3 nć. 108. številka. i za petek IO. septembra (T Trstu, T ftetrtek zvečer die 9. septembra 1897.) Tečaj XXII. IVH lahaja po trikrat na teden t ftoatih i»-i* nj ih ob tovklh, 6«tvtkih ' » sobofeMh. Zjutranja isdonje lt- - buja ob tf. ari »jntraj, večerno pa ob 7. ari »eiier. — Obojno isdonje »tene: J m Jeden mesa a . (. 1.—, liven Avitrije t 1.50 t« tri meseo . . . 3,— , . 4,50 * » pol lete . . « . • * U.— i* v»9 Iste . . , 12.— , . , 1H,— rtareioloo Je plaiivitt aapraj aa aartdbe kv«z prMaieae ■»toobIb« m uprava aa •ilra. Puaamiđno iterilko ao dobivajo r pro- dnjfcliiluiV: t<>J.v:n. %) lrnf.il po 9 nri, iiT^u Trut« po 4 EDINO Oglaal ao roAooo po tarifa » petita; aa ooeiore ■ debelimi črkami «e pladnje ?roator, kolikor obsega uava-rinib vrati«, oaluna, osmrtnice in javne z.vbvule, do» aači oglasi itd. aa računajo po nrgodbi Val dopiai naj ae poftiljajo uredaiStTn olioa Caeerma It. 13. Vo^i-o pm «o atom biti frankovano, ker nefranl« ov«na aa ae aprejomajo. Hokooiai »». r* ';*čajo. i'iazoituno, rek!:*«Huijb in tg(Ueti apr*-upravniiti 'j uHcn "'Mino pic« oolo hftt. ii. nmiat. NhiooT.ino iu oglaaa ja plačevati loco Trat. (Mt rt* reklamo ni te ao ^rmta pa*1-« ■*•», a f « U v ■ x m Primorske« „ r nđšnoati j* moć" Odzvonilo je. Ako motrimo besnenje iu rohneaje nemške obstrukcije toliko v državnem zboru, kolikor izven istega, vsiljuje se nam nehotč vpraianje: čemu ae bore Notna avstrijski, kateri cilj imajo pred očmi ? Vprašujemo se, da-li delajo to lz lastnega nagiba, sli pa 80 slepo orodje tistih baje „viših ozirov", katerih ost je naperjena proti Slovanom v Avstriji in zunaj mej te države? Uriva se nam misel, da« li njih obstrukcija morda ni le komedija, s katero -hočejo prikrili kako peklensko spletko t Da, to samo in nič drugega zamore biti t D&, naši avstrijski Nemci iz liberalnega in nacijonalnega tabora so le slepo orodje Germanov, teh priseženih slavo-fobov, katerih program sestoji iz jedne same in t jedine točke: ugonobljenje Slovanov 1 Ta program si nov, porodil se je v razgretih nemških glavah onega dne, ko so skopni) z Rusijo in Avstrijo premagali Napoleona na Lipskem polju. Kakor je hotel imeti Napoleon pod svojim žezlom ves svet, tako moramo — mislili so si Nemci — tudi mi vladati čez vse; če je Napoleon dovršil tri dela svojega naklepa, mi kakor celoskupen, mogočen germanski narod moramo zmagati vse, ugonobiti vse, kar ni naše -krvi; torej: kdor ni German, v prah pred nami! Ali, ali — zaračunili so se. Politika, ki so jo ustanovili tedaj in označili so svojim .Drang nach Osten* — teženjem na Vztok —, imela je nalogo predirati vedno bolj na jugu in vztoku, ugonobiti tamošnje Slovane ter graditi tam nepremagljivo nemško trdnjavo. Najbolj izvrstno je izvrševal to nalogo kancelar Oton grof Bismarck. Njega morajo Slovani zahvaliti največ, daje Balkan dau uaue,& lato razmesarjen. Radi bjega zvijati se Bolgarija in Grška pod vlado nemških vladarskih hiš. Ali ntonila je Bismarcku zvezda njegove sreče, padel je sramom, kajti o njegovem padcu došla so v svet poročila o njega odurnem, slavo« hlepnem delovanju v politiki evropski. Narodi, katere je hotel podjarmiti, vzbudili so se iz soa in prečrtali mu njegov račun. Ost, ki so jo Nemci obra PODLISTEK Hoje Binkošti na Krasa, 10 čali proti Slovanom, obrnila se je danes proti njim samim. Strahom u videvaj u dandanes svoje pogubo-nosno delovanje, ali v svojem predrznega licemer-stvu, v svoji oholosti io domišljavosti, nočejo pri-poznati tega; oni hočejo zmagonosnim obrazom, smehljajočim se licem, prikriti strah, ki jim pretresa mezeg po kosteh, ko vidijo, kako ustaja Rusija in kako iščejo njenega prijateljstva vse druge države. In menda se ne motimo, ako rečemo, da jih najbolj peče to, da je modri, skrbni in pro-svetljeni Fran Josip ustvaril najugodnijih cdnošajev med Rusijo in Avstrijo in da je ponehalo tisto nesrečno nezaupanje med tema dvema državama, ki je bilo tako rekoč kristalizacijama točka vse nemške evropske politike. To nezaupanje netil in gojil vsemi možnimi sredstvi železni Bismarck in bi je hoteli netiti še vedno uj»ga epigoni. Ali v Avstriji je došlo spoznanje, iu do tega spoznanja je najbolj pripomogel — čudno, ali resnično — isti Bismarck sami Bismarckova zavratnost na* sproti Avstriji in Rusiji jo šla vendar predaleč v svoji drznosti: preočitno — dovolite, da povemo po domače! — je imel za norca Avstrijo in Rusijo. Spletke so prišle na dau in posledica vsemu je: ugodni odnoiaji, kakoršuu že dolgo ni bilo med tema dvema državama. Tu je pravi vir sedanji srditosti naiih avstrijskih prusofilov, tu je vzrok izdajalskemu besnenju : v spoznanju namreč, da so se temeljito zamešali koncepti svetovne politike nemške; oni drzni načrti, narekovani po tistem nemškem Drang nach Osten, po katerih naj bi se gradil veliki nemški most do Adrije in naj bi se zasno- Ivala podlaga nemškemu v,jevlaiiju. Toda jelo se je sukati drugače. Nemčija je nehala igrati prvo vi-j jolino iu vsaki tip, ko se je bati krvavih sporov, ] oči Evrope se ne obračajo več v prvi vrsti v Be-i rolin. To razgreva nemško nrav. Jezikovne naredbe v Avstriji ne škodujejo Nemcec* čisto nič v kulturnem pogledu, ali začetek so tistemu preobratu pri nas, ki mora priti prej ali slej iu ki odvzame nadvladje Nemcem nad slovanskimi redovi, tisto uadvladje, ki so je imeli Nemoi v Avstriji, povspeševani in podpirani po centrali- Potopisna novela. — Spisal Gromozenaki. Pridrčal je osebui vlak iz Trsta, sprevodnik me je spravil par nemškimi besedami v napolnjeni voz in prej, nego sem se pošteno sel med dva laški govoreča gospoda, bila je Sežana že daleč za nami. Nad nami so se nagromadili črni oblaki, začelo je biiskuti, grometi in deževati, padala je pa tudi gosta in debela toča, ki sicer ni škodila nam, ki smo sedeli v vlaku, ali revnim krašovcem je aničila redko žito ter jim sklatila nezrelo sadje z dreves. Dež ni vefi ponehal. Prišli smo v Postojino. Grozno blato in mnogo tujcev. Kje naj iščem Zorko ? Da pride v jamo, je rekel gospod Hrast. Do zadnje niti premočen sem stopil v oni čarobni svet, ki ga je ustvarilo stvarstvo v kakem prijetnem trenotku pod žalostnim površjem kraške zemlje, h kateremu narodna Postojina odpira skrivnostna vrata za okrogel srebrnjak. Človek s svo- stiškem zistemu, ki je vladal dosedaj v tej držav/ To jih jezi, to jih razburja. Zato vpijejo in rohnijo, zato tulijo in ropotajo, zato uprizarjajo demonstracije proti Slovanom in tudi proti grofu K. Badeniju, ki jim vendar gradi zlate mostove v jednomer in neumevno potrpežljivostjo. Dolgo so skrivali svoje nakane pod neko namišljeno skrb za državo. Za .državno korist' so skrivali «vojo korist, velfnemško korist. Sedaj pa, ko s^.se jim ieli podirati računi na zunaj, zbesneli s<> tudi na znotraj in v tem tienotku se uam kažejo, kar so bili že od glasovitih nemških zmag nad Franoozi. In rohne tem bolj, ker se boje, da se jim bode vračalo, kakor bo zaslužili s ten, da niso znali biti pravični. Sedaj, ko vlada baje skuša nekako odpraviti stoletne krivice, storjene nam Slovanom, oni vkajajo čez mejo, da tam dajejo duška nelojalnim čutstvom svojim, da kličejo na pomoč tisti slavofobski fanatizem, ki je narekoval ono glasovito žaloigro. aH kaj: „Der Bur^graf-. Ali ne posreči se jim. Avstrijski vladar vendar ne postane vazal nikdar iu od nikogar! Dh, odzvonila je ura misli svetovnega gospodstva nemškega. Ta misel ne sme več vznemiijati kulturmh narodov na svetu; sedanje rohnenje pa so morda zadnji pojavi te umirajoče ideje. Naj se protivijo kolikor hočejo: vsevečna pravica hoče, da zamrje ta krivična, ta nasilna ideja in da di prostora drugi močneji in plemeniteji ideji, katere propovednik bodi mehki, blagočutni Slovan! Bliža se čas, ko se bodo jelo vršiti ono veliko kulturno delo, katero je prisodil Slovanom v svojem poroškem dubu naš genijalni { Stritar: Slovan bodi preporoditelj stare, opešane, degenerirane Evrope! Istina, da to se ne izvrši ri v eiorn dneva, ni v enem letu. Ali poglejmo v zgod »vino ? Kje so stari Egipčani, kje Babilonci in Perzi, a kje silni Rimljani ? ! Izginili so 1 Nočemo reči, da tako izginejo tudi Nemci, ali zadovoljiti se bodo morali s tem, kar je res njih last, in odpove«)uti se ideji njih samovladja v Evropi. Ti časi so minuli definitivno, ko so se mogli misliti Nemct na uresni-čeuje te ideje! jimi tresočimi se rokami ui upal popravljati ali po-polnjevsti naravi nenavadnih umotvorov po svojih človeških nazorih 10 vedah v umetuosti, a da se lažje opijani s tam nakupičeno lepoto, preskrbel jej je magično razsvetljavo. Občudovanje je odpiralo rudeče ustnice tisočem lepega žeustva vseh mogočih narodov, a mo žem je jemalo ves ponos, ki se utemeljujejo kakor gospodje stvarstva. Mogočni 8um podzemeljske Pivke udomačil se mi je že v ušesih ter me spremljal po viem velikanskem labirintu, dokler nisem obstal, ne sma< trajoči se več revnim človeškim bitjem s svojimi grehi, željami, trudom in bolestmi na Kalvariji. Pristopil sem k levemu roparju ter obstal. Razsvetljava se je hotela menda pošaliti z menoj, ker Zjedinila me je žnjim v skupino. Saj tako si moram tolmačiti, ker prišla je mlada deklica do mene in me potipala menć, da sem tudi kapnik. Ko sem se zganil in jo pogledal smebljBje, prestrašila se je in zginila v gruči občudovalcev. Ne vem koliko časa sem stal. Prišla je druga gruča. V tej sem zagledal Zorko. Oči so se jej svetile nadzemsko, po milem obrazu se jej je razlilo sveto občudovanje, da si nisem koj upal k njej. Mogoče me je i ona poštevala kapnikom, saj je prišla prav blizo mene, pa me ni spoznala, dokler nis^m vskliknil: .Zorka!' Nič drugega nisem mogel izust ti. Stopil sem na njeno levo stran, jo prijel za roko >er jo vedel dalje, tje, kjer ni več videti tragedije na Kalva> riji, a kjer so premagovali šum, zvoki vojaške godbe, se sukali pari in peli slov«nsky pesmi. Slovenska pesem se glasi povsod milo, bodisi v božjem hraum, bodisi v borni kretski sobici, v sijajni dvorani ali na zelenih pašnik;h, a kedor je čul slovensko pesem v postojinski lamt, čul je pač najlepše, kar nam življenje nuditi mor*. Zerki »o prišle solze ▼ oči. N'usa je stala poleg mene. »Zorka, kako te ljubim", šepetal sem jej aa uho, kar jo je vzdramilo. Težko sva se ločila od pevcev, a morali smo naprej. „Nisem se nadejala, da te najdem tukaj* je spregovorila in se stresla, da sem ves prestra-šen vprašal, da-li jej je slabo. »Nič, nič mi niu, se je smehljala in me pogledala ljubeče. ,Saj sem vedar moral sem, kar sem vedel, da je moja Zorka tu". (Pride še.) Politlike vesti. TRSTU, dne septembra 1807. K položaja. Včeraj in predvčerajšnje® so bila dolga posvetovanja ministrov pod predsedni-štvom cesarja samega. Teh ukupnih posvetovanj bo se udeležili tudi minister za unanje stvari grof Golubovski, ministerski predsednik ogerski, baron Banffjr in ukupni finančni minister Kallay. Brez dvoma so se posvetovanja vrtlla okolo vprašanja, kedaj naj se se snidejo delegaeije ? To vprašanje pa je v tesni zvezi z — obstrukcijo v avstrijskem parlameatn. Od letošnjega zasedanja delegacij je torej le jeden sam korak do vprašanja, kako zrušiti obstrukcijo in omogočiti, da začne zopet delovati parlamentarni stroj, da se izvrše volitve v delegacije? Poročila zatrjajo, da se je doseglo popolno soglasje med ministri o korakih, ki jih bode storiti ministerstvo nemudoma, kedaj je sklicati državni zbor in o sredstvih, ki jih bode porabiti proii obstrukciji. Sedaj je stopil močno t ospredje nemški konservativec dr. Ebenhoch. Včeraj je imel dolg pogovor z rainisterskim predsednikom Pojasnjeval daje poslednjemu zahteve katoliška ljudske stranke, sajedno pa je hotel izvedeti o namenih vlade. Mož je baje določen za bodočega predsednika zbornice poslancev. Vlada se menda nadeja, da bode Ebenhoch energičneji z obstrukcijonisti, nego pa je bil Kathrein. Vlada se baje toliko zanima za izvolitev Ebenhocha predsednikom zbornice, da hoče poslati posebnega zanpnika do dosedanjega predsednika dr. K a t h r e i n a, da bi le ta ne vapre-jel predsedniške časti, tudi, ko bi ga izvolila večina. Grof Badeni stoji trdneje, nego kedaj poprej. Tako zatrjajo poročila. O grofu Gleispachu pa govore nekaj, da se pripravlja na odhod. Razna imenovanja in odlikovanja v pravosodni stroki, ki so te izvršba te dni, so menda znak, da gospod minister za pravosodje skoro ostavi svoj ministarski fotelj. Kdo mu bode naslednik ? O tem molče govorice. In veudar nas mora zanimati to zelo, zelo t Kajti aprav v pravosodni stroki nam je poravnati de mnogo, mnogo računov se sedanjim zistemom. Avstrija — slovanska. Nemški prenapeteži na Koroškem straše svoje .somišljenike*, zlasti tiste, ki so s Slovenci vred volili zmernega Grafen auerja, da se Avstrija poslovanj in da še oni so pripomogli k temu. Celovške .Freie Stimmen" so kar v jednomer zaplenjene, ker so že preveč zbe-aoele v svejem slepem tentonofilstvu in zabavljajo na vlado. Dat to je res: ako pojile tako dalje, zares sami Nemci pripomorejo do cilja — avstrijskemu Slovenstvu. Nemški cesar pa Madjari. Minulo nedeljo je razpustila v Budimpešti policija tri socijalistične shode, v; katerih bo pesamezni govorniki proteste vali proti stroškom sa vsprejem nemškega cesarja. „Budapesti Hirlap" pa poroča, da so se celo mad-jarski plemeni taši odločili, ne udeležiti se sprejema. Nezadovoljni narodi. K »kor je delavstvo v svoji organizaciji masa, ki hoče i iti zadovoljena st svojimi zahtevami in ne miruje prt*j, nego doseže svoj cijj, take je pač tudi z narodnostmi. Tudi iate hočejo doseči svoj cilj in dokler se to ne zgodi, so nemirne in hrujejo tako dolgo, dokler se jim ne izpolni želja. Zaostati v svojih zahtevah noče nobena in katera bi zaostala, morala bi podleči. Mej nezadovoljnimi narodi na svetu, sosebno v Evropi, pak smo mi Slovani. Mi zahtevamo od onih, ki so se postavili na više stališče: — manj trpljenja, a več pravic, več zaslužka. S tem, da se našim zahtevam hočejo staviti opovire od strani merodajnih oblasti, nas pač ne upokoje, pač pa napravi to njim samim še večih neprijetnosti. Teh neprijetnosti bi pač bilo bitro konec, ako bi te merodajne oblast: hotele priznati, da gre vsem jednako pravo. Kako naglo se napravi mir in red, ako to le hoče merodajna oblast! To baš nas uči postopanje modrega in blagohotnega vladarja Rusije nasproti Poljakom. Poljaki so bili dosedaj jeden najhujših političnih nezadovoljnežev in kakor kažejo dogodki, nezadovoljnost se poleže v kratkem. Poljskoj prijazne „Novosti" pišejo: Obadva slovanska naroda se združita pod mogočno krono iz hiše Romanov in Poljska najde v tej združitvi veče zaslombe in zaščite, nego bi je mogla najti v teh dobah kakor samostajna oblast nasproti nasprotnikom slovanstva. Poljaki pezabijo v t: j zaščiti izkušenj »molih dob in v tem pozabljanju leii bratstvo obeh slavnih slovsnskih naro-do\. K te« « i dejalo »draženja s*» obračajo danes nase misli v tem slovesnem trenotku, ko je cvet pofjskegs carstva priredil nezaslišane sijajen vsprejem carju. Dal Bog, da bi na potu k dosegi tega idejala ne prišlo nepričakovanih oviri* A mi dostavljamo : dal Bog, da bi zadela tako mila usoda vse one narode na svatu, ki trpe krivico, da Sfine popolnoma vrsta — nezadovoljnih narodov! Različne v •■ti. Proinja. Tržaška ženska podružnica Sv. Cirila in Metoda vabi najuljudneje vse rodoljubne dame, trgovce in obrtnike, da podarč kaj, bodisi galanterijskega blaga, igrač ali jestvin za namero-vani „bazar", ki bode o priliki koncerta dne 19, t. m. v društvenem vrtu pri sv. Ivanu. Proti se prav lepo, da te vsakdo odzove temu vabilu tar polije kaj vsaj do 15. t. m.v „Tržaško čitalnico", Via S. Francesco it. 2. Sprejme te drage volje veaka malenkost, ker vte pripomore do lepega vtpeha. Ne zabite rodrljubje tržaški, da tmo ravno mi veliko dolžni družbi tv. Cirila in Metoda I Zato naj ne ostane ta klic brez vtpeha! ODBOR tržaške ženske podružnice. Vseslovanski shod v Ljubljani. Iz Ljubliane se nam poroča 7. sept. t. 1.: Župan ljubljanski g. Ivan Hribar izdal je ravnokar oklic, v katerem poziva narodno meščanstvo, davdanl4sept. povodom vršjtve vseslovanskega shoda ter ob priliki prihoda Slovencev iz sosednjih dežel in iz Hrvatske in s Češkega, okrasi Ljubljana svoje hiše na primeren način, v kateri namen bodo okrašena tudi mestna poslopja. Saj: brat zdaj k bratu pohiti, ko nas vse ista rana skli. Na svidenje torej Slovenci le v boja najti so nam — venci 1 Pokadimo Nemcem in vladi, da nas je, in da tudi — znamo nekaj! X. Seetanek slovenskih literatov, umetnikov in knjlgotržcev. Iz Ljubljane nam poročajo: Na poziv »Slovenskega Naroda" ho se sešli v torek zvečer v spodnji kavarni ljubljanskega „Narodnega doma" nekateri pisatelji, pesniki, umetniki iu knjigotrici iz Ljubljane in okolice na neprisiljen pimenek gledč prireditve I. shoda slovenskih književnikov in umetnikov, v družbi z domačimi kojigotržci. Zbrane je pozdravil kakor sklicatelj urednik »Ljubljanskega Zvona", prof. V« Bežek ter predlagal stoloravnateljem šolskega nadzornik*, profesorja Fr. Levca, ki je prevzel vodstvo. Na poziv stolorav-natelja je podal urednik Fr. Govčkar na kratko glavne točke, radi katerih bi bil potieben tak kongres ter se je skliceval na svoje članke, ki jih je prijavil lani v „Sloven. Narodu". Glede potrebe in koristnosti takega shoda so bili prisotni vsi Bložni. Po daljši debati, katere so se udeležili Terstenjak, dr. Volčič, prof. Seidel, slikar Gerin, Iv. N. Besman, Zagorjan, Bežek, Govčkar, Leveč in Kune, pa se je sklenilo, da naj se vrii I. sestanek slovenskih literatov, umetnikov in knjigo-tržcev ob priliki vseslovenskega shoda v Ljubljani. V to svrbo se je izvolil odsek treh členov (Bežek, Govćkar in Terstenjak), ki se pomnoži potom kooptac je. Dal B"? dosti vspeha 1 Slovensko-nemike poitne titkovine so v Trstu bele vrane 1 Pomislite, vse me*to je brez njih, ra-znn okolice južnega kolodvora! Ker se mi je posrečilo naiti narodnega trgovca pri sv. Jakobu, ki bode prodajal iste, opozarjam vse narodne kroge tam okolu naj se obračajo do g. Roncel Joahima, trgovca v ulici S. Marco (št. 15, Fabjanova hiSa) kjer bodo pošteno postrežem; in to ne samo tiskovinami, nego tudi jestviuami, žganimi pijačami in, ako dobi dovoljenje, bi rad prodajal tudi list „Edinost". Svoji k svojim t Nebodigatreba. Popravek. V izkazu darov za družine zaprtih okoličanov, priobčenem v zadnjem izdanju, treba popraviti, da je g. Slavoj Dolenc nabral 28 gld. in ne 23 gld. Katoliiko-goepodarsko in pollti6no druitvo za Slovence na Koroikem napravi v nedeljo, dne 19. septembra ob 3. uri popoludne v gostilni pri Eliz. Tengg pri Mariji na Žili javen shod, na katerem bodo poročali gg. deželni poslanci o svojem delovanju v deželnem in g. državni poslanec o istem v državnem zboru. Dalja se bode govorilo o kmetijskih potrebah in o šoli. Pevsko fn bralno druitvo na Opčinah vabi na veliko veselico, katero priredi v nedeljo dne 12. septembra 1897. na dvorišču g. Ivana Gorjupa. Na veselici bode svirala veteranska godba pod vodstvom g Majcena. Vspored : 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. I. Aljaš: „Triglav", skor. 3. Lpl. Zsjc; „Zrinsko- Frankopanka", godba. 4. S. Gregorčič: „Domovini*, deklamacija, deklamnje gč. Kariž. 6. llajcen: .Pomladne cvetke", valjček, godba. 6. G. Eisenhut: „Krasni spol in ljubav zbor. 7. Nedved: »Lepa naša domovina", godba. 8. H. Sattner: „Na planine", zbor. 9. Ipavec : .Domovini" godba. 10. S. Ferluga: „Na robe svet", šaljivi prizor. 11. Koiat: „Moja ljubica", godba. 12. 9. Ferluga: „Za Avstrijo", zbor sć spremljevanjem godbe. 13. Majcen: „Slovenec sem-, potpouri, godba. 14. Bolle : „Mutec", šala-igra. Svobodna zabava pri g. Mičelu. Začetek točno ob 6. uri popoludne. Vstopnipa: na veselico za osebo 30 nvč. za ne~ dorasle 15 nv., sedeži 10 nv. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Opozarja se slavno občinstvo, da se bode isti dan ob 4. url popol. vršila dirka z Opčin v Štorje in nazaj, katero priredi „Kolesarski klub Sokol v Trstu*. Na startu bode svirala tudi veteranska godba. V slučaju slabega vremena se bode veselica vršila 8 dni pozneje. Obletnica blagoelovljenje zastave ,Dal. podp. društva" se je vršila minole nedelje na sijajen način. Zjutraj ob 8. uri se je pomikal dolg sprevod društvenikov po ulicah proti cerkvi sv. Antona novega. Društveniki so korakali samozavestno z društvenimi znamenji na prsih, divna društvena zastava je plapolala ponosno, in veselo so se razlegali zvoki našega .Naprej 1" in sokolske koračnice. Tržačaui so kar gledali ta nenavadni jim prizor. Cerkev je bila prenapolnjena. Sprevod se je vračal istim redom v društvene prostore. Pred stanom društva je zasvirala godba cesarsko pesem, katero so poslušali društveniki razoglavo. Ni bilo ni najmanjega nereda. Popoludne ob 5. ari se je pričela veselica na vrtu šolskega zavoda pri sv. Jakobu. Ves prostrani vrt je bil bogato odičen zastavami in lampijoni, Žal, da je bilo vreme neugodno in je močna sapa delala veliko zgage godbi in pevcem. Da Je bilo vreme ugodneje, bilo bi ae zbralo ogromnega ljudstva. Še tako je bilo na vrtu do 1600 ljudi, ki 80 vzlic vetru vztrajali do temne noči. Hvala Boga, še smo tu vzlic vsem bojkotom. Tebi pa, „Delal, podp. društvo" in vsem Slovencem tržaškim želimo, da bi prihodnjo obletnico praznovali — ob ugodnišh razmerah. (Ta vest je izostala zadnjič po neljubi pomoti. Uredn.) Napad na urednika. V „Narodnem listu" za-darskein čitamo, da so minolega torka došli trlje častniki v uredništvo rečenega lista. Zahtevali se od urednika Biankinija — ki je tudi državni po-slanec — pojasnila, da-li neki dopis iz Vrlika cika na jednega častnikov. Gosp. Biankini je odgovoril, da ne more vedeti tega, da pa se hoče obvestiti o tem in tudi imenovati dopisnika, ako dotičnik privoli v to. Ako nef pa vsprejme vso odgovornost sam, in ako treba tudi da zadoščenja. Dva časW nika (priči) sta sedela na sofi in sta beležila besede Bisnkinijeve. Kar hkratu je rez. častnik JNo-vakovič zamahnil bičem, botć zavratno udariti urednika Biankinija. Na srečo se je nekako zaplel tanji del biča. Biankini, ne bodi len, je iztrgal častniku b ć in ga iztiral iz soba, goneči ga & nogami in bičem. Olh^jaje sta oba drnga častnika obžalovala nepristojni čin Novakoviča in sta zatrdila, da je le-ta zaigral svojo vojaško čast. - Kmalu na to sta došla v uredništvo dva stotnika polka Lazy, da v imenu zapovednika tega polka izrazita Biankiniju obžalovanje, da sta dva častnika tega polka bila navzoča pri tem činu. Mi omenjamo ta do$odpk za to, ker je nal vsikdar objektivni „Mattino" stvar zasukal tenden-cijozno in po svoji stari navadi. Iz gori navedenega je razvidno, da je urednik Biankini postopal povsem pravilno. Obljubil je pojasnila in eventuvelno tudi zadoščenja. Večseui moglo zahtevati od njega in grdi čin rezervnega častnika ni bil opravičen ni najmenje „Mattino" pa zasukava stvar tako, kakor da je bil NovakovUS imenovano žaljen, dočim je bila v dopisu navedena Id iifra „D. N."; kakor da je Biankini odklonil zahtevano sadoščeiije, dočim je isti zagotovil pojasnilo in zadoščenj; in kakor da je Novakovič v resnici pretepal z bićem Biankinija, dočitn je nasprotno res : da je Biankini eŠvrkal častnika. Iz kratka: kar je povedal „Mattino", je povedal ravno narobe. O dejstva pa, da sta dva stotnika v ime-nn poveljnikovem izrazila obžalovanje Biankinijn, o tem dejstvu lepo molči vsikdar objektivni „Mattino". Je že tako : mkdo ne more skočiti iz svoje lastne kože, .Mattino" pa ne iz svoje — objektivnosti in resnicoljubnosti. Nadzorniki in nadzornico „Delalskega podp. druitvs" so vaoljeni, da se udeleže seje dne 19. t. m. ob 6 nri zvečer. Zlobec Anton, načelnik. Zahvala. Podpisana podružnica zahvaljuje tem potom uajsrčneje veleč. g. A. Eoblarja na krasnem govoru, p. n. oddelek hI. pevskega društva »Ljubljana" in slav. tamburaški klub .Zvezda" na prijaznem sodelovanju, cenjene gg. darovalke in darovalce na lepih darilih in sploh vse, ki so pripomogli, da se je veselica obnesla tako izborno. „Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda" v Logatcu dne 6. sept. 1897. JosipinaTollazzi, Ivanka Arko, tč. prediednic*. ti. tajnica. Heilft! V Hulčicih na Češkem je dne 99. m. m. napadel neki ,heil6brnder" nekega Milllerja, ko se je ta vozil skozi trg in ga jel z dežnikom na-tepati. Miiiler je skočil z vosa in je aheildbruderja" ivrknil z bičem parkrat po bedrih. Na to je oni planil z nožem v Mullerja in ga težko ranil dvakrat. Napadalec je zbežal, a kmaln so ga ujeli in ga izručili to l«šču. Napadeni je moral v bolnišnico. Mascagni, komponist toli naglo proslule opere „Gavalleria rustičan*", se je hotel usmrtiti. Tri hitce je sprožil va-se iz samokresa. Po VBem Trstu je bila predvčerajšnjem prava Benzacija. Ti ljubi Bog, saj je Mascagni - Italijani Iz delale zlata Že iz stare Kalifornije, prve domoviue zlata, so nam znana poročila, kako se godi ljudem, ki iščejo zlato. No, iz najnoveje domovine te zapeljive kovine, iz Alaske, katera, kakor se piše, nadkriljuje s6 svojim bogatstvom vse dosedanje zaklade zlata, prihajajo grozna poročila. Nekdo, ki se je vrnil iz Alaske, pripoveduje: V treh mesecih sem si sicer pridobil premožeuja za pet milijonov dolarjev, toda prestal sem toliko, da sem si to premožcuje krvave zaslužil.Prvi zlati prah, ki sem ga našel, skril sem za svoj pas. Toda po noči sta me napadla dva možaka, ki sta mi boteta vzeti plen. Posrečilo se mi je, da sem jed-nega takoj preoode« z n -ž-m, druzega pa omotil s steklenico po glavi. Sleberni dan se dogajajo tatvine, poboji iu umori. Dostikrat izgine kak iiai-sornik ali stražnik brez sledu in takoj se ve, kaj to pomeni. Jaz sem bil trikrat zaboden in enkrat ostreljen. Sklenil sem, da nikdar ne vzamem niti na jeden prašek zlata saboj in ga rajše skrijem drugod. Navadno pa mi je bilo ukradeno injedne-krat mi je bil ukraden zaklad iz dna starega soda, kjer .sem ga imel skritega, v vrednosti 4000 dolarjev. Konečno sem našel zavetja v uekem oddaljenem pogorju, kamor sem no» sil v tamnih nočeh svoje zlato. Toda kake nevarnosti so me obdajale celo tu med potom 1 Nikdar nisem izšel brez dveh revolverjev in v takih nočeh tem bil tako razburjep, da bi V^il z lahko vestjo pobil ljudi, kolikor bi mi jih bilo prišlo nasproti, pa da branim samo jedno zrno zlata. Vsi ljudje ondi so v očeh druzega: tatje, razbojniki morilci. Id aku se iskalci zlata pobijajo med saboj, niso nič boljši oni, ki prodajajo za drag densr iivila. A gotovo so ugnbili več, nego pridobili. Seveda so delali dobre kupčije. Toda ako so dobili za jedoo svinjo 1000 frankov (400 gld.) ali za steklenico slabega piva 100 frankov, so pa bili oropani med potom iz Alaske v domovino vsega premoženja, včasih tudi življenja. Jaz bi bil zblaznel, da sem ostal še dalje časa ondi in se nisem čutil varnega prej, nego je bilo moje zlato v blagajnah novojorške banke. Konečno sem se čudil, da sem mogel zopet med omikane ljudi. Ako je temu tako, tedaj Slovenoi, ne hodite po zlato v Alasko, marveč ostanite doma in živite ae pošteno, kakor kdo more. Potres V Florenci je bil dne 6. t. m. ob 4. uri zjutraj močan, 3 sekunde trajajoč potres. Skrivnosten umor in samomor. Iz Tržiča na Gorenjskem prihaja vest, da se je pri sv. Ani nad Tržičem vstrelil posestnik Josip Hofbauer potem, ko je usmrtil svojo ženo. V pismu, katero je osta-vil, pravi, da je sam nsmrtil svojo plemenito ženo. — Uzrok temu dvojnemu umom je neznan. Madjarsko poštenje. V Silinn na Ogerskem se vrši ie tri mesece dolgo preiskava radi izginolih šestdeset tisoč goldinarjev iz mestne blagajne. Vse računske knjige iz let 1890 do 1893 so izginole. Načelnik je odpustil mestnega sodnika, notarja in blagajnicarja. Slike iz življenja. a Dta hrata, ali: * Kakor prišlo, tako prešlo". Pozno zvečer je bilo, ekolo jednajste ure. Po samotnem trgu malega mesteca M. so se razlegali burni glasovi kletve in zmerjanja. Ljudje, ki so že deloma spali, prišli so na okna in poslušali prepir — mej dvema bratoma. Ta dva sta stala v luninem svitu in se grdo obkladala z najhujšimi psovkami in priimki. „Ti si lennh !■ dejal je starejši mlajšemu. Starejši je bil Jote, mlajšemu je bilo ime Frauce. „Ti si lenuh I Zapravil si že davno vso doto, — zapravil si že v vojakih z babami ip — lumpi. Zdaj pa delaš dolgove in paseš lenobo ter računat na moje božjake. Ali ne 4obiš jih, France I Kakor je Bog v nebesih, ne dobiš jih. Pri m....... da jih ne dobiš! Pa če takoj pogineš ti in tvoja drnfttd, ne boš jih t* „Ti si priprost!' oglasil se je zdaj mlajši, ki je bil malce trezniši, kajti prišla sta obadva iz krčme Jožetove; „ti si priprost, Jože 1 Kdo se meni za tvoje božjake! Imej jih! Da sem zapravil svoj delež po očetu in materi, to je resnica, ali sem tudi živel, živel! Ti pa si tičal tu-le dona in lazil za tisto Skominovo Marjanico, ki te je imela za norca in vlekla novce iz tvojega Žepa, dokler se še tega ni naveličala. Ti pa si plačeval račun za — drugimi, ki so se smijali za tvojim hrbtom. Pri tem pa si se postaral in postal siv — osel.. „Tiho mi bodi, ali ti zavijem vrati' „Ha, ha, pa ti, da bi meni česa očital? Pa ti?! No, kaj se brigam za tvoje božjake! Da imam dolgove, to je resnica, še več, nego si ti misliti moreš. Ko pa pridejo biriči in me poženo z doma, tedaj pojdem in ie ,z Bogom" ti ne rečem, da veš!" „Ne, ne, Francek, tega pa zopet ne ppeš storiti, tega ne smeš! Te sramote mi ne smeš delati, ali ne veš, č e g a v si ?■ Jokaje je govoril Jože te besede in jokala sta oba. Na to pa sta si segla v roke in Jože je dejal: „Da veš, tega mi ne smeš storiti, moj Francek, rajše ti oditejem takoj petdeset tisoč, samo tak prokl... lenuh mi nikar ne bodi !" „Ti pa tak osel nikari !• „Še stradal bog, ker si tak lump!-,A tebe nikdar prosil za jeden božjak, protega stara 1" „Tepec ti !■ „Para neumna I* „Še Bog te ne mara!' „Iu tebe ne hndič, ni sveti Peter ne!" Kričala sta, da je donelo po vsem mestu in šla saksebi — v*ak v drne:o krčmo. Jože in France sta bila sinova staroslavne družine Hrometove. Stari Hrome je služil nekdaj za hlapca v nrradu Kozolškem in ondi si je pridobil veliko denarja. To pa ni šlo tako naravno pot, zato so se ljudje čndili in se še vedno Čudijo, kje je starec dobil toliko denarja, da je zamogel takoj začeti veliko kupčijo z vinom in da je takoj kupil hišo v mestu. Šepetali pa so si nekateri sledečo dogodbo: V Kozolškem gradu so nekoč prenočili Fran-cozje, ki so potovali tod mimo, vračajoči se z Italije. Pri sebi so imeli veliko vojno blagajno. Zjutraj, ko je napočila ura njihovega odhoda, ležali so še vsi Francozje v svojih posteljah, toda v krvi, s prerezanimi vratovi. Med tistimi pa, ki so vrgli francozko blagajno v suhi grajski vodnjak, je bil baje tudi kozolški veliki hlapec Janez Hrome. Vse to je prišlo še-le pozneje na svitlo, ko že ni bilo ve? niti Francozov v deželi, niti bla- gajne v suhem grajskem vodnjaku in niti Janeza Hrometa in njegovega glavnega tovariša v tej pregrešni zadevi, Jerneja Storžeta. Storže je obogatel takoj za tem in njegovi dediči so še danes najbogateji v selu Mimgradu, a Hrome se je bogato oženil in postal istotako najveljavniši M-ski meščan. Dasi pa je imel v premoženji in hišni veljavi Hrome veliko gre'o. v svoji družini je ni imel — nobene. Kmalo so mu pomrli pobožni otroci in ostala sta samo še dva sinova, brata odločno si nasprotujoča naravi. Navadno se nista pogledala po več tednov, a kadar sta se sešla, zmerjala in prepirala sta se tako glasno, da je slišalo vse mesto in so zmajevali ljudje a glavami. Starejši je podedoval vse premoženje po stariSih, ki je znašalo okroglih tri eto tisoč goldinarjev, a mlajši je hitro zapravil svoto osemdeset tisoč, katere mn je prisodil oče in delal dolgove na račnn bratovih tisočakov. Naravna je bilo, da se je mlajši približeval skopemu starejšemu bratu, ker se mu je zdelo škoda lepega denarja, ki je plesnilo v starih domačih blagajnah, mej tem, ko bi jih bil znal tako lepo uživati on. No, nekoč pa mu je h krati prinesel sel novico, da leži brat Jože na smrtni postelji ter da želi govoriti 2 njim. Pijan je po noči padel po stopnicah in se smrtno pohabil. Klical ni zdravnika, ni druge pomoči; brata, le brata hotel je še videti posledqjikrat. Bila sta sama in Jože je spregovoril slabim glasom meju tem, ko je vlekel neki papir izpod zglavja svoje postelje, — bila je oporoka: , Vidiš, Francek, to le sem napisal za slučaj, da me zalogi prej, nego tebe, — oporoka je.. „Beži no, Jože, gaj ne bode tako hudega, čemu bi mislil na smrt?!' Jožetu so se zabliskale oči in nevoljen je dejal: „Kaj ti veš, kako mi je? Pal sem, strašno pal in vtrgalo se mi je nekaj — notri.* Zakašljal je in kri se mu je vlila iz ust. Oslabel se je zgrudil na posteljo. France je hotel po zdravnika, na to pa se je miloma dvignil oni na postelji in slabotno za-hreščal: „Ne hodi! Kaj bi pomagalo? ljudje se razburijo in bi tiščali y hišo. Prepovedal sem poslom črhniti komu kako besedico o tem, kar se ie zgodilo. Torej, da veš: to je moja oporoka, shrani jo, vse je tvoje, — vse, samo jedno te prosim, — brate, ne bodi tak — lump, kakor si bil dosedaj — ' r l „Kaj ? Na smrtni postelji me zmerjaš z lum-pom, svojega brata?' ,K*tj praviš? Akorda si bil poštenja? Lump si bil, zapravljivec in, ako bi znal, da ostaneš tak nadalje, vidiš, raztrgal bi to-le pismo in ni beljaka bi ne dobil po aepi — ni božjakal" „Ha, pa imej vse tiste tisoče! Nočem jih, da veš, nočem jih, živel bom brez njih — tak osel!■ „Ti si zares — velik bebec!" „In ti zgaga polomljena." .Vidiš, takov si, še f$og te ne foode maral, še Bog ne!' „In tftbe uiti ne hudič, ne sveti Peter! Mene ne vidiš več I In preklinjajo je odšel France, brez slovesa od svojega umirajočega brata. Ta pa se je stresel od razburjenja iu slabosti in izdahnil. Drugi dan se je ra^nesel glas o JoSMovi smrti. Našli so ga mrtvega v postelji in v koščeni roki košček papirja — od oporoke. Nujuosozape* čatili stauovauje, ali druzega niso imeli kaj pečatiti, kajti posli in tatje odnesli so še isto noc do poslednjega novca vse premoženje in izginili brez sledu. Po smrti so prtili daljnji sorodniki in tožbe in pravde so se pričele. Dolžili sp brata, da je uflkodoval ostale sorodniku In konte pruvuam je bil, da je nekdo v pretepu ubil se ojega. In ker sta umrla na tako nenaraven način oba brata, pokopali so ju drug poleg druzega na pokopališču. Tako je minila slavna družina Hrometova in ljudje so, grede od pogreba, šepetali te-le beaede: „Kako r prišlo, tako prešlo." Najnovejše ve«ti. f * Dunaj 9. Nj. Vel. eew je sprejel dants nemškega atašeja Hiiteen-Hasflerja, ki je prinesel la«ftuo:očno čestitko nemškega cesarja povodom petindvajsetletnice cesarja Fian Josipa I. kako- letnik* XVI. pruskega huzarskega polka. Na t«, je sprejel cesar deputacijo istega bolka, ki »a je prišla čestitati. Atene 9. Dohodki Grške v »vrho posojila za vojno odškodnino, znašajo 1124oooo d ah^m. Beguni iz Tesalije prote-tnjeju proti vsakemu predloga, t!a s- vrnejo pie*J iapraznenjeai T. salij-v «vo;o domovino, ker smatraj) varstvo Frau-cozke in Anglije za nezad i odvzeli 500 ov. komadov druge živali Ubita >ta dva Turka in atirje ao ranjeni. Ustaša sta d v* mrtva Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajnka cesta) katot« »o bilo odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Vis preja.sne gospe prestolonaslednice-udove nadvoivodmje mr itsfanlje Steklenica velja BO kr. Trgovinske brzojavke lat viatl. Bni<3»rrir. Pipni/v. .*jes.in 12.28 12.30 Pftenica t« spomlad 1808 12.19 do 12.21 ..v-s m, jesen 6.06 8.0$. — Rt zi jesen 8.80 8 82 Koruza ti oktober 1897. 5.27- 5 29 .»»A ' od 78 kil. f. 12 60—12.6& o a 7» kdo illi l2'lh y] 80 kil f" 12.76-12 80, od 8J . kil f. 12 80 lr8!5, od 32 V-1. far. ——. -. l^mon 7'10 10 — pro*o 6-30* 6'DO Pšenica: Dobre ponudbe. Dobro povpraševanje, trir stalen. Prodaja 80000 mt. st. 5- 10 nvč/dra?je Vreme: lep* raera. rU.riv titram slM.ilirr 11.92 do__Za notraiyi trgovini j Centrifuga! f. 36'/,— — Concasse f. M1/« Cetvo-ni f. 37'/t, v glavah f. 37-60 ?a?r«. T-,, MrtpriM vof.,1 ,'jt sept. 41.25 a«, december 41.50 Sa-at* te*,;, ^artofl M Buptumbur 33.60, m december 34.80 za marc 36.-. za maj 35.60. mlačno. DvkjrttmJvto«« ">ci.*i>tr 9. aeptembr« predvoerm danes Državni do-:-: • papirjo 10240 102.30 „ „ t *r»bru . . 102 40 102.40 Avitrijnka r«nč* v ziulu . , 124.60 124.65 , , r kronah . . 101.60 101.66 Kreditno akcije ....... 365 60 365.75 London 10 Lst........ 119 80 tl9 80 Napoleoni.........».521/, 9.521/. 20 mark .......11.74 11.74 100 italj. lir .......45.15 45,15 Slovenska obitelj v Gorici sprejme na stanovanje eno ali dve kandidatinji iz boljših hiš. Naslov pove uredništvo „Edinosti". Amerikanske trte Mantikola in Portalia, kovči in cepljene bilfe od 2—3 let, ima na prodaj Martin Košuta pred. kmetijsko podružnice v Sv. Križu. Prva trgovina i oljem v Trstu! Velika korist 2 Poftiljaftve olja od 5 I. naprej. Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem. kat ori si naročajo od 100 kg. naprej, da /aradi močne in r u z i i r j e n e mojo treovine, -lej dolijo naročeno blago na dom v 07. ni ne prosto. Imam blago vcclej prve vrste in postrežba je redno točna, solidarna in poštena. Biago zauienim takoj, ako ne ugaja. Za Trat in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are ! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 "2; fine.še 1. 34; najfinejšo I. 4u : namizno pulfino t. 44; nam. fino 1.48 nam. flnej«e I nnm. najflnejSe 1 56; ekstraflno 1. 60-64; specijalitetu« olje 1. 72-80. „Svoj! k svojim !" Pritakovaje obil o novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej spoštovanjem Anton Šlroa, Acquedotto 9. Špiritu« sinapia oompoaitui ALGOFON. Jedino sredstvo proti zoboboiu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 n&. ter se dobiva jedino le v lekarni Prazmarov Ai due Mori«) TRST — Piazza grande — TRST. Paaiti na ponarejanje. 4 o a © O 3 •M 5 Ulica Donota štev. 9. Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehanifinih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivjalne stroje. Abonenient za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota Stev. 9. s I o e B e r ff < co Naznanilo o XVL šolskem letu 1897/98. Vpisovanj« v šolo „Glasbene Matice* se vrši dne 16., 17., 18. in 19. septembra dopoludne od 10.—12. ur* v prostorih društvene Šole v Vegovi ulici. Poučevanje st pr:in v ponedeljek dne 20. Mptembra, Učni predmeti; Splošna glasbena teorija, zborovo petje \ pouk je (dekliški, dt-aki io dijaški mub« zbor), j brezplačen. Harmonija, kontrapunkt, eolopetje, glasovir, 2osli, »lo. %pisnine se pla;,< ■/.•<* vsakega gojenca I gld. Stari Si gojence* rcorajn bit.t društveniki ,Gla>beoe Mu»ce" ; kI/(7„ Za pisma, katera se mornjo izplačati v ■Hfi.tunjih bankovcih av»tr. vulj., stopijo nove oiiroslne takse v krepost z dnom 24. junija, 28. junija lu odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičnih objavah. Okrožni odrini. V vroiln. papirjih 2°/0 n>\ faako «von, V napolponl': hrez obresti \fil;azntce '•< !.ltiJ: i j, Prajjro. Fešto, Brno, Lvnv, Tropavo, Heki »t.ikr.r /.t\ Zagi-ob, rad, Bielitz, Gablonr., Grad»ot 8ib>nj Inomost, Telovc«, fjjiibljarin, Lir«, Olomuo, Reiehenberg, Saaz in 8olnograd, — brez troSkov Kupnja in prodaja T.-ednoitij, diviz, kukor tudi vuovćenjo kupouor proti odbitku l°/00 provizije. P kaso vseh vrst pod najumestnejBimi pogoji. Predujmi. «a lamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredi na dokumente v Londonu Pariza, Be:o> linu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. ćSprtjjomajo se v pohrano vrednontnl pa;>'>rji, slat uli srebrni denar, inozemski bankovci iAi! •• po pogodbi. fla&a blagajna izplačuje nakaznice uarc.il.iu bank« italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem curau. Uniforme za jednoletne prostovoljce vs^li orožnih vi\«t po najnižji ctni iu vHnku vrtilne oprave po originalnih tvorničkih cenah, knkur tudi civilne obleke po najnovejiem kroju In fazonu pt i Franu Jiraa, '/.avort zh unifotmirnoje Ulica Caserma štev. 9. iOCOCOOOOOCOOOCOGCGOOO COOOOOOOOOOCCCOCOCOCOCCC 13 Sackstrasse — GR TOVARNA ZA OBRTNE IN m1 Tiskarna Gutenberg llljnlka oom. kralj. unlvorMitotno tiskarno „ 5>ityrla" — Sackstrasse 13 COsTO - KMJI&E zistem „Patent Workntann Chlcago" Raatrlrni zavod — Knjl^ovezatvo. priporočuje se za prijazne naroćbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-kn]ifl, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjičnih, 6aso-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tndi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Yia člelle Accjue B — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst IOCOOObOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCX?OODOOOCOOOC[ W ftttftiVV W^WV^t jocooooopoooooopooopoooooooooooooooooooooooocoJ Lastnik kensorcij usta .Edinosf. Tzdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Tr^tu.