GLASOVA anorama KRANJ, 2. marca 1963 ŠTEVILKA 9 Zemeljski plaz Borušil vas Pustni sprevod Številni Kranjčani, ki so se na pustni torek in dan pozneje zbrali na pločnikih in na ulicah, so prizorišča zapuščali dvakrat nezadovoljni: zaradi zamud in zaradi slabe pripravljenosti pustnega obreda. Pobudniki karnevalskega sprevoda so se naloge lotili tako površno, da se povprečen gledavec ni mogel znebiti vtisa velike polomije. Pri mestih, ki imajo večje karnevalske izkušnje, bi se lahko marsikaj naučili! Pustni sprevod namreč ne more biti sam sebi namen. Z njim moramo znati ljudem kaj povedati, izsmejati človeške napake, obregniti se ob trenutno pereče mestne in svetovne probleme, prikazati neke smešne običaje in obsoditi nepravilnosti. Vsega tega smo v kranjski pustni povorki pogrešali. Tako se je pustni obred končal s povorko slabo našemljenih ma-škar. ki niso vedele kaj pravzaprav predstavljajo in zakaj se kažejo ljudem. To je na splošno znak našega nizkega in nerazvitega estetskega čuta, s katerim bi lahko presojali, kaj je lepo in kaj grdo, kaj je smiselno, in kaj odvratno, kaj je ljudem všeč in kaj jih odbija. Pobudniki letošnje pustne prireditve so se zadovoljili, da so zbrali skupino pustnih šem, ki so se po svoji uvidevnosti našemile, niso pa znali izpeljati svojih zamisli, če so jih seveda imeli! Tako je ostal njihov trud in prizadevanje »bob ob steno«. Kranjski primer pa ni osamljen. Pustne prireditve so bile tudi v drugih krajih na Gorenjskem. Za vse te prireditve velja isti očitek: premalo pripravljenosti in preveč površnosti. To pa z drugimi besedami pomeni voditi ljudi za nos. Velika udeležba Na pepelnico so pokopali pusta. Pogrebci so s posmrtnimi na pustnih prireditvah, ne ka-ostanki krenili s Primskovega. Najprej so mrliča ljudje že samo, da so naši ljudje ra-lahko kropili v gostilni »Pri Jaku«. Iznadljivi pogrebci so dovedni, temveč da takšnega za kropitev predpisali posebni davek. Tudi med pogrebnim karnevalskega načina zabave sprevodom so nabirali »desetino« v resnici pogrešajo. Cesta, ki vodi v vas Bogo-slovec v okolici Štipa, je pred vasjo razrušena. Pred dobrim tednom so vaščani te odmaknjene vasice, ki je znana po rudniku azbesta opazili, da se je nad hribom Bogoslovec sprožil velik zemeljski plaz, ki je začel počasi drseti. Zemlja se je premikala vedno hitreje in v vasi kmalu porušila prve hiše. Zdaj je nevarnost popolna. Velikan- ski zemeljski plaz grozi, da bo porušil, več vasi. V ruševinah je do sedaj ostalo že 15 hiš, najmanj 33 pa jih je še ogroženih. Iz vasi so izselili okoli 200 vaščanov, ki so jim uničene hiše, njive in sadovnjaki. Prav tako so zaprli rudnik azbesta v bližini vasi, ker je nevarno, da ga zasuje. Edina cesta, ki veže rudnik z vasjo, je na več krajih pretrgana. Novo potniško letalo »Bled« V sredo je na beograjskem letališču pristalo drugo reaktivno potniško letalo tipa Caravelle, ki nosi ime po gorenjskem letovišču Bledu.. Potniško letalo »Bled« bodo s prvim aprilom vključili v naš letalski promet in bo vzdrževalo letalske zveze na mednarodnih progah. Potniško letalo »Bled« je izdelala tovarna letal Sud Aviation. Naše letalsko podjetje JAT ga je kupilo, da bi skrajšalo polete na dolgih mednarodnih progah. Letalo lahko vkrca 80 potnikov in spada v vrsto najmodernejših potniških letal. Zadnja leta se je med letali tipa Caravelle in ameriškimi potniškimi letali razvilo veliko tekmovanje v hitrosti in varnosti poletov. \,' 4 ~ v ' Pustna povorka, v kateri je bilo zelo malo duhovitih upo> dobitev današnjega časa, je z »vesoljskim potnikom« prišla na Titov trg. Tam se je celotna zamisel karnevalskega pustnega torka razpadla kot razsušen škaf, ki so mu odpovedali obroči Čuden televizor Družina Plavšič iz Beograda je s svojim televizijskim sprejemnikom prepotovala skoraj že po vsej Evropi. Televizor, ki so ga pred leti kupili, vse vidi. Do sedaj so na zaslonih videli že televizijske oddaje iz Moskve, Stockhol-ma, Helsinkov, Madrida, Lisbone in Varšave. Televizijski spored iz tujih držav so gledali neposredno brez prenosa Evrovizije ali Intervizije. Oddaje so hoteli vloviti tudi ostali lastniki televizijskih sprejemnikov v hiši, kjer stanujejo Plavšičevi, vendar se lov na tuje programe ni posrečil. Vsekakor redka tehnična zanimivost. 1 Raaađa pred največjo volilno bitko v tem stoletju Kocka bo padla na volitvah Razlogi, da je prišlo do razpusta kanadskega parlamenta in razpisa novih volitev, so zdaj že spravljeni v zbirki zgodovinskih spletk. Padec Diefenbekerjeve vlade je posledica vmešavanja Pentagona v kanadske obrambne zadeve, saj je dobro znano, da je bila kanadski vladi Izglasovana nezaupnica zaradi razlik med ameriškimi in kanadskimi stališči o atomski in raketni oborožitvi. Washington je ob različnih prilikah pritiskal na kanadsko vlado glede nakupa raketnega orožja, ki je po novih izumih že precej zastarelo in bo kmalu spadalo med 6taro železo, Diefehbekerjeva-vlada pa je želela o času in izbiri orožja sama odločati in ji verjetno ni bilo veliko do nakupa. Počasi so se odnosi tako zaostrili, da bodo v začetku aprila kanadski volivci morala poseči v spor med obema vladama. Ce bo namreč na spomladanskih volitvah ponovno zmagala Die-fenbekerjeva stranka konservativcev in njegova politična smer relativne samostojnosti, potem se bo za sedaj odloženo -vprašanje nakupa ameriških raket najbrž končalo z ameriškim porazom. Drugače pa se bo po vsej verjetnosti zasukala kanadska . politika, če bo na volitvah zamagala proameriška liberalna stranka, ki jo vodi Pearson. Prva trenja C-oprav politične primerjave večkrat ra.de enačijo odnose med Kanado in ZDA z vzorno zakonsko zvezo, ne smemo te idilične predstave vzeti za gotovo dejstvo. Prva trenja med Američani in Kanadčani so se pojavila že v času, ko so iz Wa-shingtona hoteli za vsako ceno izpeljati popolno trgovinsko blokado Kitajske. Kanada je pokazala rogove svojemu velikemu bratu na jugu GLOBUS Ne mara v pokoj ABDEL HAMID MOHAMED KABALA ne občuti bremena svojih 88 let. Starec iz Kafr Davara v Egiptu odhaja vsako jutro na delo v tovarno umetne svile, kjer dela kot mehanik. Na delo se vozi celo s kolesom. L. in leta 1933 je sodeloval v diverzantskih skupinah proti Angležem. Čeprav je začel delati že na koncu prejšnjega stoletja, starec še ne želi oditi v pokoj. Tigrov naslednik MICHELL CLEMENCEAU, sin znanega francoskega državnika, ki je dobil naziv »TIGER«, se je pred dnevi drugič poročil v Parizu. Tigrov naslednik ima 90 let. Uvoz morivcev Pariški listi pišejo, da so za zadnji p skus usmrf-tve generala de Gaulla nameravali uvoziii morivce iz Španije in Luksemburjke. Vodniki, ki bi mr.rali (»'po spraviti čez Pirineje, pa so se v zadn;'em treevtka zbali, da bi jih polovili in pozaprli. Prav tsho neki naročeni ubi- m:>ve. Kanadski premier Diefenbeker že v kitajskem primeru. Po razmeroma težkih pretnjah in ustnih ukorih je Kanada kljub vsemu navezala redne trgovinske stike s Kitajsko, lansko leto so Kitajcem prodali celo višek svojega žita v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Tudi v odnosih do Kube je Kanada ubrala svojo pot. V trenutku objave popolne pomorske zapore je v ameriškem obroču ostalo zajetih osemnajst ladij, na katerih je bilo šest tovorov iz kanadskih luk. V kubanski krizi je prišlo še do novih navzkrižij. Ameriška vojska je bila v tem času v pripravljenosti. Načrt pripravljenosti je predvideval tudi polete z nuklearnimi glavami nad kanadskim ozemljem. Iz Pentagona so brzojaviH v kanadsko ministrstvo vojske, da bi jKar tak- šne polete dovolili, toda na začudenje vseh ameriških generalov so iz Ottavve dobili odgovor, da bodo ameriško prošnjo predložili predsedniku kanadske vlade, ki edini lahko o tem odloča. Vmešati se je • moral celo predsednik ZDA Kennedv. Predsednik Diefenbeker je končno izdal dovoljenje, toda samo za osem poletov na dan, namesto 600, ki sb jih zahtevali ameriška generali. Vsak polet pa so morali vnaprej prijaviti. Tega ponižanja Pentagon ni mogel pozabiti. Beseda volivcem p padcu vlade v vrstah Diefenbekerjeve vlade ni prišlo do razkola. Vlada je v predvolilnem boju prešla celo v ofenzivo. Ko je odgovarjal na pretnje ameriškega poslovnega sveta v kanadskem gospodarstvu, je Diefenbeker izjavil: — Nekdo mi je rekel, da bo kanadsko gospodarstvo zelo oškodovano, če ne bom spremenil svojega stališča. Tega ne morem sprejeti, ker bi to pomenilo, da je naša država prenehala biti samostojna v svoji politiki in v svoji usodi. Kmalu ga je dopolnil tudi zunanji minister, ki je povedal, da je do odklonitve ameriških raketnih orožij prišlo, ker Kanada želi aktivno sodelovati pri iskanju izhoda iz svetovnih nesporazumov — vključujoč tudi splošno razorožitev. Ameriški denar in volilni listki m j ekateri napovedovavci iz-Jm hoda aprilskih volitev pravijo, da bo na razporeditev znatno vplival ameriški kapital, ki se steka v kanadsko gospodarstvo. Kanada zavzema skupaj z ZDA in švedsko najvišje mesto na svetovni lestvici življenjske ravni v posameznih deželah. Vpliva ameriškega kapitala na kanadsko gospodarstvo ni mogoče izključiti. Vsota 25 do 30 milijard dolarjev — na toliko cenijo vrednost ameriških naložb — nd majhna. Pri tem moramo upoštevati, da 60 odstotkov kanadskega izvoza odpade na ZDA. Podobna je slika v obratni smeri. Cez 70 odstotkov kanadskega uvoza prihaja iz ZDA. Ce imamo vse to pred očmi, potem Diefenbeker j ev odpor proti satelizmu in obračun na volitvah ne bo lafa^ Belili so.•» »Prva žrtev vsake med*\ narodne krize }e resnica,*. i James Restoo, smer. komentator »Ne moremo trditi, da imajo Američani ravno največjo demokracijo. Neka-, tere stvari pri njih so vi-' deti zelo nedemokratične.* Konrad Adenauer, zah.-nemški kancler »Nekateri Britanci se vedno mislijo, da je de Ganile več dolžan naši deželi, kot mi dolgujemo njegovi.* Fmanuei Shinwell, britanski politik »Po nedavni krizi v Bruslju Evropska gospodarska skupnost ni več živ organizem, temveč samo mehanizem.* Ludwig Erhard, zah od n on emškj vicekancler »Ce propadem, bodo veliki duhovi ostali mrtvi za vedno: evropski humanizem bo zamenjal triumf barbarov.' Charles de Gaulle. francoski predsednik »Gradnja gradov v oblakih ne stane ničesar. Zelo drago pa je njihovo uničevanje.* Francois Mauriac, francoski akademik »Kdor ima vilo na morju, ima tudi prijatelje in sorodnike.* Fernandel, francoski komik »Napisati gledališko igro v petih dneh ni noben čudež. Čudež je zadržati igro pet dni na repertoarju.- Bob Hope, ameriški komik »čim več sveč mora člo-vek postaviti v svojo torto na rojstni dan, tem slabša pljuča ima, da bi jih upihnil.* Pablo Picasso, francoski slikar »Ne vidim nobene varnosti v ideji o ,tretjl sili' Verjamem, da bo v dogled-nem času ameriška prisotnost v Evropi še vedm prvi pogoj naše varnosti. Lord Home, britanski zunanji . minister »Ne dovolite, jda bi moje truplo vlačili po mest nih ulicah.* General Kasem, na smrt obsojeni iraški predsednik Vtisi z ulic svetovnega velemesta i P 8F1Z PIŠE: FRANCE ŽVAN mm Pariz ima nešteto lepih četrti in velikih velemestnih trgov. Med najlepšimi je tudi trg pred francosko Giasbeno akademijo, kjer so se izšolali slavni francoski glasbeniki Ko sem se nekega dne napotil na Montmart sem do vrha hriba naštel kakih štirideset stojal. Ob njih so slikarji. To so bledi premraženi obrazi, njih so slikarji. To so bledi, premraženi obrazi, premražena telesa in premrli prsti, oguljene suknje, pa barve, čopiči in lopatice. Vsak slikar ima poleg stojala razstavljenih nekaj slik. Nekatere so še čisto sveže. Pod slikami je cena. Cena slik me je navajenega, da je v Parizu vse strašno drago, zelo presenetila. Za deset do dvajset tisoč dinarjev je- mogoče dobiti zelo lepe slike, pa po pet tisoč in manj jih tudi ne manjka. To blago je v Parizu — »hramu umetnosti« — zelo poceni, mnogo cenejše kot pri nas. Seveda nobeden izmed slikarjev na Montmartru še nima imena. Če ga bo kdo dobil... bogve po koliko bodo takrat tiste slike, ki stanejo morda zdaj manj kot pet tisočakov. Doslej sem bil trdno prepričan, da prihaja vse, kar je v likovnem svetu tujega in nerazumljivega, iz Pariza. Zato sem pričakoval, da se bom na Montmartru zgubil med modernimi slogi (izmi) in da moje laične oči ne bodo našle veliko tistega, kar bi moj razum in čustvo lahko dojelo. Zgodilo pa se -je čisto drugače. Na Montmartru nisem videl zmazkov, pač pa precej lepega realizma in mnogo modernih slik, ki pa vendar niso bile tako abstraktne, da bi jih ne mogel razumeti ali bi morda moral imeti posebno šolo, da bi jih lahko dojel. Revni, prezebli in najbrž ne od ugodja siti umetniki so razstavljali dela, ki so mi bila bolj razumljiva kot dela na prenekateri razstavi pri nas. In to v »hramu umetnosti«, na Montmartru, v Parizu. Pod Slavolokom zmage Spomenik, ki so ga dogradili v šestintridesetih letih, je petdeset metrov visok in petinštirideset metrov širok. Na njem so vklesana imena tristo šestinosemdesetih generalov, ki so sodelovali v Napoleonovih vojnih pohodih, ves pa je obdan z reliefi različnih velikosti in pomenov. Mnogi izmed njih so umetnine, ki zaslužijo posebno obravnavo. A pod Slavolokom zmage se nisem mogel osredotočiti nanje. Premišljeval sem druge reči. Pod obokom gori večr.i ogenj padlemu junaku. Po notranjih stenah slavoloka in po tleh so vzidane plošče v spomin na boje, ki jih je bojevala francoska armada po letu 1800. Pred nekaj leti so vzidali ploščo, ki spominja na boje francoske armade v Indokini. Drznil sem se vprašati, če bodo morda kmalu vzidali ploščo v spomin na zadnjo strašno in neslavno epopejo francoske armade — na sedemletno vojno v Alžiriji. Odgovora nisem _dobil, pač pa me je ošinil strupen pogled, ki me je opozoril, da je ta rana še živa in naj nikar ne drezam vanjo. Slavolok zmage priča o mnogih zavojeval-skih bitkah, ki jih je bojevala francoska armada, priča pa tudi o dveh vojnah, v katerih so se Francozi borili proti sovražnikom in zavo-jevavcem. Zato mi je nehote ušla misel na spomenik gibanju odpora. V letih dvainštirideset in triinštirideset se je francoski odpor sprevrgel iz čisto prikritega v odprt boj. V Alpah in drugod so nastale gverilske enote, po mestih pa mreža oboroženih komandosov. Sedanji francoski predsednik je pomagal domovini s tem, da je organiziral od« por iz severne Afrike. Za svoj denar je oborožil prve enote in kupil celo prve tanke. Pod Slavolokom zmage sem razmišljal o slavnih dneh francoske zgodovine. Misli so nehote uhajale k spomeniku žrtvam odpora. Zgrajen je na skrajnem delu otoka na Seini — više od notredamske cerkve. To je ogromen kamenit blok, ki je prepričljiv edinole s svojo silno težo. Pa prav z ničemer drugim. Ves svet pozna Slavolok zmage. Vsak obi-skovavec Pariza se uš"tavi pod njim. Skoraj nihče pa ne ve, kje stoji spomenik žrtvam odpora in skoraj nihče ga ne obišče. Morda mora biti tako. Saj so prav tisti dan demonstrirali nekdanji bojevniki. Osemdeset tisoč se jih je zbralo, da bi opomnili de Gaulla, naj jim zagotovi pravice in ceni ideale, za katere so se bojevali pod njegovim vodstvom. Središče Pariza s Slavolokom zmage v ospredju. K Slavoloku zmage se stekajo vse prometne žile. Na sliki vidimo tudi del znamenitih Elizcjskih poljan osma zima o osam Za prihodnja Ida še napovedujejo mrzla in snežna obdobja Po vsem svetu se ljudje radi pogovarjajo o vremenu: ponekod pogosteje in obširneje, ponekod pa tako — bolj mimogrede, povsod pa je to tema, ki je kar pravšna za razgovore, ki so bolj samemu sebi namen, a jih je treba opraviti. V zadnjem času postajajo ti razgovori tehtnejši, saj je vreme vse bolj muhasto in pogosto zagode kakšno takšno, ki jo po vseh, v stoletjih preizkušenih pravilih, ne bi smelo. Nenavadno huda zima, preobilno deževje, nerazumljiva suša, razdiralni viharji in še mnogo drugih vremenskih pojavov navaja na mišljenje, da v ustaljenih vremenskih navadah nastajajo spremembe. Manjše število meteoroloških opazovalnic je v Evropi začelo z delom že pred 100 do 150 leti. O kolikor toliko zadostni mreži postaj za merjenje in opazovanje vremenskih pojavov je mogoče govoriti šele v začetku našega stoletja. Po drugi svetovni vojni se je opazovanjem na celini pridružilo še razisko V malem vanje v najvišjih slojih naše atmosfere in šele s tem se začenja pravo spoznavanje mehanizma vremena in procesov, ki nanj vplivajo. Zanimiv podatek iz naših krajev. V zelo hud; zimi 1928/ 1929 je bilo Jadransko morje ob obali zaleden :\o, skoraj v celoti pa je zaledenelo okoli leta 850 in v obdobju oko-1210. do 1240. leta. Ledena doba Zaledenelo Jadransko morje Po ostankih iz raznih geoloških dob je mogoče sklepati o vremenu v preteklosti. To se je precej menjalo, vendar je mogoče postaviti tudi takole trditev: »Klima na našem planetu se ni spremenila od časa, ko se je na Zemlji pojavil človek.« Seveda je treba poudariti, da je to pravzaprav najkrajša doba zelo dolge zgodovine našega planeta, z veliko gotovosti pa je mogoče tudi trditi, da je bilo pred pojavom človeka vreme na Zemlji veliko bolj ugodno, stalno toplo in z enakomernimi padavinami. Do korenitih sprememb klime je prišlo ob koncu ter-ciara. Najmlajša geološka doba — že nosi naslov ledena doba. Zelo zanimivi so podatki o klimatskih pogojih v zadnjih 25 tisoč letih — po pojavu zadnje ledene dobe. Tako skandinavski geologi domnevajo, da je bilo konec zadnje ledene dobe okoli 6500 let pred našim štetjem. Tedaj se je delno ledeno pokrivalo Evrope začelo trgati in postopoma izginjati in šele tedaj je klima spet postala zmerna in uravnovešena. Temperature ozračja so bile v obdobju, ki je sledilo, povprečno za tri stopinje višje od današnjih. Področje Antarktike je bil skoraj brez ledu, širjenje ledenikov in novi vdori mraza se pojavljajo snet v letih od 1550 do 1650, od 1750 do 1760 in v letih okoli 1850. Ostre zime so se torej pojavljale v določenih ciklus ih- Po zadnji »mali ledeni dobi »okoli leta 1850 so že v začetku našega stoletja ugotovili začetek sistematičnega porasta temperature na severni polobli, posebno pa še v predelih severnega Atlantika. Otoplitev se je polagoma širila proti jugu in ledeniki na Islandu, Skandinaviji in v Alpah so se umaknili, zmanjševali in nekateri tudi izginili. Otoplitev je dosegla višek po 40 letih našega stoletja. Tedaj je nastopilo obdobje vse močnejših m pogostejših nepravilnosti, zvrstilo se je nekaj ostrih zim v Evropi, Azdji in Severni Ameri- ki, Pojavile so se dolgotrajne poletne suše, a takoj za-njimi zelo močne padavine s pogostimi katastrofalnimi poplavami. Ta vremenska kolebanja so med drugim vplivala na sušenje gozdov. Pojav sušenja evropskih brestov se opaža že 150 let. Ni treba še posebej omenjati kolebanje pridelka glavnih poljedelskih kultur v naših žitorodnih krajih. Posebno po zadnji vojni so bile padavine izredno neredne. Za preteklo obdobje so značilne tudi zelo blage zime. V decembru 1961 je bila povprečna temperatura v naši državi enaka temepraturi, ki je značilna za mesec marec. Konec otoplitev in sušnih obdobij Letošnja izredno ostra zima opozarja na to, da je obdobje otoplitve severnega dela Evrope pri koncu, obenem pa se po vsej verjetnosti zaključuje tudi sušno obdobje v večjem delu evropskega in azijskega kontinenta. Znani beograjski strokovnjak profesor Ante Obuljen meni, da za naslednjih 10 do 20 let smemo z veliko gotovostjo pričakovati pogoste ostre zime z obilico snežnih padavin. Obenem se lahko nadejamo tudi daljšemu obdobju, v katerem bodo koli- čine poeltnih padavin obilnejše in izenačene, kar bo seveda zelo dobro vplivalo na višino in stabilnost pridelkov v naših žitorodnih krajih, v katerih so bile v zadnjih desetletjih poletne suše zelo pogoste in zato tudi pridelek slab. Mednarodno leto mirnega Sonca * Takoj po drugi svetovni vojni so se začela obširna raziskovanja in proučevanja vzrokov vremenskih kolebanj. V zadnjih letih je bila opravljena velika mednarodna akcija vseh geofizikov sveta v okviru mednarodnega geofi-zičnega leta, ki se nadaljuje kot mednarodno geofizično sodelovanje. Prav sedaj se pripravlja nova mednarodna akcija — mednarodno leto mirnega Sonca. Ugotovili so namreč, da se najbolj pomembni procesi odvijajo prav v najvišjih slojih Zemljine atmosfere, v slojih, ki so bili vse do nedavnega malo poznani in je prevladovalo mišljenje, da so prazni. Aktivnost Sonca, ki jo zasledujejo že okoli 300 let, ima zelo redne cikluse. Najbolj znan je tisti na enajst let. Daljši ciklus, od osemdeset do devetdeset let ima, kot vse kaže, največji vpliv na proces v višjih slojih atmosfere — torej tudi na spremembe vremena. lammrvosli Robotov rokopis V nekem ameriškem inštitutu so izdelali elektronske možgane, svoja zapažanja ne tiskajo, ampak pišejo s pisanim rokopisom. Seveda zaradi tega še ni mogoče trditi, da bi imel ta stroj človeške kvalitete ali da ima celo svoj rokopis. Gre le za poizkusni elektronski stroj, ki ima nalogo, da oponaša določene rokopise. Elektronski stroj reproducira različne rokopise tako, da vsako črko razstavi na štiri značilne grafične linije. Tako je pisanje stroja izredno podobno rokopisu tiste osebe, katere rokopis mora reproducirati. Iznajditelji te naprave menijo, da bo zelo koristila za preverjanje podpisov na čekih, pri prepoznavanju rokopisov na sodiščih in ugotavljanju avtorstva na zgodovinskih dokumentih. Ker gre za zelo zapleteno in drago napravo, po njihovem mnenju ne obstaja nevarnost, da bi si jo posamezniki preskrbeli, da bi falsificirali tekste in podpise. Električni toplomer Londonska tovarna za izdelavo medicinskih aparatov je izdelala nov tip majhnega električnega termometra, s katerim je mogoče izmeriti telesno temperaturo zelo hitro in natančno. Energijo dobiva iz električne baterije, ki jo je mogoče nositi v žepu. Zelo občutljivo sondo je mogoče vtakniti v usta ali pod pazduho. Ameriška ekspedicija na Mount Everestu Člani ameriške ekspedicije, ki namerava 1. maja na vrh Mount Everesta, so že prispeli v Nepal. Pretekli teden so krenili v podnožje gore, kjer bodo preživeli nekaj časa na višini 4300 m zaradi aklimatizacije. Po ekspediciji bodo njeni udeleženci usta-, novili združenje »Mount Everest«, ki bo imelo cilj osvajati iz raziskovati gorske vrhove po vsem svetu. Zaščita proti gripi Pelov hotel v Dcnveru odkriva smisel za razmerja. Razen tega so vse posameznosti učinkovito in skladno izdelane, da napravijo izredno lep vtis Skupina znanstvenikov sovjetskega inštituta za eksperimentalno medicino je izdelala novo cepivo proti gripi. Cepivo je iz živih virusov, namenjeno pa je otrokom od i do 12 let starosti. Prvi poskusi so pokazali dobre rezultate. Cepivo je popolnoma neškodljivo, a sposobnost ustvarjanja imunitete pred obolenjem za gripo je zelo visoka. Gostje s pritožujejo nad gostinci, gostinci pa se pritožujejo nad gosti. Drug drugemu mečejo kamenje pod noge. Veliko Je pri nas še potrebno napraviti, da bo slika v naših gostiščih prijaznejša In lepša. To breme pade v enaki meri na goste In gostince Velike in male nespodobnosti po naših gostiščih Natakarji se ujamejo na limanice Gostišča so si poleg vlakov in javnih stranišč ljudje najbolj prisvojili. Tovarne postavljajo, pred vrata vratarje, vrafa gostišč in cerkev pa so odprta za vsakega, ki rabi kotiček, da se lahko vanj zateče. V gostišča prihajajo ljudje raznih značajev in navad, zato je z znanstvenega stališča za proučevanje socioloških, etnografskih in kulturnih razmer potrebno, da ljudje v gostiščih pokažejo svojo pravo lice. Nekoč so si strokovnjaki, *2**5 v ?ek° g° imel ™? visoko kulturno raven, izmi- no ^ kotlcck M tc*;mo mizo. Potožil je, da je v stiski, ker rabi pijačo za selitev, nima pa gotovine, da bi lahko takoj plačal. Na ta kar;'u se je smilil in dal mu je pijačo tako, da mu je denar založi.I Ker je bila količina slili, da nam gostišča zamenjujejo dom. Spremeniti so Jih nameravali v drugi dom, kjer bi se vsak domače in dobro počutil. Pa so se zmotili. Ugled gostiščem ne dajejo samo belo pogrnjene toiae a čistimi prti in dobro Precejšnja, je bila po- postrežbo, ampak tudi ljudje, ki v njih posedajo in poživljajo prosti čas. Na stene so razobesili lepake z vzornimi in vzgojnimi reki, recimo, da v gostiščih ljudje ne smejo grdo govoriti in pljuvati po tleh, pa ljudje kljub temu pljujejo po tleh in govorijo nespodobno. Najbrž slaba slovenščina ni kriva, da ljudje gostilniških stenčasov ne razumejo. Prekrškov in moralnih odlokov je v naših gostiščih veliko. Gostinci pravijo, da se jim zaradi njih včasih obračajo želodci. Niso redki slučaji, ki dobijo svoj epilog na sodišču na zatožni klopi. Veliko več pa je prekrškov, ki Jih zapazijo le bolj spretne in natančne oči. In z njimi bi morali bolj ostro obračunati in jih obsoditi z moralnim bičem. PIJACA NA KREDIT Vnavadi je, da zapitkov ne plačujemo s potrošniškimi čeki, ampak z gotovino. Vendar so se v času, ko ljudje vse dobijo na bančna posojila nekateri tako privadili plačevanja z vrednostnimi papirji, da se tega poslužujejo tudi v gostiščih. Pogosta so naročila, za katere naročniki nimajo zlate dinarske podlage. Izterjave so pogosto zelo zamudne. Pa tudi veliko je takih, ki pred plačilom pobegnejo. Prekrški se vrste kar po nekem zaporedju. Pred leti sojena vsota kar visoka. Natakar je mislil, da bo znesek dobil povrnjen, kakor sta se dogovorila ob prvem. Toda mož se je začel gostišča Izogibati. Ni ga bilo več blizu. Celotna zadeva je po brezupnih opominih prišla pred sodišče, ki je terjatev izterjalo. LAČNA VOLKULJA Ce velja pregovor, da je lahko razbrati -kam pes taco moli«, potem ta pregovor zelo težko prizadene natakarje. V znano gorenjsko gostišče je prišla urejena leDOtica v krznenem plašču. Postregli so ji, kot za- služijo lepa dekleta. Z naročili in izbiro jedi seveda ni bila skromna. Skromnost lahko marsikdaj pokvari vtis. Mimogrede je še pristavila: -Lačna sem kot volkulja!« Natakarju so se zdele njene besede duhovite in naročene jedi je znosil na mizo, kot da streže ženski, ki ima modro kri. Po jedi je prišlo na vrsto plačilo. Dolgo se je izmikala naposled pa je le poklicala natakarja. — Uštela sem se. V denarnici imam zadnji bankovec, ki pa za plačilo ne zadostuje. Račun Je bil res štirikrat večji kot njen bankovec. Toda urejena lepotica zaradi tega ni dobila rdečice. Razlika je plačal natakar. Lepotica pa je brez sramu odšla Z gostišča še bolj visoka, kot j« prišla. Opisana dejstva so prime* odkrite kraje. Veliko več p:* je v gostiščih tatvin, ki jih nihče ne vidi. Včasih po nerodnosti komu pade iz plašča pred vrati piadenj ali prt, ki se je -zmotno« znašel v njegovi obleki. Male tatvine ni* so redke. Ljudje kradejo je-' dilni pribor, kozarce, pladnje^ vodovodne pipe, pepelnike; prte in vse kar jim pride pod roko. Opravičujejo se, da ta- j ko ravnajo v pijanosti, ven-* dar je njihovo početje pogosto dobro premišljeno. SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI ■ SttECAN |A Z LJUDMI g •MTčerajšnji dan je bil za prebivavce Žabnice dokaj = f nevsakdanji. Nevsakdanji in pomemben je bil g zlasti za gasivce, proslavili so, kar se da svečano p žiljenjski praznik svojega častnega člana. JOŽE LO- | GONDER — »JERGA« je včeraj dočakal svoj stoti = rojstni dan. Kot »Jergn«, to ime se ga drži že nekaj = desetletij, je jubilant bolj poznan. 9 Obiskali smo ga dan poprej. Naš prihod v kmečko §f izbo z majhnimi okenci, skozi katera so silili žarki g zimskega sonca ga je bržkone predramil iz sanjarienia = o tistih lepih časih, ko je bil še navdušen gasivec in lo- 3 vec ... O tem nam je največ prinovedoval. Pomen iko- fš Vati se s stoletnikom in mu seči v roke ni kar tako. ~~ Sedel je za zaoečkom in bil Še dokaj zgovoren, čerprav |i je »pozimi bolj molčeč-, kot nam je povedal njegov §j stanovski tovariš Iran Cemažar, ki nas je popeljal B k njemu. STO LETNIK © »Oča, česa se najraje in najbolj spomin jate?« — »Hja« — je začel in globoko zajel sano in dejal »Marsičesa. Veste gasivec in lovec sem bil. Ni časa, da bi vam lahko vse povedal... Tisto poglejte« — in pokazal z roko na steno. Na njej je viselo več diplom. Na eni izmed njih r>iše: Gasilno društvo Jožetu Logonder-ju za neprecenljive zasluge«. Z včerajšnjim dnem pa se je število diolom povečalo. © Koliko otrok pa ste imeli? — Petnajst, deset fantov In pet deklet. Samo štirje so še živi... Imam pa, koliko že vnukov, 7 In 14 pra-vnukov, kajne. £ In kako se počutite? — Ja, saj veste, kako je z nami (mislil Je stare ljudi) Pred petimi leti sem še bral brez naočnikov, danes pa bolj slabo slišim, saj vidite, ne. Na spomlad bo bolie... Ob slovesu smo mu segli v roko in mu zaželeli zdravja, ki je potrebno ljudem starim nad 100 let MOZ Z JEKLENIMI KOSTMI I Pravijo, da se ljudje v go* 6tiščih enako obnašaj«; kot doma. Ce je to res* j potem ni čudno, da razpada^ marsikatero domače ognjišče, j Drugi zagovarjajo splošno ob- j jestnost in tiranstvo po na-j ših gostiščih z zagovorom, da; je povzročitelj vsega hudega^ pijača. Nemogoče je verjeti* i da alkohol tako uničujoča' razkraja celice človeškega ra-' zuma. Veliko objestnosti la oholosti se zgodi brez posred- j ništva pijače. Marsikdo se d«; 6treznega osebja obnaša kot! do svojih hlapcev, ko je ša popolnoma prišteven. Pred kratkim je v znaa kranjski hotel prišel človek, ki je mislil, da ima jeklena j kosti. Ob taksnih gostih bij strežno osebje moralo imeti' jeklene živce. Najprej je pred očmi natakarja spustil na tla jedilni i pribor. Natakar mu ga je po-| bral prvič in drugič. Potenv je razbil kozarec, ki ga ni i maral-plačati. In za konec ja. dal vajencu zaušnico, ker m\J ni odprl vrat. Nič kaj lepe slike našira gostom ne dajejo česti preoi-) ri, zbadljivke in kletvice. Dal; je objestnost na vrhuncu in j zelo pogosto kralj naših gostišč povedo podatki o uniče-ni opremi, polomljenih sto-j lih, razrezanih usnjenih na«* j slonjačih in prežganih prtih« ZDRAVKO TOMA2EJ S a cl i j s k i spored Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ure ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedelj-h ?a ob 6.05, 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA 2. marca 8.05 Poštargek v mladinski glasbeni redakciji 8.35 V spominske knjige 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Arije iz Mozartove opere »Čarobna piščal« 10.15 Izpod peresa nekdanjega virtuoza 10.40 Seznanite se z Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Petnajst minut z vaškim kvintetom ter pevcema Božom in Miškom 12.30 Koncertni plesi 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Iz domačega repertoarja orkestra Slovenske filharmonije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade 15.40 Zbori Emila Adamiča 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Deset minut z orkestrom »The Tbree Suns« 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.00 Triie znameniti operni finali 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novo v studiu 14 20.20 Vojna tajna 21.05 Sobotni ples — I. 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples — II. DRUGI PROGRAM 19.05 S pisanimi zvoki v sobotni večer 19.20 Revija jugoslovanskih solistov z orkestrom SF 21.20 Operni recital 22.15 Jazz na koncertnem odru 18.00 18.10 18.25 18.45 19.05 20.00 20.45 22.15 Aktualnosti doma in v svetu Poje Planinski oktet Melodije v večernem mraku Radijska univerza Glasbene razglednice Vokalno-instrumentalni koncert Slovenske filharmonije Novo v znanosti S popevkami okrog sveta 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Obisk pri zabavnem orkestru RTV Zagreb 19.38 Recital sopranistke Jennifer Vyvyan 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 5. marca NEDELJA — 3. marca 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušalci 8.00 Mladinska radijska igra 8.54 Glasbena medigra . 9.05 Dopoldanski sestanek ob zabavni glasbi 10.00 Še pomnite tovariši... 10.30 Matineja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 11.50 Prijetni zvoki 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I . 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zveneče kaskade 15.33 Tretja klavirska sonata 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Medigra z godali 17.15 Radijska igra 18.12 štirje pastorali 18.30 športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Spomini Sergeja Prokofjeva 22.15 Skupni program JRT 23.05 Za mlade plesavce DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Zđ ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 15.15 Med rapsodijami in simfoničnimi pesnitvami 15.40 Zabavni zvoki 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.45 Koncert za čembalo in orkester 21.00 Prisluhnite, kaj smo vam pripravili 22.15 Komorna soareja jugoslovanske glasbe 8.05 Iz oper mladega Verdija 8.40 Petnajst minut z zabavnim orkestrom Werner Miiller 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Novi posnetki ruske zabavne glasbe 9.45 Igra Pihalni orkester zagrebške vojne oblasti 10.15 Koncert za klarinet in godala 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Prve setve 12.15 Slovenske narodne pesmi 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Med predstavniki naše mlajše skladateljske generacije 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi raznih narodov 15.15 Zveneče kaskade 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Violončelo in violina 20.15 Radijska igra {21.05 Četrta simfonija 21.35 Igrata vam orkestra Je Je Moutet in Sharles Bob 22.15 Skupni program JRT 23.05 Lahko noč vam želi Tri Nat King Cole 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja plošč 20.00 Pol ure z velikima zabavnima orkestroma Sigrid Onegin 20.45 Dela Marija Kogoja in Matija Bravničarja 21.10 Od popevke do do popevke 2130 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 SREDA — 6. marca PONEDELJEK — 4. marca 8.05 Zborovske skladbe Felixa Mendelssohna 8.25 Pol ure simfoničnih plesov 8.55 Za mlade radovedneže 925 Dva drobca iz stare slovanske in slovenske glasbe 9.45 Iz slavonske ravni 10.15 Scena v ječi iz opere »MeLsstofales-« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Martin Mis: Oskrbi-mo si pravočasno gnojil ' 12.15 Četrt ure z ansamblom in pevci Bratje Petrič iz Maribora 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Arthur Grumiaux igra Paganinija 14.05 Arije iz francoskih oper 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade' 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Igra ansambel »\Veekend« 8.05 Jutranji koncert 16.00 8.55 Pisani svet pravljic 17.05 in zgodb 9.25 Godala v ritmu 18.00 9.40 Dva srbska glasbena | avtorja ' 18.10 10.15 Trio Svečnik iz Maribora 18.30 10.30 Igra vam zabavni orkester Percv Faith 18.45 10.45 človek in zdravje 19.05 10.55 Vsak dan nova popevka 20.00 11.50 Pozor nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka 21.15 univerza 12.15 Poslušajmo Trio Slavka 22.15 Avsenika 12.30 Jurčičev roman 22.50 13.30 Ob zvokih zabavne 23.05 glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Concertino in suita 15.15 Zveneče kaskade 15.29 Gy6rgy Cziffra igra Liszta 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Slovenske skladbe v treh zasedbah 14.05 Odmevi z angleškega otoka 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajc 15.15 Zveneče kaskade 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Nekaj taktov razpoloženjske glasbe 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Tretji klasični koncert 22.15 Po svetu jazza 22.45 Pojo zabavni zbori 23.05 Orkester Mantovani in njegove čarobne violine 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se z Parkerjevimi 19.20 Devica Orleanska na grmadi — dramatični oratorij 20.55 Harfa in godala 21.00 Melodije po pošti kino PETEK — 8. marca Vsak dan za vas Govorica glasbenih instrumentov Aktualnosti doma in v svetu Po naših dolmcah in planincah Melodije v večernem mraku Ljudski parlament Glasbene razglednice Spoznavajmo svet in domovino Naš večerni kaleidoskop : 'i dirigira Stravinskega Literarni nokturno Ples do polnoči DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Jazz pod drobnogledom 1930 Seviljski brivec — opera 8.05 8.35 8.55 9.25 9.45 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 14.35 15.15 15.20 15.45 16.00 17.05 Suita iz baleta Gajane Skladbe za kitaro in harmoniko Pionirski tednik Pri jugoslovanskih skladateljih Partizanske pesmi Dva dueta iz opere »Ero z onega sveta« Skok v stvarnost Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — ing. Marjan Hladnik: Navodila za spomladansko setev v gozdnih drevesnicah Slovenske narodne v priredbi za soli, zbor in orkester Pianistka Annie Fischer in violinistka Nelli Škodljnikova Ob zvokih zabavne glasbe Radijska šola za nižjo stopnjo Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Napotki za turiste Zveneče kaskade Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Koncert treh umetnic 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 18.30 Pesmi in plesi iz Romunije 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Melodije orienta z orkestrom Werner Miiller 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Sodobni glasbeni avtorji DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Pet mejnikov v literaturi 19.50 v"->'—: domačih in tujih popevk 20.05 Simfonija 20.45 Petnajst minut z orkestrom Leo Matecco 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 SOBOTA — 2. marca Center — angleški VV film V RITMU TWISTA ob 16. in 18. uri, francoski flim HUDIČEVA LEPOTA ob 20. uri, amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 22. uri Storžič — egipčanski film ZA VEDNO SKUPAJ ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 22.30 Svoboda — francoski film HUDIČEVA LEPOTA ob 18. uri, egipčanski film ZA VEDNO SKUPAJ ob 20. uri NEDELJA — 3. marca Center — angleški VV film V RITMU TWISTA ob 14., 16. in 18. uri, premiera jugo-STANOVANJE ob 20. uri slovanskega filma SKUPNO Storžič — francoski film HUDIČEVA LEPOTA ob 13 uri, egipčanski film ZA VEDNO SKUPAJ ob 15. in 19. uri, slovenski film PEŠČENI GRAD ob 17. uri, angleški film V RITMU TWISTA ob 21. uri Svoboda — amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 15., 1730 in 20. uri Cerklje — ameriški W film HUDIČEV UČENEC ob 17. in 19. uri Naklo — francoski film RESNICA ob 16. in 19. uri PONEDELJEK — 4. resica Center — amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16.30 in 19. uri Storžič — nemški film OČI DR. MABUSSE ob 16., 18. in 20. uri. TOREK — 5. marca Center — amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16.30 in 19. uri Storžič — premiera sovjt. filma STAVA ZA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri SEDA — 6. marca Center — amer. barv. CS film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16.30 in 19. uri Storžič — sovjetski film STAVA ZA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE ob 19. uri Jesenice »RADIO« 1. marca ruski barvni film VLAK PELJE NA VZHOD 2. do 4. marca angleški VV film v RITMU TWISTA 5. do 6. marca jugoslovanski fdm ABECEDA STRAHU 7. do 8. marca franc. film PREHOD CEZ REN Jesenice »PLAVŽ« 2. do 3. marca ruski barvni film VLAK PELJE NA VZHOD 4. do 6. marca angleški W film V RITMU TWISTA 7. do 8. marca Jugoslovan ski film ABECEDA STRAHU Žirovnica 2. marca ameriški CS film STRELJANJE V DODGE CI-TYJU 3. marca ameriški barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON 6. marca ruski barvni fdm VLAK PELJE NA VZHOD Dovje 2. marca ameriški barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON 3. marca francoski W film NAIVNA DEKLETA 7. marca angleški film V RITMU TWISTA Koroška Bela 2. marca jugoslovanski film ABECEDA STRAHU 3. marca ameriški CS film STRELJANJE V DODGE CI-TYJU televizija SOBOTA — 2. marca ČETRTEK — 7. marca 8.05 Trije zbori slovenskih skladateljev 8.20 Ansambel Victor Silvester 8.35 Albeniz in Falal 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz Dvorakove pravljice 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za rfovo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Dela v kleti spomladi 12.15 Pihalni orkester JLA RTV Zagreb 18.00 Kmečki upor — 4. nadaljevanje TV igre RTV Beograd 19.15 Slike in skulpture RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 S kamero po svetu RAI 21.05 »Studio ena« — zabav-no-glasbena revija Evrovizija 22.15 Svetovno prvenstvo v drsanju — prenos iz Cortine NEDELJA — 3. marca 11.00 Prenos športnega dogodka i Evrovizija 15.30 Svetovno prvenstvo v drsanju —e prenos iz Cortine RTV Ljubljana 18.00 »Conte Max — francoski igrani film 19.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 19.40 Kratki propagandni film RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk 21.45 Gostovali so pri nas PONEDELJEK - 4. marca RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 »Rdeči balonček« — francoski kratki film RTV Ljubljana 18.30 »Zmaj« lutkovna oddaja 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 Turisitčna oddaja 21.10 F. Dostojevski: »Dva \isodna dneva« — TV drama TOREK - 5. marca Ni sporeda! SREDA - 6. marca RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.30 »UrašLnova želva« — TV slikanica RTV Eeograd 18.40 V mestecu veseljaka — lutkovna igra RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Mladi mladim — zabav-no-glasbena oddaja 21.10 Ubij človeka — sovjetski kratki film RTV Zagreb 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK - 7. marca RTV Zagreb 18.00 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 Aktualni razgovori 19.30 TV obzornik 19.45 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV tribuna 20.55 Koledar mode RTV Beograd 22.20 Impresije PETEK - 8. marca RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 4. marca ruski barv\l film VLAK PELJE NA VZHOD Kranjska gora 5. marca ruski barvni film VLAK PELJE NA VZHOD 6. marca angleški film LIGA GENTELMANOV 8. marca angleški W film V RITMU TWISTA Kropa 2. marca — amer. barv. film AMBICIOZNA ob 20. uri 3. marca — angleški film PODAJ ROKO HUDIČU ob 15. in 1930 7. marca ital. barv. CS film BELE SENCE ob 19.30 Ljubno 3. marca — amer. barv. film HELENA TROJANSKA ob 16. uri Duplica 2. marca — amer. barvni film ČRNI NAREDNIK ob 17. uri. 3. marca — amer. barv. film ČRNI NAREDNIK ob 15., 17. in 19. uri 3. marca — sovjetski film SERJOŽA mladinska predstava ob 10. uri dopoldne 6. marca — sovjetski film KO SO BILA DREVESA VELIKA ob 17. uri 7. marca — sovjetski film i KO SO BILA DREVESA VELIKA ob 19. uri Radovljica 2. marca — amer. barvni film BORBA ZA OBSTANEK ob 20. uri 3. marca — nemški film; MRŽNJA BREZ USMILJENJA ob 16. žn 20. uri 3. marca — amer. barvni film BORBA'ZA OBSTANEK ob 18. in 10. uri dopoldne 5. marca — italijanski film AS ASOVA ob 18. in 20. uri 6. marca — italijanski film AS ASOVA ob 20. uri 7. marca — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 20. uri 8. marca — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 18. uri športne prireditve SANKANJE Tržič — Jutri dopoldne bo tu medobčinsko sindikalno prvenstvo v sankanju za posameznike in dvojice. Jesenice — Prihodnji teden bodo na Jesenicah medobrat-ne zimske igre železarjev. Začele se bodo jutri s tekmovanjem sankačev na standardni progi. NAMIZNI TENIS Kranj — Jutri bo tu republiški pozivni turnir za mladince. Voklo — V kulturnem domu toliko pa tudi v zasebnih sobah. V gostišču Grad hrib v PREDDVORU je 17 prostih postelj. V TRŽIČU je dovolj prostih postelj v gostinskem podjetju »Pri pošti« in v zasebnih sobah. V domu pod STORZlCEM in na KOFCAH je dovolj prostih pestelj. V restavraciji »Pri pošti« bodo imeli vsako soboto in nedeljo ples. POMURSKO TURISTIČNO OBMOČJE V zdraviliški kavarni v Slatini Radenci bodo imeli 2. bo jutri s pričetkom ob 15.30 ' namiznoteniški turnir, ki ga! marca Pomurski zdravniki , družabni večer. V MURSKI prireja telesno vzgojno dru- štvo Voglje. KOŠARKA SOBOTI bo v hotelu Central v Soboto 2. marca družabna I prireditev Kluba kartašev s Ljubljana - Na gospodar- , prograrnom v hote- skemi razstavišču se bo danesU [ma, vgak djm ^ po_ popoldne naoaljevala zimska mun&a k!et je ^ ta vsak liga, v kateri sodeluje tudi kranjski Triglav. OBČNI ZBOR Križe — Tu bo jutri ob 9. dan cd 12. do 7. ure zjutraj. V zdravilišču SLATINA RADENCI se prične s 13. marcem nova sezona. Za zdaj uri občni zbor telesnovzgoj- i imajo 32 prostih postelj v nega društva. j ogrevanih sobah. V MURSKI SKAKAVCI V ADERGAS ) SOBOTI imajo v hotelih Športno društvo Velesovo. Zvezda in Central skupaj 70 prireja v nedeljo 3. marca ob prostih postelj. 9. uri slovesno zimskošportno ■ prireditev ob otvoritvi 18. me- I I trske skaka1 niče v Adergasu. turistični informator RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 Kulturna panorama 18.30 Burma - popotni vtisi 19.00 Boj za obstanek pod morjem 19.30 TV obzornik RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik Evrovizija - 20.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — tekma med Sovjetsko zvezo in Švedsko DOLENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V NOVEM MESTU imajo 15 prostih postelj v hotelu Kandija. Na OTOČCU je v gradu 30 prostih postelj, v motelu pa 16 postelj. Hotel Srcmič v VIDEM-KRSKEM ima 20 prostih postelj. Dovolj V vseh hotelih na BLEDU prostora je tudi v zdravilišču je dovolj prostih postelj. Na ŠMARJEŠKE TOPLICE, kjer POKLJUKI imajo v Športno- j imajo ogrevan bazen s ter-telu prostor samo na skup- malno vodo. nem ležišču. Cesta na Po- j kljuko je plužena. V BOHI- | KOPRSKO NJU je dovolj prostora v j TURISTIČNO OBMOČJE vseh hotelih in v zasebnih < V hotelu Sidro v PIRANU sobah. Vse ceste 60 plužene je vsak dan ples, razen ob vendar je promet delno otež- J sredah. Po 23. uri je vsak dan kočen, ker so ceste precej ' odprt bar v Piranu. V hote- ozke. I lu Palače v PORTOROŽU je V KRANJSKI GORI bodo 65 prostih • postelj; termalna danes in jutri (2. in 3. marca) . kopališča so odprta. V hotelu mednarodne "smučarske tek- Central je prostih 120 postelj, me v slalomu in veleslalomu V Piranu je 100 postelj v hotelu Sidro. V Postojni je sku- SMUCANJE KRANJSKA GORA - Danes se bo tu začelo uradno FIS A tekmovanje v alpskih disciplinah, ki se ga udeležujejo smučarji iz osmih držav; med njimi odlični avstrijski in francoski etkmovavci. — Danes ob 11. uri bo na sporedu veleslalom, jutri ob 10. uri pa slalom. Bled - S pričetkom ob 9.30 bo jutri na Bledu gorenjsko prvenstvo v smučarskih tekih za posameznike in ekipno. NOGOMET Ljubljana — Jutri popoldne bo kranjski ligaš Triglav gostoval v Ljubljani, kjer se bo na Kodeljevem srečal s Slovanom. KEGLJANJE NA LEDU Jesenice — Na umetnem dr-] sališču bo jutri mednarodni turnir v kegljanju na ledu. z Vitranca. Sedežnica m vlečnice obratujejo. Vsi hoteli v Kranjski gori so zasedeni do 3. marca. Proste so samo zasebne sobe. V domu v PLA- I NIČI je prostih 30 postelj, medtem ko je v RADEČAH j dovolj prostih postelj v za- paj 82 prostih postelj. LJUBLJANSKO TURISTIČNO OBMOČJE V vseh ljubljanskih hotelih je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v domu sebnih sobah. V planinskih I na KURESCKU; cesta je kočah na VRŠIČU je dovolj i prevozna. Na RAKITNI je 12 prostih postelj, prav tako pa tudi" v GOZD-MARTULJKU. V MOJSTRANI je 62 prostih postelj v zdravilišču Triglav, medtem ko je v zasebnih sobah le 8 postelj v kurjenih sobah, 123 postelj je pa v nekurjenih sobah. Na PLA- prostih postelj; cena za prenočišče je 500 din. Ceste na Rakitno so poledenele m dostop precej otežkočen. V MEDIJSKIH TOPLICAH je 20 prostih postelj v ogrevanih sobah; ob nedeljah je ples. V domu na POLŽEVEM je NINI POD GOLICO nad Je- 30 prostih postelj v ogreva senicami je v domu prostih 32 postelj prav toliko pa tudi v domu na ČRNEM VRHU. V KRANJU je skupaj 30 nih sobah. PRIREDITVE KUD »Krvavec« iz Lahovč postelj v hoielu Evropa in i bo jutri ob 15. uri gostoval Jelen, v zasebnih sobah pa 6 v Zalogu pri Komendi z prostih postelj. V domu na JOSTU je 28 prostih postelj. Na KRVAVCU je dovolj prostora v novem in starem do- Bu đakovo komedijo »Klop-čič«. KUD »Prežihov Voranc« iz Zaloga pri Komendi gostuje mu; žičnica in vlečnica na ' jutri ob 15. uri v Vodicah, ob Krvavec normalno obratuje- j 19. uri pa v Tacnu z Držiče-ta. V domu na JEZERSKEM j vo komedijo »Tripče de Utol-je 36 prostih postelj, prav če«. ' 6 I DOM 9 DR VUKA 0 MODA # DOM * D.RU2I\ 1 • MODA £ DOM # DRVZINA # VI OD 4 # DOM » !>KL'21iVA # /VJODA otrok Mamica ste in vas razveseljuje otrok ali pa morda cela kopica. Seveda vsi vemo, da z otroki nI samo veselje, tudi Skrbi in težav je dovolj. Včasih so malčki pravi ticani. Ne, zadostuje jim, da Jim pripovedujete pravljice ure dolgo, želijo še in še. Vas pa čakajo vsi gospodiiijslu opravki in morda še služba povrhu. Kako bi otroke zaposlili z drugimi, koristnimi opravki? Kaj, če bi jim zgodbico napisali, oni naj jo pa lepo ilustrirajo. Poslužujejo naj se le barvnih svinčnikov — čim natančneje naj s slikicami prikažejo zgodbo. Prav gotovo se bodo tega dela lotili z veseljem. Ce se bo to ponavljalo, boste imeli sčasoma celo "knjigo, na katero bodo posebno otroci zelo ponosni. Ce imamo kopico otrok, jih moramo čimprej navaditi na samostojnost. Otroci naj si uredijo svoj koledar, v katerega bodo zapisovali vse važnejše datume kot so rojstni dnevi, začetek in konec šole, obiski zobozdravnika, kina ali gledališča. Otroci si bodo verjetno vse to radi zapisovali in s tem jih bomo navadili, da si bodo vedno vse važnejše datume označili. Modni izrazi JABOT (žabo) imenujemo nabran muslin aH čipke, ki se nosijo kot okras na sprednjem delu oblačila. Prvič so uvedli to modo v rokokoju. Danes pa so tisti, ki nosi j j jabot, dame In prav v zadnjem času postaja ta vse bolj moderen. RAGLAN: če so rokavi in hrbtni del rezani v enem delu, se kroj imenuje raglan. Imenuje se tako po angleškem lordu Raglan, ki je približno leta 1900 prvi nosil plašč v takem kroju. KIMONO: je japonsko narodno oblačilo, ki je spredaj prekrižano ht s širokim pasom prevezano. Naša moda je {iroko in udobno obliko rokavov prevzela in s tem si je utrl pot izraz kimono. TOQUE se Je svojega časa imenovala žametna bareta I francoskih advokatov. Danes pa se tako Imenuje poseben 1 klobuk. - ■ e no Vas boli glava ali hrbet? Ste utrujeni in slabe vckl.e? Temu utegnejo bit: krive noge, to se pravi — vi sami, ker jih premalo negujc.c. Nege DUŠAN OGRIZEK j so to naši mladi ljudje? Ne, to sploh niso ljudje. To so lutke iz papirja, brez misli čustev, ki govorijo papirnate dialoge! NA NAŠIH PLATNIH »SKUI) JO STANOVANJE« je filmski prenos inane istoimenske komedije Dragutina Dobričani-na. Čeprav je film Marjana Vajde samo enostaven prenos popularne gledališke komedije na račun stanovanjske stiske, je zabaven in poln smeha. Največ zaslug za to ima naš priljubljeni televizijski in filmski komik Miodrag Pe-trovic-Ckalja; razen njega igra med drugim še Milena Dravić. »MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO« ameriškega režiserja Edvvarda Dmvtrvka je eno najboljših del v klasični tradiciji vvesterna. V posebno odliko je temu filmu v vvesternih ne tako pogosta psihološka utemeljenost in plastičnost osrednjih likov, za kar imajo največje zasluge trije odlični igravci: Richard Widmark, Anthonv Quinn in Henry Fonda. »STAVA PRI DEKLETIH« sovjetskega režiserja Jurija Culjukina je prijetno delce o skupini fantov in deklet v sibirskem delovnem taborišču. Doživetje filma pa je mlada Nadežda Rumjanceva, ki je za to svojo vlogo lani dobila nagTado na festivalu v Mar del Plati. »Domnevam, da zelo dobro igrate domino.* Mr. Cust Je zaradi te opazke, kot se je zdelo, postal sRno razburjen. »Jaz... jaz.... da, mi-. da res .. < »Napela igra, kajne, prt njej je potrebno zeh> veliko spretnosti, ne?« »Ob, čudovita igra — prekrasna! Ko sem bil Je v pisarni, smo vedno igrali med obedom, ko tmo šli v lokal h kosilu Čudili bi se, če bi vi-deH, kako hitro ta lepa Igra spoprijatelji čisto tuje ljudi med seboj!« Glasno se je zasmejal. »Spominjam se moža — zapomnil sem. si ga, ker mi je rekel nekaj, česar ne bom nikoli pozabil — pri kavi sva zašla v razgovor,'potem pa sva igrala domino. Po dvajsetih minutah mi je bilo, kot da sem poznal moža že vse njegovo življenje!« »Kaj vam je pa rekel?« je vprašal Poirot. Mr. Custovo obličje se je pooblačilo. »Kot bi me bil kdo udaril po glavi, tako strahovito me je prizadelo to, kar je rekel! Namreč, da trna vsakdo svojo usodo zapisano na roki. Pokazal mi je svojo roko in črte, ki so nakazovale, da mu bo dvakrat grozila nevarnost utopitve in res bi bil dvakrat kmalu utonil. Potem pa je pogledal še mojo roko in mi je povedal zelo čudne stvari: Da postanem eden najbolj gianlh ljudi na Angleškem, preden umi-jem. Da bo vsa dežela govorila o meni. Toda rekel je — rekel je... Glas mu je odpovedal. Jeclja je je zastokal... »No?« Poirotov pogled ga je prevzel. Cust ga Je pogledal, se ozrl vstran in zopet ob visel s pogledom na njegovih očeh ... »Dejal je — da — da ne bom umrl naravne smrti — smejal se je, pogledal še enkrat mojo roko in rekel: »Saj to je skoraj tako, kot da bi končali na vislicah,« potem pa se je spet zasmejal in dejal, da se je samo šalil...« Umolknil je. Njegov pogled se je odtrgal od Poirota in je begal po sobi sem m tja ... »Moja gtava ...! Toliko trpim... Te bolečine so včasih grozovite... m dostikrat ne veni, ne vem... kaj ...« Telo se mu je streslo in se sesedli. Poirot se je nagnu naprej in je rekel čisto mimo, pa zelo odločno: »Vendar dobro veste, da ste storili te umore?« Mr. Cust je pogledal kvišku. Njegov pogled je bil miren in odkrit: »Da,« je dejal, »vem!« »Zakaj ste jih storili pa^ne veste, kajne?« »Mr. Cust je odkimal z glavo. »Ne, tega pt» ne vem!« 34 POIROT POJASNJUJE Sedeli smo v napetem pričakovanju, zakaj Poirot nam je dajal nosledaja pojasnila o zadevi ABC. »Od začetka me jc zaposlovalo vpra£ >nje: zakaj. Hastings je dejal včeraj, da je zadeva končana, jaz pa sem mu odgovoril, da je zadeva človek. Zagonetna ni bila serija umorov, temveč morivec. Zakaj je imel za nupio, da steri te umore? Zakaj je izbral meae za nasprotrdka? To, da je mož blazen, iRevizor-'. Valja je -la brez volje, samo toliko, da povabila ni odklonila. In v gledališču se Je Valja na ^veliko veselje tovarišev popolnoma spremenila. Ni odmakni'a oči od odra, glasno je odobraval in ploskala. Ob koncu, ko smo odhajali, je rekla: — To pa je nekaj! — Kako le, da mi ne bi ugajalo?! Toda od vsega najbolj mestni strarar! — Toda zakaj prav stražar? smo se začudili. — Kako — »zakaj?!« Kaj niste videli, kakšne^ gumbe je imel?! Takih še nimam. Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran HOROSKOP Mbokafti Velja od 2« do 9. marca OVEN (21. 3.-20. 4.) - Gmotni položaj se utrdi, čustvene razmere pa še ne. Omalovaževanje nasvetov in predlogov sorodnika se ti maščuje. Otreseš se nekaterih predsodkov. Pismo z očitki. BIK (21. 4-20. 5.) - Zaradi pretirane iznajdljivosti te bodo gledali postrani. Okoliščine omogočijo uresničitev nekega podviga. Ne žali ljudi z ošabnostjo. »Dru-žiriiska barka« na nemirnem morju. Pazi na zdravje in privošči si počitek. DVOJČKA (21. 5.-20. 6.) - Por nudila se bo prilika za postavitev nekaterih zahtev. Manjši spor s sodelavci zaradi nekega finančnega vprašanja; spoprimeš se s trdo-glavostjo mlajših. Otresi se čustev, ki prinašajo samo nevšečnosti. Obisk. - RAK (21. 6.-22. 7.) - Zaskrbljenost zaradi nepredvidenih stroškov bo hitro minila. Trmasto vztrajaš pri nekaterih poslovnih zahtevah. Uspeh bo boljši kot je bilo predvideno. Zadovoljstvo v družini. Radovednost ti koristi. LEV (23. 7.-22. 88.) - Rahlo razočaranje na sentimentalnem področju et že spravi v obup. To bo terjalo precej truda, da ne bo trpelo skupno delo. Preobremenjenost z delom. Neka želja 6e nepričakovano izpolni. Nekomu preveč zaupaš. Zanimanje za odnose drugih ti ne prinese koristi. DEVICA (23. 8.-22. 9.) - Zaupana ti bo večja odgovornost. Nekomu, ki čaka na tvojo pomoč, pomagaš. Pri reševanju sporov s prijatelji se nekaj zavozlja. Pismo. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) - Prehodno nerazpoloženje te bo pripeljalo do pretirano kritičnih stališč. Samo razmišljanje za rešitev osebnih problemov ne prinese koristi. Prijatelj se izkaže. ŠKORPIJON (23. 10.-22. 11.) -Maščuje se precenjevanje lastnih sposobnosti. Ugodiš prošnjam za denar, za ljubezen pa jih odbijaš. Sprijaznil se boš s pogoji domačih. Občutljivo zdravje. STRELEC (23. 11-22. 12.) -Iskreni prijatelji pomagajo pri uresničitvi čustvenega načrta. Naključje olajša poslovno delo. Izogneš se ljubosumju, izdatkom pa ne. KOZOROG (23. 12.-20. 1.) - Z odločnim stališčem preprečiš špekulacijo. Uspelo ti bo premagati negotovost v čustvenih zadevah, finančnih težav pa ne. Izlet. VODNAR (21. 1.-19. 2.) - Uveljaviš se s svojo prepričevalnostjo. Sivi lasje zaradi družinskega spora. Nedavno srečanje ti ogreva srce. Skrbno skriješ postranski zaslužek, ki ga lahkomiselno zapraviš. RIBI (20. 2.-20. 3.) - Perspektivno priznanje za dosedanje prizadevanje v službi bo terjalo precej samoodpovedovanja. Obreko-vavce razorožiš, drago osebo pa še prepričuješ in dokazuješ zvestobo. Naporni izlet. Z darilom te presenetijo. Staro in novo Namestnik i' 2 3 4 5 6 b 8 H 9 10 11 12 j 13 i i 14 « L— Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. L, 1. vrsta glasbila, 7., 2. stopnja, 8., 3. varuhi ognjišča pri starih Rimljanih, '9., 14. kemijski simbol za iridij, 10., 4. prizor, 12., 5. avtomobilska oznaka Sarajeva, 13., 11. jarec, 14., 9. zamisli, 15., 6. cvetna mačica. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 8 VODORAVNO: Platon, 7. ricinus, 9. Ada, 10. Aja, 11. GO, 12. svet, 13. slani, 14. kolos, 16. umik, 17. ha, 19. rak, 20. suh, 21. akacija, 23. arijec. Brez besed mi ni jasno, toda tako je bilo. Sovražnik se je iz bridkih izkušenj naučil, da se po pravilih taktike ne da v porušenih stavbah niti napadati niti se braniti. Spretno je izkoristil trdneje zidana poslopja in kleti kot oporišča in mnogo truda nas je stalo, preden smo jih zavzeli. Tako je npr. morala udarna četa divizije Sokolov v poslopju »Rdeči oktober« docela porušita glavni zid, preden je pregnala Nemce iz poslopja. Vse ceste in trgi so popolnoma prazni. Niti od nas niti od sovražnika se nihče ne upa na cesto, zakaj povsod ore« žajo ostrostrelci, ki jim nihče ne ubeži. Nemci se dostikrat borijo do zadnjega naboja. Do zdaj se niso predajali. Sele ko je bila razbita Mansteinova armadna skupina, je. morala občutno padla. Mnogo vojkov, častnikov in generalov je poslej^,obupalo nad refcit-vijo s prodorom.