanje g. Jelačina kot izdajico interesov ljubljanskih trgovskih krogov. O dr. Ravniharju J»a, da je pometati ljuliko izdajalskih in ari-Vističnih mandatolovcev, ki se skrivajo za »naprednimi«, v resnici lažinaprednimi ter klerikalnimi priganjači dr. Ravnikovih, dr. Ravnikarjevih ter narodno - socijalističnih frakcij, da je obsoditi tiste žalostne figure, ki so zgolj iz osebnih motivov izdali napredno stvar in izročili • Ljubljano klerikalcem. Obtoženi urednik se je zagovarjal edino s lem, češ, da članka ni bil čital pred natisom. Na razpravi je njegov zagovornik skušal na- stopiti nek takšen dokaz resnice, ki ga pa ni mogel konkretizirati. Deželno sodišče je zagovornikov predlog zavrnilo ter obsodilo odg. urednika na 1000 Din globe, na plačilo vseh stroškov ter v objavo razsodbe najkasneje v drugi številki »Slov. Naroda« po pravomočnosti sodbe na prvi strani. Proti tej sodbi je vložil odgovorni urednik po svojem zagovorniku ničnostno pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu. Najvišje sodišče je pritožbo v vseh točkah kot neutemeljeno in nezakonito izvedeno zavrnilo ter potrdilo prvo sodbo. Glede predlaganja dokaza resnice pravi sodišče, da je prvo sedišče po pravici odbilo tako nedoločen predlog, ko obtoženec v pogledu dokazovanja resnice ni niti navajal posebnih dejstev, katera naj bi priče potrdile. »Slov. Narod« je dobil lekcijo, ki jo je zaslužil. Radiofonija. VIII. Moja dva aparata. Razno. Na Dunaju, 24. junija. vidiš kondenzator ali varijometer s stopnjami 0—180. Ako je igla rahlo nastavljena na kristalu, točiš kondenzator in — iščeš pošiljalno postajo. Skoro vsak aparat se oglasi pri drugačni stopnji, kajti to zavisi od tvoje antene, od lege, od vremena, od energije pošiljalca itd. Ti aparati so navadno le za domačo rabo v okrožju do 30 km, včasih tudi do 50 km in več. Ako se pa obistini vest, ki jo je objavil »The Wireless Agec, tedaj bo mogoče slišati posiljalne postaje do 450 km oddaljene, torej nekako Ljubljana—Dunaj. Francoz Fi-liks Thuar je iznašel tak kristal iz železnega silicija. Detektorski aparati zadoščajo za domačo postajo. So jako preprosti. Poleg tega, kar vidiš, je samo še določeno število metrov žice, ovite na poseben način. Oblika je zelo različr na. Imamo že take aparatke v ročaju dežnika, palice, v tobačni pipici, čisto majhne igračice so to, ali slišiš. Kdor hoče poslušati oddaljene postaje, si mora pač omisliti aparat višje potence — ta-kozvani cevkasti aparat, ki so danes od ene do deset in večcevkasti. — Najobičajnejši so-trocevkasti aparati, ki morejo v Evropi zadoščati najbolj pretencijoznim amaterjem. Moj aparat je tak-le: Čujeni, da sem raznim čitateljem zelo vstregel s svojimi praktičnimi nasveti, prejel šem tudi sedem pisem z raznimi vprašanji. Ne morem vsakomur odgovarjati in na — vsako vprašanje, kar bi mogel storiti le praktičen strokovnjak. V' kolikor 'morem, sem deloma že storil in še — storim; opozarjam torej interesovane čitatelje na ta in bodoče moje dopise, kajti: vsak dan nam prinese kaj novega Tovarne se že kar boje vsakdanjih novosti in — novih patentov. Ob ponedeljkih se malce oddahnejo, ker ob nedeljah patentni uradi ne poslujejo. Ne šalim se, to je dobesedno resnica! Zato tudi ne zmanjka gradiva, ki mora živo zanimati vsakega amaterja in tistega, ki hoče amater šele postati. — In takih je v Jugoslaviji gotovo — tristo tisoč. Tudi tega ne pretiravam. Ako je le na Dunaju uradom prijavljenih aparatov že čez 160.000, ki plačujejo družbi Rn-Wag (Radio \Vien A. G.) mesečno čez 3 200 milijonov kron ali okroglo 3 milijone dinarjev in je gotovo vsaj toliko Schwarzhorer, potem pač ne bo število 300 tisoč preveliko za mnogo večjo Jugoslavijo. In ko bodo naročene oddajne ali posiljalne postaje poslovale, boste videti, kako neverjetno hitro bo castlo število amaterjev. Kdor sam enkrat ■Vidi ih — sliši, ne bo dal miru, dokler ne bo imel aparata v hiši. — V Londonu, Ne\v-Yorku ie že več aparatov nego človeških ’ glav! Ali boste torej verjeli? Čital sem to v resnih listih. Mnogo je amaterjev, ki imajo po več aparatov raznih sistemov in za «®a,ne potrebe, ki so že naravnani za različne postaje po svetu. Amater kar pretika ročice, pa sliši zdaj poročila z Eifflovega stolpa, zdaj čisto glaseči se Rim, pa zopet London itd. človeka pretresa kar radostno presenečenje, ko se naenkrat začuti, n. pr. sredi največje londonske koncertne dvorane, kakor da sedi tamkaj z razprtimi očmi. Sliši vse, čuti šumenje in vrvenje ali grobno tišino po dvo-runi, čuti, da se nahaja v ogromnem prostoru z izborno akustiko, — samo ničesar ne vidi, ker je tema okoli njega! Eto čudež vseh čudežev, ki nam jih je pričarala ta epohalna iznajdba človeškega duha, kateri je prodrl v doslej nikdar domnevane skrivnosti narodnih sil. Ako je n. pr. na Dunaju že pol ducata tedenskih revij z ogromno naklado, nekaj čisto strokovnih listov, ako morajo vsi dnevni listi Prinašati dobro vrejevane priloge ali cele Predale o radiofoniji, ako je tu že Čez 50 društev in ne vem koliko klubov, — potem pač smemo sklepati, da tudi v Jugoslavijo prihaja doba, ko bo moral vsak časopis vsak dan posvečali dovoljno prostora za svoje radio- amaterje. in vsled tega sem pričel s to serijo dopisov, ki jih bom nadaljeval, ker sem prepričan, da bom imel čedalje več vernih či-tateljev. Da pišem vse le po paznem učenju in zlasti po lastnih izkušnjah, naj danes pokažem svoja dva aparata, da ž njima nazorno pred-oeim, kako prihaja ta čudež na naša ušesa. Evo najprej moj prvi aparatek, s katerim senr pričel prodirati v globine te tajinstvene iznajdbe. — To je moj mali aparatek: Broadeasting D. W. (Dunaj V., Briiuhausg. 6). Lična škatljica 115 X 150 X 48 mm iz ma-hagoni, plošča iz poliranega trdega gumija; teža 410 gramov; lovi valove 350 do 1200 m. Levi zgornji vijak je za anteno (ki more biti le žična mreža kovinskega posteljnjaka ali. strune glasovirja. Najboljša antena je pa kolikor mogoče visoko nad hišo ali med vrhovi dreves — 30 m dolga bakrena žica 2 mm); levi drugi vijak je za stik z zemljo (najboljše od vodovodne cevi ali ročaja). Des-l1?. vijaka sta za telefonsko slušalo. — Med vijaki zgoraj na sredi je — detektor, srce aparata. Prečica je na vse strani gibljiva; na njej je pritrjena iglica iz (najbolje) srebrne ali bakrene žice; mala spirala, kakor na sliki, je najboljši stik s kristalom, ki je te»no privit zdolaj v ponvici. Kristalov je danes že nešteto v prometu, dobrota pa je jako različna. — Elektromagnetiške valove lovi ali »iztipka« antena (antenna je latinski tipka metulja, s katero izbira hrano; tudi ta antena izbira valove, ki jih ti hočeš imeti!) in Jih pošilja dalje skozi kristal, kjer se zopet spreminjajo v glasne valove, ki gredo preko srebrne igle v slušalo, kjer vzbujajo tresljanje membrane in s tem tresenje zraka na popolnoma enak način, kakor se je tresla membrana mikrofona v pošiljaini poslaji, — zato slišiš govor, petje itd. — Pod detektorjem Mahagoni škatlja 375X268X100 mm, teža 3 kg, za valove 250 do 3000 m in v daljavo 2000 km (ako je pošiljalec 5 km; pri 1.5 km moreš doseči oddaljenost do 1500 km. V škatlji je vse prepreženo z žico po gotovem sistemu, to za nas ni važno. Kdor bi to delal sam, dobi s kupljenimi predmeti tudi načrt. — Od tega, kar vidiš, so glavno one tri žarnice (cevke), in od teh je glavna srednja (audion), desna je ojačvealee nižje frekvence, leva deluje kot visoka frekvenca. Okrogle ploščice pred cevkami so prižigalci in regulatorji. Goreti morata srednja in desna cevka, leva po potrebi še ojači. Spredaj sta dva kondenzatorja. Z desnim iščeš valove, a z levim določiš jakost po volji. Trije obročki (špule) imajo vsaka drugačno dolžino ovite žice; za vse potrebe zadošča 12 različnih obročev, ki jih je treba preminjati po dolžini valov tiste postaje, ki jo iščeš. Zato je posebna tabela. Prvi obroč na desni ima ročico, s katero jo premikaš celo doli do plošče. To je priprava »Riickkoppler«, od dragega obroča do plošče in nazaj je najobi- Brododcasting tip RR 3. čajnejše šumenje, ki navadno jako moti. — Za telefonska slušala so na dveh. mestih 4 luknjice; slušal moreš potem zapored pritisniti več. Trije vijaki na levi so za anteno in zvezo z zemljo. Jaz za običajno rabo pritaknem »zemljo* za anteno in dovolj je, slišim izborno brez antene. Da čuje se dovoljno celo brez antene in zemlje, ali tudi ako pritaknem zemljo, a za kovinski del pod vijakom antene — primes s prstom, človek sam ie uobra antena. Torej tvoje delo lovi valove iz eterja, oddaja jih v aparat in ti potem slišiš cudo! Poleg tega aparata je treba še anodne baterije in akumulator. Kako in zakaj sem si jaz izbral cevke in anodno baterijo Kreme-netzky in akumulator »Širius« inž.' Rob. Fci-lendorfa, sem že povedal. In pogodil sem izvrstno, da sem hvaležen možem, katerih izkušnje in-spise sem izkoristil. Kdor me bo posnemal, bo enako zadovoljen in hvaležen slučaju, da so mu prišli moji dopisi pred °či- — V svojih bogatih izkušnjah pa o priliki kaj več. A. G. Nemška sodba o našem gospodarju. Ugledna avstrijska revija »Der osterr. Volkswirt« piše v svoji zadnji številki o našem gospodarskem položaju sledeče: »Gospodarsko leto 1924/25 je bilo za jugoslovansko kmetijstvo rekordno leto. Žetev pšenice je bila sicer pod povprečjem, zato pa je bila eksorbitantna (pretirano visoka) in se gibala med 400 in 500 dinarji, ali na podlagi povprečnega dinarjevega tečaja na evropskih borzah od 38 do 48 zlatih frankov, cena, ki ni bila dosežena niti v letih lakote. Isto velja za koruzo (180 do 215 dinarjev, odnosno 15 do 17 zlatih frankov), pri čemer je bila žetev koruze tako dobra, kakor že ne desetletja. Že mnogo mesecev je koruza na čelu jugoslovenskih izvoznih predmetov. V perutnini in jajcih se gibljejo cene v lanskih mejah. Žetev sladkorne pese je prekosila najbolj optimistična pričakovanja. Nasprotno pa je bila in je še danes živinoreja v znaku zelo resne krize. Cene živini in mesu so nekaj mesecev sem na svetovnem trgu zelo nazadovale. Neprestan dvig dinarjevega tečaja je to mednarodno bero v ceni samo še potenciral. Glavni vzrok velikih izgub, ki .jih je morala pretrpeti jugoslovanska živinoreja, so uničujoče kužne bolezni, ki decimirajo število živine. V predkratkim od poljedelskega ministrstva i prirejeni anketi o vzrokih precejšnjega na-! zadevanja izvoza živine se je ugotovilo, da j je 60 odstotkov vseh svinj poginilo vsled ; kužnih bolezni. Treba zlasti naglasiti, da j ni ta konstatacija naredila nobenega nžink« i niti na politike in niti na organe javnega mnenja. Poljedelsko ministrstvo se je enako čutilo sila malo prizadeto od ugotovitve, da je njegova veterinarska služba v Srbiji in Vojvodiini popolnoma odrekla. Zdravnik j ministrstva narodnega zdravja je javno ob-* dolžil poljedelsko ministrstvo, da absolutno ničesar ne stori proti živinskim kužnim boleznim. Gospodje sekeijski šefi so pač drugod zaposleni z bolj interesantnimi vprašanji, kakor n. pr. nabavo plemenske živine iz švicarske in pogajanji med producenti sladkorne pese in lastniki sladkor, tovaren. 9. DOBROVIČ, N. D0BR0VIČ, L. DOLINAR, «• KOS. VI. RAZSTAVA NARODNE GALERIJE v JAKOPIČEVEM PAVILJONU _■ E m etn o delo slikarja Petra Dobroviča m Antona tiojmira Kosa, kiparja Lojzeta | Dolinarja in trhitekta Kikole Dobro vida je podano v ^ štirih zbirkah, ki so zaključene <*dote. Vsi štirje autorji so se predstavili *eio reprezentativno in odkritosrčno, kar je Ri spoznanje njih umetnostnih stremljenj in doseženih rezultatov važno. Vsi štirje so v j najlepših dohah in se bomo ž njimi še mno- S gokrat srečali na poprišču' naše upodablja- ■ Joče umetnosti. Ugledna gosta v družbi znancev Kosa in Dolinarja brata Dobroviča, znana po imenu, neznana po delu, nam osta-. * Sv0Jim.a kolekcijama v trajnem spo- minu. Dobrovi« petar z 20 olji, 18 risbami in 11 akvareli nam dopolnjuje drugo z drugim. Za njegov čut slikovitosti so potrebne njegove risbe, za odnošaj do barve njegovi akvareli, in platna za poznanje, končnih dognanj Dobroviča-slikarja. Mnogokaj bi nam ostalo nepojasnjeno v Dobrovičevem umetnostnem delu, če nam ne bi tako na široko odprl pogleda v delavnico _ svojega umetnostnega snovanja. Dobrovič je hodil pro-gramatično za svojim ciljem in z železno disciplino premagoval ovire. Način njegovega Mkaaja je hvalevreden in njegovo dosledno delo občudujemo. Zanima nas pri njem borba, ki j0 je me(j pj neštetimi umetnostnimi svetovnimi programi zadnjih dvajsetih let. Impresionizmu se je -ognil s poglobitvijo v Cezanna, kubizma ni sprejel aia podlagi teoretičnih manifestov, am- j &8k si je za sebe izluščil Svoje jedro, ki si 8Ali naj vam moji dečki pomagajo spraviti voz iz mesa?« »Ali je kak človek ponesrečil? vpraša Deacon in Lsonor se kar strese. Na kaj takega ni niti mislila. In še nekdo drug se zgane, namreč mr. Green, ki Tleče pravkar velik kos mesa v avto. Pogleda ga ■ pomislekom. »Človeško meso?! Na to bi bila lepa reč — poraženo človeško meso!< Toda živinotržec zatrdi, da so vsi njegovi pastirji živi. »Pogon funkcionira zopet naprej in nazaj,« sporoči monter. »Stoj, stoj, še en trenutek,« se oglasi Green, ki ▼leča cent mesa skozi okno. »še ta-le košček in potem j« sušilnica polna.« £o je to izvršeno, vozi avto nazaj, potem krog nakopičenega mesa in zopet je na prosti cesti. »Mr. Deacon,« reče Leonor v vidni zadregi, »za-kvaljujem se vam. Bila sem takorekoč prisiljena vzeti vašo denarno pomoč...« »Upam, da ne zadnjikrat,« se smehlja ta. Leonor pa mu ne odgovori nič. 7. Malovreden načrt. Isti dan pridejo še skozi mnogo večjih in manjših mest. Pokrajina je vedno ista. Zvečer mislijo dospeti v Indianopolis, do koder rabi pacifična železnica dva dneva. Maksimus rabi en in pol dneva, a počiva vmes aekaj ur. Toda tam še niso. Green, ki ima namen nositi svojo zeleno žalno obleko, torej tudi zeleni cilinder, eno leto, suši sveže meso. V to svrho ga polaga v ozko omarico, kamor je natresel nek prašek in tega zažgal; gori počasi in tvori veliko dima, omarico je tesno zaprl, da ni mogel dim izhajati. Georg stoji poleg in vse gleda. »Tako, jutri že lahko jemo to meso.« »Kakšen prašek je to?« »Tudi iznajdba Maksimusa Morrisa. Na ta način posušeno meso drži deset let — seveda če ga preje ne pojemo.« »Kali ženijalen mož je bil ta Maksimus Morris, saj je iznajdbe kar iž rokava stresal!« »No, iz rokava jih pravzaprav ni stresal, hodil je navadno brez suknje in srajčne rokave si je zavihal — in ženijalen — pa ne, to pravzaprav ni bil — — bil je tuhtač.« Več o Maksimusu Morrisu ni izvedel Georg nikoli, ne sedaj in ne pozneje. Zvečer se bližajo velikemu mestu Indianopolisu. »Rad bi tod brzojavil domov,« meni Deacon. »Se razume! Zakaj ne?« Avto ustavi pred pošto. Deacon gre noter. »Kaj neki brzojavlja, na vso moč bi j-ad to vedel,« reče Green, nato ko si je skrbno natlačil nos. Georg in Leonor se začudena spogledata in potem pogledata Greena. »Kaj? Vi mu tudi ne zaupate?« »No, seveda, kar tako gotovo ne stika krog onega aparata s pokalnim plinom — in sploh, gre za sto milijončkov.« Zadostuje; zelenemu možičku ni treba šele pojasnjevati, za kar Leonor tudi nima časa. Pojdimo z mr. Deaconom v brzojavni urad. Mož, oblečen kakor delavec, ki čaka na kak zaslužek, stopi k njemu. »Mr. Artur Deacon?« »Da. Prevara ali...« »Ljubezen,« dopolni oni zahtevano besedo, vsule drugi bi bil izbral raje »sila«. Brez pomislekov se torej zamoreta pomeniti. »Vse pripravljeno?« vpraša Deacon. »Vse.« »Kje?« »Kakor dogovorjeno; takoj po prehodu čes železniški tir proti Jorvi.« »Ali right. To bo danes malo pred polnočjo.« »Prav vseeno. Mi smo vedno pripravljeni. Le v noči se mora zgoditi.« ^Ali so našli človeka?« »Se razume. Nepoznan postopač.« »Ali so ga šele ubili?« vpraša Deacon hladnokrvno. »Ne, za nekim plotom so ga našli mrtvega.« »Torej ga ne povozimo mi?« »Ne. Jaz ga bom z avtom že preje poštend zmečkal.« »Da bi le vse dobro šlo.« »Kar zanesite se name, si bom vendar zaslužil nagrado. Pa dovolite vprašanje! Kaj pa če se nora ženska ne da aretirati?« »Jo bom že primoral!« »In potem, ko jo bodo vsled umora obsodili, do-prinesete vi dokaz, da ona tega sploh ni mogla storiti?« »To bomo že še videli. Zapreti jo morajo na vsak način. Ali jo potem oprostim ali pa dokažem njeno nedolžnost. Kakor že bo, zelo hvaležna mi bo morala biti.« % »Vse življenje in še dalje — good bye!« se reži mož in izgine. Deacon odda za očeta nepomemben brzojav in stopi na prosto. Preriti se mora skozi množico ljudi, ki ogledujejo nenavaden avto. Potem zopet nadaljujejo vožnjo. P SC SEZIJi: Brusila za kose znamke Swatynw iz najbolfšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. ffimmifim KaMU UvDlnl Ktroft in Kolos« ko liUfno Im StSURC-# Josip :Petelirtc, tjumjana (bllia Fretcnotegt aposate!!*) ofTs vodi Na malo I peteMCtnagia »vlile, kroJnCe, Cevijeurje, »eio blago. N f . s «s' aarnsa, ph8;ix m asih gisHBiinjinsiiiiHiHaiiRiiniiiBdBiHHiraHmiriiiiiiiiiimimimniBituH GAMRUFOVO umetno gnojilo za ml\m u izborno o&nkoTito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredne {rajnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso ban « Cena zavojčka Din 3*—. Razpošilja društvo; ;VRTNXRSKA lOtA« V KRANJU. Stala« zalog*: Harimansky, Korali«, Adria, Bajc, llrbanič, Kum, MIMICA MODM SALON HORVAT, Ljub^ana STASI THO STEV. 91 Ima vsdno v zalogi najrtovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. ; se rofibtao, efcri ja ladoatrijo S irija S*rckf trapun IfaBrtM sanmdj*. Ba y«pravllB Sa Ha malo. Ženitev. Dame (tudi brez premoženja) naj pošljejo svoj naslov in, 5 dinarjev na upravo lista pod šifro: »Ženitev«. Tajnost zajamčena. osojilnica s Municija za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28. MALI 29 be-od IMn 3' 58 pura OGLASI vsska nadaljna bese' Agentura dobro vpeljana, prevzame vseh vrst trgovska zastopstva. — Ponudbe: »Agentura« na upravo lista. Revirni gozdar t državnim izpitom, 84 letno temeljito vsestransko prakso in prvo-yritnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter fovori slovenski in nemški, želi i*- Sremeniti svojo neodpovedano služ-o. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. Stavbišča pod Rožnikom in ob Dunajski cesti Brinju prodaja Pokojninski za-za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Original Leyrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko Se v ar, antikvari-atknjigarna, Ljubljana. Proda se radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov: Anton Zruštek, pošta Misli- s nje, železniška postaja Dovže pri Rlovenjgradcu v Jugoslaviji. r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 Mestni, trg št. €> BMaBMBJWiiAPi»Jf/^lfflBS^SS?ae5aSSESa5BMMaMOM obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% vloge z trimesečno odpovedjo, po 12% vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14 % Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroStvo. na vod Oblačilno blago * ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v TEKSTILBAZARJU, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pilite po ceniki •E Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. == UifHiillSiSIllIlIttIHIIIIIlilllilllllill Stanovanje 2 do 3 sob z vsemi pritiklinami iščem za takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro »Udobnosk pod Publicitasji. d. oglasni zavod, Šelemburgova 7.-II. Uradni list letnik 1918—1924 se kupi. Ponudbe na »Vero«', Ljubljana, Aleksandrova ulica št. 8. r * i t fiROM €4 CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkami Telefon IntUuikMi ,6BOM*. itov. 4S4. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice« Rakek. Obav)|a v»« v to «170110 spadajoča po*1* n«|tutreje ln pod Iculontnlml potroji. Bastopnllcl druSbe »polnih vos 8. O. I. eb ekspresne pošiljke. e »»♦♦♦»«♦«♦♦♦♦♦<>♦♦«11 THO. KND. D. D. Cbka knjlae. prarUa« cenilce, račune, letalce, Ca»o-njst, lepake. brolure# posetnice In raaglcdnlce. ^Mivsalcovrttne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. Lastna knjigoveznico. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TELEFON 352 n n D. ™