★
ca
PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
ZAPORI, KONFINACIJE, ŽRTVE, POMANJKANJE, POŽARI, PLENITVE, KRI MUČENCEV, TRPLJENJE IN ŽALOVANJE TOLIKIH SIROT IN TOLIKIH VDOV — VSE TO BI BILO V RESNICI ZAMAN, AKO NE BI LJUDSTVO NAJODLOČNEJE PREPREČILO OBSODBE PARTIZANSKEGA GIBANJA.
ZATO JE LJUDSTVO STORILO SVOJO DOLŽNOST IN SI PRIBORILO NOVO ZMAGO NA POTI DO POPOLNE NEODVISNOSTI.
Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din	TRST petek, 9. januarja 1948	Poštnina plačana y gotovini e , 7ClO Sp^dizione m abbon. postale v »tev. /vA	
VSI ARETIRANI	PARTIZANI NA	SVOBODI	
Nova zmaga demokratičnih mr			iozic
Naklepi imperialistov, da bi partizane izolirali od ljudstva, so naleteli na njegov takojšen in najodlocnejsi odpor in bedno propadli - Popoln uspeh protestne stavke
Dolgo je trajala metodična gonja proti partizanom in imperialisti ter njihovi tukajšnji služabniki so bili prepričani, da je prišel čas, da bodo želi sadove svoje dolgotrajne in preštudirane akcije. Kričanje o deportacijah, fojbah, procesi, blatenje ljudske oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, vse je imelo samo en sam cilj: ločiti ljudstvo od demokratičnih organizacij, predvsem pa od Partizanov. Osovražiti jih pri ljudstvu, prikazati jih kot navadne morilce in klavce.
Za to gonjo so imeli na razpolago ogromen aparat: policijo, časopisje, sodstvo, uprav-no oblast, radio. In vendarle niso uspeli in njihov udarec je padel v prazno.
Dogodki, ki so se vrstili od nedelje pa vse do sinoči, so ponovno dokazali vsemu svetu, predvsem pa eksponentom svetovnega imperializma na našem ozemlju ter tukajšnji reakciji, kako je vse demokratično ljudstvo nerazdružno povezano z našimi borci za svobodo. Ljudstvo jo najjasneje in najodločneje pokazalo, da ne bo nikoli dovolilo niti najmanjšega poskusa kogar koli, blatiti partizansko gibanje, še manj pa ločiti ga od partizanov. To so najbolje dokazali predvsem dogodki vče-rajšnjega dne.
Nezaslišani poskus, postaviti partizane in s tem Vse partizansko gibanje pred sodišče, je izzval takojšen in odločen odgovor: delovno ljudstvo je odgovorilo s splošno protestno stavko, s protestnimi resolucijami in z ogromno udeležbo na procesu.
Po drugi strani pa je nedemokratični postopek okupacijske vojaške uprave izzval v vsem demokratičnem %oetu izven meja Tržaškega ozemlja zgražanje in obsodbo prav v trenutku, ko se beseda Trst zaradi pogajanj o guvernerju vsak dan pojavlja v svetovnem časopisju. Mednarodne sindikalne, ženske in druge demokratične organizacije so pred vsem svetom razkrinkale protiljudske in Protidemokratične spletke okupacijske uprave.
Takega odgovora vojaška uprava ni pričakovala niti doma. niti v svetu. Zato je bila Prisiljena od svojih namenov odstopiti. To nam jasno kažeta včerajšnji potek procesa m izjava gen. Gaitherja delegaciji demokratičnih organizacij. Vsi aretirani partizani so bili izpuščeni na svobodo, a obtožnice zaradi nošenja partizanskih uniform so bile spravljene v arhiv. Okupacijska vojaška uprava se le morala torej umakniti na Vs«j črti.
Doživela je poraz. Naše demokratične množice s partizani aa čelu pa zmago. To je lahko Vsakdo pričakoval in zato smo *° tudi včeraj napovedali.
Nagli in odločni odpor, ki so Ho nudile demokratične množi-?e> bo tudi v bodoče pravilo, ki °° veljalo proti vsem podobnim Poskusom mednarodnega impe-r_ml:zma in tukajšnjih fašistov, ** bi hoteli na podoben način matiti partizansko čast, ali ka-k°r koli ovirati pohod demokratičnih sil k dokončni zmagi.
Včerajšnji dan bi moral biti po naklepih vojaške uprave dan obsodbe partizanov in partizanskega gibanja. Toda namesto tega je postal dan ljudskega odpora v obramb; prafzanske časti in je začel s splošno protestno stavko, z zbiranjem ljudstva pred sodno palačo z odhajanjem protestnih delegacij predstavnikom vojaške uprave. Vsi pošteni demokratje so včeraj čutili, da morajo storiti vse, da partizanska čast ne bo omadeževana, da mora za vsako ceno preprečiti, da b; bivši zaveznik; partizanov danes te partizane sodili, kakor so jih so. dili doslej samo fašistični in nacistični razbojniki.
In to je ljudstvo tudi storilo: Na intervencijo enega izmed zagovornikov obtoženih je bil proces odložen na 14 t. m., obtožnice zaradi nošenja partizanskih uniform so bile spravljene v arhiv, vsi parti. zani pa izpuščeni na svobodo: 16 so jih izpustili okrog poldan, s tem da se nimajo zagovarjati zaradi nobenih obtožb več. Devet, in sicer: Kralj Pavla, Škabar Stanislav, Rončeli; Luclano, Ustolini Anna, Betr.ibič Mar.o, Gr at ton Giovanni, Mamelli Romano, Pregel Ladislav in Milič Erazem pa je obtoženih, da se niso pokarili ukazom, ki jih je Izdala pole! ja pod oblastjo VU, in da so prekršili proglas št. 2 od 15 septembra 1947 čl. 3 «t».
Včeraj ob 9.30 pa sta se pojavila pred sodiščem v civilnih oblekah tovar.ša Malalan Riko in Stubelj Danilo, k; sta obtožena, da sta or-ganiz.rala javno demonstracijo in zborovanje, k; n: bilo pismeno do. voljeno, ter da se nista pokorila ukazom izdanih pod oblastjo VU. Z njima je bilo na zatožni klopi še šest tovarišev, in sicer: Scala L.o-nello, Colja Emil, Zanonui Luoiano, Kralj (De Re) Umberto in Percrn-cni Benvenuto, ki so obtoženi, da so se udeležili nedovoljene demon, stracije in zborovanja ter da so nosili vojaško uplformo brez dovoljenja.
Takoj po preč.tanju obtožnic je govoril branilec dr. Braun, ki je s svojo razlago o nepristojnosti vo-
jaškega sodišča in o kršenju mirovne pogodbe ter mednarodnega prava napravil na vse navzoče zelo velik vtis in spravil predsednika sodišča majorja Bayllissa v očitno zadrego.
Vsebina njegovega govora je na kratko sledeča:
Mirovna pogodba z Italijo je stopila v veljavo 16. septembra 1947. Obenem z mirovno pogodbo sta stopila v veljavo tudi stalni in za-časni statut STO-ja kot šesta in
sedma priloga te pogodbe. Na temelju člena 1. stalnega statuta je dolžnost Varnostnega svita OZN poskrbeti, da se določbe stalnega statuta spoštujejo, posebno kar se tiče zaščite osnovnih človečanskih pravic, ki jih našteva člen 4. tega statuta, in ki se tičejo sodne obla-st\ (člen 15. stalnega statuta). Na temelju člena 1. začasnega statuta upravljajo Tržaško ozemlje sedaj zavezniške vojaške uprave, a na temelju člena Z. istega statuta se lahko določbe stalnega statuta upo-
rabijo že za časa trajanja začasnega režima, o kolikor niso v nasprotju z mirovno pogodbo in s stanjem mira sploh.
Glede na vse navedeno obramba obtoženih ugovarja, da to sodišče nima pravice sojenja vse do tedaj, dokler ne bo Varnostni svet OZN odobril proglasa št. 1 od 15. septembra 1941, katerega mu je generalmajor T. S. A\rey predložil v odobritev. Ta proglas namreč odreja, da je prebivalstvo Tržaškega ozemlja'podvrženo jurisdikciji bri-
Splošna protestna Slavka zaključena
Proglas Enotnih sindikatov
DELAVCI, MEŠČANI!
Izvršilni odbor zveze Enotnih sindikatov STO-ja proglaša
KONEC SPLOŠNE PROTESTNE STAVKE ob 24. uri na dan 8. januarja, M je bila proglašena kot odziv na proglas Slovansko italijanske antifašistične unije prebiva)strm Trsta, naj enotno in strnjeno stopi v borbo za obrambo demokratičnih pravic, ki jih okupacijske vojaške oblasti in fašistične tolpe ogrožajo ter stalno napadajo.
Delovne množice Trsta so na poziv Enotnih sindikatov odgovorile enotno In okoli njih se je strnilo vse demokratično prebivalstvo Trsta, ogorčeno zaradi tega, da se njegovi najboljši sinovi, partizani, ki so se borili proti nacifašizmu, tirajo kot navadni zločinci pred sodišče zato, Iver so se v partizanski uniformi udeležili zborovanja.
Dejstvo, da so bile oblasti prisiljene izpustiti na svobodo zaprte partizane in preložiti proces z izmišljanjem novih krivičnih dejanj, s katerimi bi opravičile aretacije in razpravo, dokazuje, da je demokratična manifestacija uspela v svojem namenu in dokazala tako vojaškim okupacijskim oblastem, kakor tukajšnji fašistični reakciji, da se svoboščine, priborjene v slavni osvobodilni borbi, ne morejo nekaznivo omalovaževati.
Splošna protestna stavka jp vzbudila pozornost svetovne javnosti na položaj v Trstu, ki postaja iz dneva v dan vedno neznosnejši, tako s političnega, kakor z gospodarskega stališča položai, M se ne more rešiti zato, ker se angloameriški imperializem upira imenovanju guvernerja z namenom da podaljša vojaško okupacijo, medtem ko istočasno po svojih okupacijskih oblasteh izvaja politiko odkritega sovraštva proti naprednemu demokratičnemu gibanju in kaže svojo pristranost nasproti reakcionarnim silam.
Enotni sindikati pozdravljajo vse delovne mnoSce zaradi njihovega sijajnega dokaza enotnosti, strnjenosti in borbenosti in se zahvaljujejo vsemu prebivalstvu mesta za solidarnost, ki jo je pokazalo z našim gibanjem. Pozivajo vse delovne množice, da čuvajo demokrat tične pridobitve in težnje in da ostanejo strnjene v borbi za normalizacijo življenja na Tržaškem ozemlju, ter pozivajo v borbo za njegovo politično in gospodarsko neodvisnost, da se preprečijo novi naklepi imperializma in reakcije.
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
IZVRŠILNI ODBOR ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja
tanskih in ameriških vojaških sil. Zato mora Varnostni svet pooblastiti to sodišče, da ono lahko ukine zgoraj omenjene pravice, ki jih stalni statut jamči. Razen tega pa obramba trdi, da bi vodenje procesa proti obtoženim prebivalcem STO-ja predstavljalo kršitev osnovnih načel mednarodnega prava.
Zaradi tega, mora prebivalstvo Tržaškega ozemlja soditi edino oi-vilno in. neodvisno sodišče.
Major Bagliss je seveda takoj energično izjavil, da je popolnoma neodvisen, kar mu dr. Braun kot osebi ni oporekal, pri tem pa poudaril, da noben vojaški sodnik načelno ne more biti neodvisen, kar se je tudi takoj izkazalo, ko je nato major Bayliss sam izjavil, da glede razlage dr. Brauna ne more sapi odločiti, ter da se mora posvetovati s svojimi predpostavljenimi, ki bodo glede zahteve obrambe zavzeli dokončno stališče; v isti sapi, pa je izjavil, da seveda to ne zanika njegove neodvisnosti. Dejal je. dalje, da je pripravljen odložiti razpravo do 14. t. m. ob 9. uri. Nato je sodišče odredilo, da tovariša Malalana in S tubi ja izpusti na začasno svobodo proti kavciji po
50.000 lir za vsakega, ker da je njuna obtožnica težje narave, a ostaHh pet tovarišev proti kavciji
20.000 lir za vsakega zaradi lažje
narave njihovih obtožnic.
S tem je bila včerajšnja prva razprava zaključena.
Danes ob 9. uri pa bo razprava proti zgoraj omenjenim devetim tovarišem zaradi označenih prestopkov. Vse tovariše zagovarjajo poleg dr. Brauna še' dr. Kukanja In dr. BUša.
Protest partizanov v Mantovi
proti odstavitvi župana
MANTOVA, 8. — V Molil so zapadi odstavitve župana, M je ljudstvu razdelil žito iz skladišč, partizani zasedli občinsko' palačo in zahtevali, da župan ostane na svojem mestu. V vas je prišlo veliko število policistov. Predstavniki ob. činskega sveta so se sestali s policijskimi častniki in nato so se partizani umaknili.
Panama jim dela preglavice
WASHINGTON, 8. — Republikanski senator Knowland je predložil zakonski osnutek, ki določa zgraditev kanala preko Nicarague. V osnutku zahteva, naj vlada začne takoj pogajanja z N-caraguo za do-
datne dogovore k pogodbi, ki je bila podpisana leta 1914 in ki daje ZDA pravico zgraditve na ozemlju Nicarague kanala, ki bi šel po strugi reke Licin in po jezeru Nicara-gua. Osnutek predvideva tudi po gajanja z vladami republik Costa-rica, San Salvador :n Honduras. Končno predvideva osnutek tudi zgraditev obrambn h naprav.
Znano je, da je panamska vlada pred kratkim odklonila obnovitev koncesij ZDA za vojaška oporišča na njenem ozemlju.
Jugoslavija vztroja
da se Orlando in Marazza obsodita
BEOGRAD, 8. — V odgovor na-izjavo nekega člana komisije za vojne zločince, ki je izrazil dvom o obveznosti sklepa glede 'vojnih zločincev Orlanda in Marazze, je predstavnik jugoslovanskega zunar njega ministrstva izjavil: *Jugoslo-vanska vlada ne bo pristala na nobeno revizijo sklepa, na podlagi katerega je zavezniška komisija postavila Orlanda in Marazzo na sez-nan vojnih zločincev.»
IZJAVE NAMESTNIKA ZUNANJEGA MINISTRA FLRJ BADNJEVICA
DOBRA VOLJA JUGOSLAVIJE
za rešitev vprašanja o guvernerju
SEJA PREZIP1JA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
Od Trislava do Črnesa morja
si ljudstvo samo vlada
Kardeljevo poročilo o prijateljskih pogodbah z Madžar«' sko, Bolgarijo in Romunijo - Reorganizacija zvezne vlade
b
Nov fašistični zakon v Braziliji
Rio DE JANEIRO, 8. — Parlament je izglasoval zakon, ki razve-'-kivlja komunistične poslanske mandate. Danes Je policija skušala Vtlreti v tiskarno komun'stičnega Glasila «Tr:buna Popular*. Ta list bil pred časom ukinjen, to na-tega je izhajal Ust »Imprese R°dular», ki ga je nocoj pravosed-110 ministrstvo ukinilo. Delavci so Policij; uprli In prišlo je do stresanja, pn čemer je bilo nekaj dedcev ranjenih.
LONDON, 8. — Na tisoče žena iz Vse Velike Britanije podp suje re. f°lbeijo, s katero zahtevajo umik “ganskih čet iz Palestine. Do se-■i je deset tisoč žena podpisalo re. ^lucljo.
BEOGRAD, 8. — Podpredsednik vlade Kardelj je prez.diju zvezne ljudske skupščine poročal o sklenitvi prijateljsk.h pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Poudaril je, da so te pogodbe uspeh ve-l.kih sprememb zadnjih let na Balkanu, ka so ljudske sile zmagale in se otresle kapitalističnega izko-r'šč :vanja ter ekspanzionističnih načrtov imperializma. To se je zgodbo povsod razen v Grčiji, ki je še vedno žrtev imperializma, čeprav se je toliko borila proti fašizmu. Tega so krivi anglo-amer'ški .imperialisti, ki hočejo napraviti iz Grčije odskočno desko za svoje prodiranje na Balkan. Nadaljeval je:
«Danes imajo narodi od Triglava do Črnega morja oblast v svojih rokah in so med seboj povezani s tesnimi prijateljskimi vezmi.»
Končno je minister Kardilj poudaril ogromen pomen teh pogodb za varnost balkanskih in podonavskih narodov za mir v vsem svetu, za dsmokracijo in za napredek človeštva.
Spremembe v vladi FLRJ
Na današnji šeji prezidija ljudske skupščine FLRJ Je bila sklenjena reorganizacija vlade na predlog maršala Tita, a na temelju čl. 74. Jugoslovanske ustave. Vzrok spremembe je potreba osredotočenja vse sile za izgradnjo gospodarstva. Namesto dosedanjega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo se ustanov ta dve ločeni ministrstvi. Namesto dosedanjega ministrstva za Industrijo se ustanovita: ministrstvo za lahko industrijo in m nistrstvo za težko indu at rt j o.
Novoimenovani ministri so sledeči:
težka Industrija: Frano Lesko-itk;
labka industrija:	Andrija He-
bron g; kmetijstvo: Stambolič; gozdarstvo: Cubrilov,č; trgovina: Jakob Blaževič; mornarica: Vicko Krstulovič; dslo: J. Arsov pošta: Zaim Sarde; brez portfčja: dr. Pavle Gregorič;
predsednik plansk; komisije: Boris Kidrič.
Ministra Ne*torov ;n ifarujič izpadeta iz vlade.
Marshall se boji „sprememb“ v Evropi
WASHINGTON, 8. — Zunanji minister Marshall je v komisiji za zunanje politične zadeve poročal o ameriškem načrtu za gospodarsko obnovo Evrope in zahtt val od kongresa odobritev kredita v znesku 6 milijard in 800 milijonov dolarjev za prihodnjih 15 mesecev. Marshall je strašil senatorje s tako imenovano čkspanzivnostjo sovjetske politike, ki si je upala odkloniti sodelovanje pri izvedbi Marshallovega načrta. Poudarjal je, da »o ZDA vsaj grspodarsko ena najmočnejših držav na svetu in da zaradi tega lahko uspejo v svojem načrtu za obnovo Evrope. Pri tem je Marshall podpiral svoj predlog z nadaljnjim strašilom, da je v številnih pokrajinah sveta danes več vojn, kakor jih je bilo v času zad-r.je svetovne vojne, in da imajo vsi ti bolj namen, spremeniti Ev ropi njen obraz, zaradi česar Je treba smatrati položaj kot zelo kritičen.
Marshall Je zatrjeval da predstavlja začasna pomoč 6 milijard 800 milijonov dolarjev znesek, ki znaša manj kakor pa vojni izdatki za mesec dni, In da bodo ZDA izdale vsega skupaj okoli 18 milijard dolarjev ne samo iz sentimentalnih razlogov, marveč iz razlogov, ki so koristni za ZDA Ves načrt je Marshall označil kot pre-
računano tveganje, ki ga pa ZDA morajo poskusiti.
Nadalje je Marshall vztrajal na tem, da je treba za upravljanje Marshallovega načrta ustanovit! avtonomni urad. O političnih vidikih tega načrta naj odloča zunanji minister, ki naj ima tudi oblast sprejeti končne odločitve z odobritvijo predsednika.
Osvobodilno gibanje v Severni Afriki
KAIRO, 8. — Listi poročajo, da so francoske kolonialne oblasti aretirale v yeč mestilh v Maroku in Tunisu večje število oseb in to kot ukrep proti gibanju za neodvisnost v Severni Afriki.
Med aretiranimi je več dijakov, ki so organiziral; stavke v vseh krajih Tu niz a kot protest proti de-lovanju tako imenovanega parlamenta, ki nosi ime »veliki svets, in proti postavkam proračuna, ki jih bo moralo plačati ljudstvo za račun francoskih imperialistov.
Nove stavke v Italiji
Po vsej Italiji se nadaljuje stavka bančnih nameščencev. V Padovi so yse kategorije proglasile splošno stavko, ker prefektura ni sprejela zahtev brezposelnih. Splošno stayko so proglasih tudi v Castel-nuovo det Sabbioni ter y San Giovanni Valdarno in v Montevarchi. Protestno stavko proti zadnjim finančnim ukrepom so proglasili tudi vsi javni obrati v Neaplju.
Podpisali so trg. dogovor med ZSSR in Anglijo
LONDON, 8. — Podrobnosti o anglo.sovjetsketn trgovinskem dogovoru, ki je bil podpisan danes, kažejo, da je Sovjetska zveza dovolila Veliki Britaniji ugodne pogoje za dobavljanje industrijskih naprav v zameno za žito, in da bo Sovjetska zveza najboljši odjemalec Velike Britanije glede indstrijsklh naprav in strojev.
WASHINGTON, 8. — Agencija France Presse poroča, da je Jugo-slavija prosila pri Mednarodni banki posojilo 500 milijonov dolarjev Prošnjo je predložil jugoslovanski posl3n:k v Washingtonu Kosanovič.
Nova izzivanja
ZDA v Sredozemlju
RIM, 8. — V zvezi s pošiljanjem novih mornarjev na ameriške ladje v Sredozemlju je italjapski zunanji m;n.ster Sforza na današnji seji vlade ugotovil, kar ni bilo niti tre. ba ugotoviti, in sicer, da so razlage v tej z.dev. v nasprotju z ameriškimi uradnim; .zjavami. Dejal je tudi, da bi se država, kakor Je Italija, ki je ponosna na svojo neodvisnost, ponižala, če bi zahtevala pojaan la o stvari, ki Je potekala v okviru mednarodnih določb.
Iz Taranta poročajo, da bo v dneh od 13, do 18. t. tu. prspe*o tja deset ameriških torpednih lovcev, trt križarke, in ameriška nosilka letal «Mkhvay» to bodo ostale v pri-
stanišču do 17. februarja.
Na izzivalni značaj vseh teh u krepov pa kažejo tudi izjave admirala N.mitza, ki je dejal, da je njihov namen, dati dokaz, da pred stavlja mornarica »efektivno oporo)) zemsk.m silam. Pripomnil je: «Hoteli bi držati v Sredozemlju naše ladje kolikor mogoče v bojnem stanju«, in nadaljeval: «Sredozem. Ije je za nas zelo važno področje V Trstu imamo 5000 mož, ki so v zelo težkem položaju. Ni poirebno. da to bolje pojasnim. Ti možje imajo pravico vedeti, da imajo oporo v bližini ali vsaj nekaj ur od daljeno«. K tem izjavam bi bil vaah komentar odveč.
Italijanska vlada je mei kandidati predlagala tudi Južnega Afrikanea, ki se je na mirovni konierenej odlikoval no svojem protijugoslovanskem zadržanju
BEOGRAD. 8. (ATI) — Na riškemu konferenca je namer.n k zunanjega mn.stta Badnjevič na vprašanje depsnika agencije ATI v zvezi i vprašanjem tržaškega guvernerja izjavil:
Jugoslovanska ljudska repubvka je v želji, da čimprej doseže rešitev o tem vprašanju, po sklepu Varnostnega sveta dala svojemu podaniku v Rimu navodila, naj začne pogajanja z italijansko vlado.
Dne 24. decembra 1647 je jugos'o-vensk; pzslanik Ivekovič zaprosil nujen razgovo- z zunanjim rrini-strom Sforzo. Čeprav je bila jasna važnost teh razgovorov, je Sforza prosil jugoslovanskega poslan ka, naj se obrne na glavnega tajnika zunanjega ministrstva Franzonila.
Sele 26. decembra je Franzoni sprejel Ivekoviča. Ob tej priliki je Ivekovič izrcčil Franzoniju seznam kandidatov, v katerem so bila imena dr. Bohuslava Ecerja, znanega češkoslovaškega jurista in vodje češkoslovaške delegacije pri mednarodnem vojaškem sodišču v Niirn-bergu, Georga Brantinga, švedskega senatorja, in Em-la Stranga. predsednika norveškega vrhovnega sodišča. Te kandidate je predlagala jugoslovanska vlada.
Poslanik Ivekovič je ob tej priliki poudaril, da pripisuje jugoslovanska vlada izredno važnost sporazumni rešitvi tega vprašanja in je zaprosil, naj se mu čimprej izroči seznam kandidatov, ki jih predlaga italijanska vlada. Iz odgovora Franzontja je bilo razvidno, da italijanska vlada n; imela že določene liste kandidatov, in to zaradi tega — kakor izjavljajo — ker da je sklep Varnostnega sveta prišel povsem nepričakovano za italijansko vlado.
Sele 31. decembra zjutraj je Franzoni sporočil ministru Iveko-viču odgovor italijanske vlade. Franzoni je izjavil, da so kandidati jugoslovanske vlade nesprejemljivi za Italijansko vlado. Da opra viči odklon.tev, je izjavil, da italijanska vlada ne more sprejeti kandidatov iz držav, k; so ble v vojni s Italijo, ter da bi mora’1 biti kandidatj državljani nevtralne države; tako je zamolčal dejstvo, da je b.l v seznamu jugoslovanske vlade tudi švedski senator Branting, ki je državljan države, ki ni bila nikoli y vojni z Italijo.
Jasno je, da je to zadržanje italijanske vlade nekam čudno, kajti če bi se sprejelo to stališče, b: bili kanddatl vseh držav, k: so bi'i v vojnj s faši-tlčno Italijo, izključeni.
Istega dne popoldne je Franzoni sporočil ministru Iyekov!ču Ime dveh švicarskih državljanov, ki ju je predlagala italijanska vlada. Jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti teh kandidatov. Kljub temu pa Je v želji, da pride do sporazuma, predlagala dva nova kandidatni Mauriceja Dejeana, francoskega poslanika v Pragi, in Pabla Asca-rateja, bivšega poslanika španske republike v Londonu. Italijanska
vlada je odbila tudi ta dva kandidata in onemogočila sporazumno imenovanje guvernerja.
Zadnji hip, to je s. januarja, ko je potekel rok, je Franzoni predlagal dva nova kandidata, in sicer švicarskega državljana ter državljana Južne Afrike, ki se je na mirovni konferenci v Parizu izredno odlikoval po svojem protijugoslovanskem zadržanju. Kakor se vidi, je torej italijanska vlada vedno predlagala kandidate, o katerih je že prej vedela, da so za jugoslovansko vlado nesprejemljivi.
Ves potek razgovorov Jasno kaže, da italijanska vlada ni imela nobene prave želje, da bi tl razgovori dosegli namen.
Zadržanje italijanske vlade je ponovno povzročilo odgoditev vprašanja o imenovanju tržaškega gu-vemerja. Jasno je, da odgovarja ta odlog edinole željam in interesom angloameriških imperialistov, k! smatrajo Trst ne samo kot svojo morebitno vojaško bazo, pač pa tudi kot orodje, s katerim hočejo pre-preč.ti vzpostavitev odnosov o dobrem sosedstvu med Jugoslavijo in Italijo«.
Kako se Izgovarja Sforza
V zvezi s pogajanji glede tržaškega guvernerja je italijanski zunanji minister Sforza izjavil, da je jugo. slovanska vlada predlagala šest
oseb različne narodnosti. Italijanska vlada pa da se je omejila, na državo, k. je v zgodovini dala jamstva nevtralnosti in razumevanja: na švicarsko državo. Dejal je nato, da je Italija predlagala kandidata, k] pripada eni od štirih velikih sil, šele potem, ko je Jugoslavija predlagala kandidata, ki je francoski državljan.
0 Stalinovem zdravju
Iz Moskve poročajo, da je tja prispel s Finske zdravnik dr. Elis Vergen na povabilo štirih znamenitih sovjetskih zdravnikov zaradi posvetovanja glede nekega primera raka. Dr. Vergen ne ve za bolnikovo ime, pa tudi če bi zanj vedel, bi ga ne povedal ker Je to njegova poklana dolžnost.
V tej zvezi javlja AFP iz New Torka, da izjavljajo tamkajšnji sovjetski krogi, da je vest švicarskega izvora glede Stalinove smrti plod bolnih možganov. To vest je razširil bivši brazilski poslanik Bran-dao m še prej trdil, da je Stalin delno paraliziran. /
Iz Londona pa javljajo, da Je laburistični poslanec ZiUiaeus to "est zanikal ker se je 14. oktobra s Stalinom sestal. Agencija AFP javlja, da je v sovjetskih krogih v Londonu izvedela, da je bil Stalin še pred nekaj dnevi na neki predstavi v moskovskem gledališču.
Izjave gen. Gaitherja
delegaciji ljudskih organizacij
TRST, 8. — Danes predpoldne je gen. Gaither povabil delegacijo, ki jo je vodil odv. Pogassi in ki jo sestavljajo prof. Ferlan za SIAU, Voj mir za Enotne sindikate in Ukmar za Zvezo primorskih partizanov, s katero je bil stopil v stik prejšnji ponedeljek, da poda nekaj pismenih izjav, ki jih tu na krttko posnemamo.
S predpostavko, da sl je že v ponedeljek pridržal, da bo zadevo preučil, je ugotovil, da ro d' legati namesto da bi čakali njegov odgo. vor, rajši proglasili splošno stavko, za katero nosijo odgovornost. Gen. Gaither je nato zatrjeval, da delega. ti niso hoteli vzet; na znanje dogodkov kot takih, v kolikor aretiran! niso b.l: izročeni zavezniškemu vojaškemu sodišču samo zato, ker so nosili uniformo, pač pa tudi zato, ker so se udeležili nedovoljenih povork. Jasno je, da so partizani vredni spoštovanja, toda — po mnenju gen. Gaitherja — so predstavniki demokratičnih organizacij hoteli izrabiti nastali položaj v politične namene. Pri preiskavi se je ugotovilo, da se je pet od teh par. ttzanov v uniformi udeležilo nedovoljenih povork in so bili zato Izro-
čeni zavezniškemu vojaškemu so-
dišču.
General Gaither je dalje trdil, da ostali, ki so bil aretirani, ker so nosili uniformo, ne bodo sojeni in bodo izpuščeni na svobodo.
Ostane torej proces proti petim partizanom, ki razen tega, da so bili v uniformi, so se baje udeležili tudi nedovoljene manifestacije. Kar se tiče trditve — je nadaljeval gen. Gaither — ki mu jo je »vaš list* pripisal, na podlagi katere povratniki iz vojne v ZDA lahko nos jo uniformo do smrti, ta ne odgovarja resnici, v kolikor je on pojasnil da se to lahko zgodi »samo ob določenih priložnostih*.
Vse zadržanje organizacij, ki jih delegat-, predstavljajo, je — po izjavah generala Gaitherja — usmerjeno k politiki diskreditira, nja vojaške uprave, ne samo na Tržaškem ozemlju, pač pa tudi v inozemstvu. Ta politika naj bi. težila za tem, da dokaže, da je vojaška uprava protidemokratična, dočitn naj bi z druge strani demokratično gibanje, ki ga predstavljajo delegati, špekuliralo s partizani
Ko je končal svoje izjave, ni gen. Gaither delegaciji dovolil besede.
Tudi v bodoče bo ljudstvo odločno branilo čast partizanov, svojih najboljših sinov!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
9. januarja 1948.
Delegacija rajona Koper pri poih. Gardnerju
V soboto Je delegacija delavcev koprskega rajona nesla anglo-ame. riški okupacijski oblasti v Trst protestno resolucijo zaradi nezakonitega sodnega postopka proti tovarišu Brunu DTisteju. v resoluciji zahte. va ljudstvo porskega rajona ta. kojšnjo izpustitev tovariša D’Esteja. Poleg tega ljudstvo zahteva od snglo-ameriSke vojaške uprave takojšnji odgovor.
Delegacija je Sla najprej ca se. dež bivše prefekture, kjer se je srečala tudi z raznimi drugimi delegacijami iz Trsta, ki so prišle na prefekturo z istim namenom. Delegacije so morale nastopiti pravo romarsko pot. Iz prefekture so jih poslali v Ljudski dom, od tu na urad za javna dela, od tod na bivše županstvo z odkritim name. nam, da bi se delegacije naveličale ln se odpovedale nalogi.
Končno so delegacije le dosegle sprejem pri polkovniku Gardnerju, ki jim je, ko je le napol poslušal njihove zahteve, odgovoril, da. bo anglo-amerlška vojaSka uprava dala glede tega odgovor vojaški upravi JA, ki je tudi s svoje strani 2e zahtevala pojasnila in odgovor v istem smislu.
Slovenci v okolici so nevsrni ?
Dejstvo je. da so naše okoliške vasi naravnost preplavljene s policaji. Vprašanje pa je, ali smo Slovenci res tako nevarni, da so poslali toliko policajev, ki bi zadostovali ne satro za eno vas, temveč za cel okraj. Na vsak način pa je jasno, da niti pod Avstrijo niti pod Ita-lijo nismo imeli tako velikega števila čuvarjev reda.
Vsi tj «čerini» zelo radi govore ln celo popivajo. Najraje zasedajo ona poslopja, ki so last ljudstva ln ki Jih ljudstvo rabi za svoje potrebe. Tako so v Boljuneu izgnali 1* stanovanja družino, katere h.sa je bila porušena od bomb. Ker Je bil v isti hiši sedež naših organizacij, Je jasno, da so hoteli s tem onemogočiti delovanje antifašistične organizacije. Ti Čerini se obnar šajo kot so se obnašali italijanski fašiati in kasneje SS-ovci. Seveda, gospodje čerini, tepete in zapirate nas, antifašiste, Slovence kakor Italijane. Poznamo tudi, od kod prihajajo ukazi. Toda če vi ne bi bili fašisti, ne bi niti najmanj služili takim gospodarjem.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uprava SNG sporoča, da knp. ljene vstopnice za sinočnjo predstavo KRALJ NA BE-TAJNOVI, ki je bila zaradi splošne stavke odpovedana, veljajo za predstavo, ki bo 16. januarja ob 20. uri,
v KINU OB MORJU
FIZKULTURA
TRŽAŠKI DNEVNIK
POTEK SPLOŠNE PROTESTNE STAVKE
STAVKOKAZI S POMOČJO POLICIJE
NISO USPELI S SVOJIMI RAZBIJASKIMI NAMENI
Generalna stavka, ki jo Je proglasil izvršilni odbor Enotnih sindikatov, ker so vojaške in polic'j-ske oblasti aretirale in stavile pred vojaško sodišče 30 partizanov, Je popolnoma uspela.
Ta Je ena izmed velikih zmag delavskega razreda, ki kaže ca enotnost in strnjenost delavskih množic in povezanost delavcev z edino borbeno in demokratično organizacijo, ki jo predstavljajo E-notni sindikati. Pozivu izvršilnega odbora se pa niso odzvali le delavci, ki so člani Enotnih sindikatov, marveč tudi vsi oni, ki so š® izven naših organizacij, pa obsojajo takšno postopanje vojaške uprave.
Ze od nedelje se je opazilo med delavci nezadovoljstvo in ogorčenje nad provokacijami od strani civilna polcije. »Danes so pred sodiščem partizani, Jutri bodo Enotni sindikati*, so govorili delavci med seboj. Delavci so stopili v stavko z zavestjo, ds. branijo svoje najosnovnejše demokratične pravice in pridobitve narodno-osvobodil-ns borbe, pa tudi demokratična stremljenja ljudstva na tem o-zemlju.
V teku noči so iste roke, ki so v času osvobodilne borbe pisala po tržaških hišah in ulicah parole »Živeli partizani*, tudi danes pisal« po zidovih parole, ki so govorile Tržačanom in vojaškim oblastem kaj misli zavedno tržaško ljudstvo. Na vse zgodaj pa so se zbrale zavedne tržaškj žene pred Korone-jem in protestirale proti vojaškim oblastem, ki na ta način sodi svoje včerajšnje zaveznike. Policija je aretirala tri tovarišice: Delost Jo-splno, Franovič Darinko In Podgornik Marijo. Ostals pa so civilni policisti razganjali in tu pa tam Je padla celo beseda «s’ciavo».
V delavnicah in obratih Je delo stalo. V večjih in srednjih Industrijskih podjetj;h je bila stavka popolna, razen nekaj pcedinih primerov stavkokazov, ki vselej kršijo enotnost delavskega razreda, kadar branijo delavci svoje pravice.
V čistilnici «Aqulla* Je bilo delo ustavljeno; stavke so se udeležili celo člani Dslavske zbornice. V *ILVA-i» so delavci ustavili stroj« in odšli iz tovarne, kljub temu da Je vodstvo poskušalo s silo vplivati nanje, da bi nadaljevali z delom. V ladjedelnici Sv. Marka so bili navzoči le oni čuvaji, katere so delavci pooblastili, da varujejo ftroje. Prav tako so se stoodstotno udeležili stavke pristaniški delavci.
V PMSA-a, tovarni Dreher, v mizarskih podjetjih Frandoli, Tose-rati, Žerjal, De Toni in Pan g os ni prijel na delo nihče. Tudi v tvor-nici testenin (Pastificio triastino) in v tovarni Mulich, v podjetjih
Smučarji, beli vlak vas pričakuje
18. t.m. bo krenil lz Trsta ? Bohinj drugi ,.beli vlak". Smučarski zbor na Črnem vrhu preložen na 25. t.m.
Zimskošportni odsek ZDTV ta-bt ota fizkultuma društva, da pred-lotijo najkasneje do 11 t. m. v petih izvodih seznam udeležencev smučarskega izleta z tbelim vlakom* v Bohinjsko Bistrico — Bohinj, ki bo v nedeljo 18. t. m z Odhodom iz Trsta (Čampo Marzio) ob i.SO ter g odhodom iz Bohinjske Bistrice istega dne ob 1S.OO. Cena vožnje je &oo lir. Prijave sprejema Adria Eipress, ul Fabio Severo.
Smučarji in ljubitelji narave, prijavljajte se pravočasno, da vam ne bo kasneje tal. Krasni smučarski tereni vas čakajo. Bohinj vas bo v svoji zimski obleki zadtvil m za-dovitllil.
Nov turnir v odbojki
V nedeljo 18. t. m. se bo začel v okviru ZDTV nov turnic odbojke, kjer bodo sodelovale nove ekipe. Zmagovalec teh »e bo srečal z zms-gCValcem pokala ZDTV, to je s S. K T skarjev.
Telovadne priprave za 1. maj
Danes bodo telovadni tečaj za vaditelje prvomajskih vaj v Novi vasi, Novem gradu. Kopru in Ižoli in bodo trajali od 9 do 12 ter od
13 do 16 ure.
Pionirske prvomajske vaje
Za letošnje nastope so pionirji razdeljena na dva oddelka; n»ajše od 6 do 10 let ln starejši od 10 do
14 let. Pri mlajših bodo ponirčki in pionirke imeli skupni nastop, medtem ko bodo starejši imeli ravno tako skupni nastop samo, aa bodo pionirčki drugače .zvajail kot ponirke. Seveda bedo vaje 24 one od 10 do 14 let precej težje, zato moramo takoj m delo.
Vaditelji in vaditeljice! Naučite se vaji Vadbene ure so vsako sredo od 15. do 17. ure v kulturnem krož ku »Kraljič* (Don pristanlšk.h delavcev). Da omogočimo ob.sk tečaja tudi vaditeljem, ki med “'d-nem n.majo časa, bomo začeli z vadbo tudi ob nedeljah in sicer ob 9. do 10. ure za pionirje od 6 do 10 let ter od 10. do 11. ure zn starejše. Prva vadba ba v nedeljo 11. t. m. z začetkom ob -9. uri v Domu prlstanltk’h delavcev.
Delovanje odsehov ZDTV za leto 19*18
Zimskošportni odsek
»i.-ts. januarja - Ocstje na med-narodnh tekmah v Ljubljani.
Sl. januarja-1. februarja - Gostje na mednarodnih tekmah na Livku. 7.-8. tekme štafet *a prvenstvo Tržaškega ozemlja. 14. Prvenstvo Tržaškega ozemlja v smuku, teku in skokih. 21.-22. sodelovanje (kot gostje) na mednarodnih ženskah tekmah v Celju in na mednarodnih tekmah klas.Čne kombinacij e. 28.,
29. sodelovanje (kot gostje) na mednarodnih tekmah v alpski kombinaciji v Jugoslaviji. 29. tekmova nje na 30 km v Idriji.
Marec - 1. do 7. sedelovanje (kot gostje) v Jugoslaviji v teku na 30 km. V tem me;ecu boda na Sntž-n;ku različne smučarske tekme.
Tekme bodo v kraj.h, kjer bodo ugodne snežne razmere in dosegljive 4 prometnimi sredstvi.
Nogometni odsek
April - Srečanje med reprezentanco tržaške cone in reprezentanco Reke v Trstu. Začetek mladinskega prvenstva.
Maj - Nogometni turnir 1. maja Srečanje med reprezentanco Trsta in Istre.
Junij - Srečanje med reprezentanco Tržaškega ozemlja ln med brvatsko reprezentanco v Trstu. Srečanje med mladino Trata in splitsko ekipo.
Julij - Srečanje med reprezentanco Tržaškega ozemlja ln beo-gradsko reprezentanco v Trstu. Sr, Čanje med mladinsko reprezentanco Tržaškega ozemlja in reprezentanco Slovenije v Ljubljani.
Poleg teh srečanj se bodo redno nadaljevala prvenstva Tržaškega o,4-mlja, okrožno, prve skupin«, rezervno' in, mladinsko. Ob koncu teh bodo nogometna prvenstva za pokal Tržaškega ozemlja.
Zucculln in Dilfi J« delo stalo. V Miljah Je bil ustavljen obrat v vseh tovarnah in ladjedelnicah.
Značilno je, da je civilna policija z vasmi silami skušala preprečiti stavko in da so posamezni civilni policisti nagovarjali dslavce, naj gredo na delo. Pri tramvajskih uslužbencih pa je civilna policija postopala s terorjem, samo da bi vzpostavila obrat cestne železnice. Do 9. ure ni vozil noben tramvaj in prav zaradi tega Je skušala policija vse, da bi dala Trstu normalni videz. Dogajalo se je celo, da so policisti sami vlekli iz remize v ul. Margherita tramvajske vozove. Po 9. uri so začeli voziti nekateri tramvaji, in sicer zastraženi od civilne policije. Na poziv Enotnih sindikatov so tudi v delavnicah Acegat-a odgovorili delavci s stavko.
Kljub temu da se pri zaveznikih toliko govori o demokraciji in svobodi, ki jo uživa vsak posameznik, niso dovolili, da bi se kdor koli izmed njihovih uradnikov udeležil stavke.
Stavka je potekala v popolnem redu in je pokazala visoko discipliniranost delavskega razreda,
kljub temu da so hotele vojaške oblasti, da bi prišlo do incidentov. V ulici Margherita Je nek podčastnik civilne policije izlil svoj srd nad nekim mimoidočim invalidom, ki ni imel nič opravka s stavko ter ga udaril s pestjo tako da je padel na tla. Dslavci so invalida takoj pobrali in mu nudili prvo pomoč.
Solidarnost z delavci so pokazali tudi nekateri gostilničarji in številni lastniki trgovskih podjetij, ki Čutijo z delavskim razredom In ki se zavedajo, da je borba delavskih množic obenem borba vsega demokratičnega ljudstva.
S to stavko, ki je kot maloka-tera stavka v Trstu tako uspela, kljub pozkusom voditeljev rumenih sindikatov, ki so s pomočjo CP hoteli odvrniti delavce cd stavk«, so delavci pred celim svetom pokazali, da »o pripravljeni boriti se za svoj? pravice, ki jim gr^d«. Obenem pa je ta stavka jassn dokaz, da vidijo delavci v postopanju vojaških oblasti, zlasti po 15. septembru odkrito izzivanje In stremljenje, da preprečijo demokratičnim množicam njihov svobodni razvoj.
Razprava proti Besednjaku in tovarišem
Sodišču ne diši predlog obrambe
da bi uradno vprašali vlado FLRJ o nalogah narodne zaščite med osvobodilno borbo
Kot Js bilo že javljeno, se je včeraj pred rednim porotnim sodiščem začela sodna razprava proti članom narodne zaščite, Žarku Besednjaku in ostalim. Najprej Je predsednk sodišča dr. Tb*rmes prečital prvi del obtožnice, ki obtožuje načeln ka kriminalnega od-dslka ljudske zaščite na Opčinah in člana zaščita Vidalija Borisa, da ata skupno z ostalim; člani, in sicer s Sosičem Erminijem, Petrcm Vidaijem, Ludvikom Škabarjem ln Puričem Miroslavom kriva smrti treh miličnikov, ki so tekom vojne skupno z SS-esovcl med drugim tudi nasilno vzeli Škabarju prašiča. Ker so miličniki ta d Jan la pred ljudskim sodiščem v Velikem Repnu, k. jih je sodilo, priznali, j h je to obsodilo na smrt. Smrtna cb-BOdba je bila res izvršena in njihova trupla so nato vrgli v kraško jamo (fojbo). Drugi del obtožnice pa obtožuje 0eS2dnjaka, Mrzeka Karla, Sosiča in Tavčarja Josipa, da so maja 1943 na Opčinah aretirali kolaboracionista Pattija, Bla-žino in Di Pumpo, ki so se do zadnjega borili v sovražnih vrstah in jih nato odpeljali z avtomobilom v neznano smer. Neka ženska pa je baje videla, da »e je vrn’l prazen avto z oblekami aretirancev; zaradi tega sklepajo, da so jih ubili. Vendar pa estankev teh niso več našli. Izmed obtožencev so odsotni samo Besednjak, Sosič Peter in MrzJk,
Takoj po čitanju obtožnice je odvetnik dr. Tončič imel krajši govor, v katerem je Opozoril, da na podlag, člena 236 italijanskega kazenskega zakonika to sodišče nima pravice soditi obtožencem. Po določilih tega člena, ki smo ga že objavili, bi obtožence moralo soditi vojaško sodišče. Da bo pa enkrat za vselej konec vsem tem razpravam o fojbah, proti perfzanom, Je odvetnik predlagal, naj bi državni tožilec preko VU vprašal vlado FLRJ, kakšna je b'la tedaj maja IMS naloga obtožencev kot članov rarodne zaščite, kakšno je bilo razmerje te do JA, kaj Je bil kriminalni oddelek narodns zaščite tedaj na Opčinah, kakšne naloge Je imel ln od koga je zaviael. Dr. Tončič Je ie opozoril tudi na določila mirovne pegodbe z Italijo, s katerim! ae je ta obv.zala, da ne bo preganjala svojih državljanov, ki so se berili na zavezniški strani. Končno j« branilec predlagal, naj bi se po vsem tem, ako bi bili predlogi odbiti, podelila amnestija vs:m obtožencem ket to določa odredba 46 VU. Odvetnik Falconer je v podkrepitev Tonč čevlh predlogov omenil, da člen 236 italijanskega vojaškega kazenskega zakonika no določa vojaška sodišča samo za vojake zavezniških ednle, temveč tudi za navadne pripadnike teh edi-nic. Predlogom obrambe so »e uprli i
zastopniki zasebne stranke. Tožilec Ur. Battigi pa je vseeno priznal, da je bila tedaj narodna zaščita postavljena za javno varnost in da je zato bila tedaj javno-pravni or-®an. Glede tega ali naj bi se te razprave vršile, naj pa odločbo oblasti. Vendar pa je na koncu predlagal, naj sodišče odbije vse predloga obrambe. Po enournem seja nju pa je sodišče vse predloge obrambe odb lo.
Po tem sklepu sodišča se Je začelo zasliševanje vsakega obtoženca posebej, ki se Je končalo ob sedmih zvečer. Iz teh zasliševanj Je razvidno, da so bili vsi obtoženci part:zani, ki so po osvoboditvi postali člani narodne zaščite, in sicer kriminalnega oddelka pod poveljstvom Besednjaka. Glede prvega dela obtožbe se je izkazalo, da so miličniki med vojno, poleg dveh prašičev, tudi marsikaj drugega nasilno odvzeli ljudem, za kar jih j? ljudsko sodišče v Velikem Rep-nu pa osvoboditvi obsodilo n3. smrt. Za drugi del obtožnice se je do sedaj izkazalo, da so obtoženi aretirance farno stražili ln nič drugega. Razprava se nadaljuje danes zjutraj. Dasi razpravi prisostvuje veliko število občinstvo se ta nemoteno nadaljuje v mirnem ozračju brez kakšnih medklicev.
Konferenca g. Sommerja
Kruh se bo podražil
Včeraj Je imel g. Sorruner, na. 'cinik za ameriško pcir.oč v Trstu, tiskovno konferenco. Najprej je povedal, da se bo kruh podrsat, in sicer od 44 na 48 Ur za kg. Dejal Je tudi. da bodo v naslednjh
Stanovanjska kriza
prodrla v conski svet
«Ente Teatro» pasiven — Kako je z ljudskimi predstavami v Verdiju? — Po vsem svetu se obnavlja in zida v Trstu pa... predlogi za monumentalno stopnišče
Včeraj so se gospodje svetniki ža, ga nimajo kam. postaviti. Zato
conskega sveta zbrali v deželni palači k svoji prvi letošnji sej..
ja pozval »vet, da bi se energično zavzel za to, da se tudi v Trstu
Po odobritvi zapisnika zadnje 1 resno prične z obnovo in gradnjo
sej« se Je takoj dvignil svetnik BraCci ia čital brzojavko De Ga-pperiju, v kateri mu conski svet čestita ob promulgaciji nov® ustave. Večina svetnikov je brzojavko s ploskanjem odobrila in tako še enkrat izrazila svojo privrženost »materi* Italiji.
Po temu uvodu je predsednik čital več pisem, naslovljenih na svei. V enem izmed njih obvešča ACEGAT, da ne more sprejeti predloga o zgraditvi tramvajske čakalnic« na Oberdanovem trgu, ker bi stala preko milijon Ur. Potem so precej dolgo rešetali ob nekem pismu, ki predlaga zgraditev monumentalnega stopnišča v bližini rimskega gledališča, pod Jezuiti. Zlasti se je živo zavzemala za to gdč. Monti.
Precej dolgo so razpravljali o mesečnem prispevku, ki bi ga morala plečati mestna občina od VU ustanovljenemu «Ente T;atro». Ker je ta ustanova mečno pasivna b’ moral znašati ta mesečni prispevek 5 milijonov. Svetn'k Pincherle 1e poudaril, da je gledališče Verdi zaradi visokih cen dostopno le zelo majhnemu številu Tržačanov in Je predlagal, da naj se odobri prisr*-\ek pod pogojem, da se uprava gledališča obveže dati po eno predstavo vsakega dela po zelo znižanih cenaK Pri tej priliki je svetnik Suban izjavil, da se tudi z gledališkimi listki uganja črna borza in je dostikrat treba plačati dvojno in še višjo ceno za že itak drage vstopnice. Nekdo izmed svetnikov Ja predlagal, naj bi VU, ki je liriki cala bo gledališko ustanovo v življenje, prispevala s svejo podporo, da bi omogočila ljudske predstave po znižanih cenah. Končno so se dogovorili, da vrnejo predlog občini s priporočilom, naj ga zopet predloži s spremembo, ki jo je predlagal svetniki Pincherle.
Ob koncu se je še enkrat oglasil svetnik Suban, ki Je govoril o stanovanjski krizi v Trstu. Rekel je, da ja napravil od 400 do 500 obiskov pri revnih ljudeh, ki morajo živeti v pravih luknjah v podstrešjih in kleteh. Omenil je, da mntgi izmed onih, ki so dobili v dar poli štvo od Švicarskega Rdečega kri-
novih hiš. Predvsem Je treba poiskati denar za gradnjo. Subanov predlog Je takoj podprl tudi g. Pincherle, ki Je na ugovarjanje gidč. Monti, češ da nj za gradnjo potrebnega materiala in predvsem šip, odgovoril, da je bilo dovolj cementa in železa za gradnjo predorov, ki niso nujno potrebni. Poudaril je tudi, da se gradi jn obnavlja po vsem svetu, le v Trstu vlada skoro popoln zastoj. Primerjal js Trst s Tržičem, kjer se je sorazmerno več gradilo.
Gdč. Monti in neikaterl drugi svetniki pa so še vedno ugovar jali, da «ni vredno* zanimati se za to vprašanje, ker itak ne bi nič dosegli. Ob zaključku so sklenili, da bo treba na podlagi ukaza 31 VU prisiliti hišne lastnike, da prispevajo pelo vi co stroškov za obnovo svojih poškodovanih hiš.
Po dolgem času so torej tuidi nekateri conski svetniki prišli z lune na zemljo In ugotovili v stanovanjskem vprašanju to, kar srmo mi že neštetokrat poudarili v našem časopisu. Obnova je nujno potrebna in tudi mogoča, če se bodo odgovorni krogi zganil'. Upamo, da ne bo ostalo samo pri lepih besedah ter da se bodo poleg svetnikov Su-bana in Pincherla tudi ostali gospodje vrnili na zemljo. Pa ne morda v Rim, kamor jih tako vleče z g. Braccijem na čelu, ampak tu v Trstu, kjer je nešteto problemov, ki čakajo nujne rešitve.
KOLEDAR
Petek 9. januarja
Julijan, Lija Sonce vzhaja ob 7.43, zahaja ob 16.37. Dolžina dneva 8.53
Jutri 10. januarja
Pavel, Dobroslav
Spominski dnevi
194S začetek nemškega napad na Dražgoše, ki jih je sovražnik po topovskem obstreljevanju naskočil, a je bil po celodnevnih borbah odbit.
1856 80 je rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik Anton Aškero.
PROSVETNA DRUŠTVA
PRESKRBA
Dvig nakazil. Danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za ris za skupino od 0 do 19 ter preko 65 let.
Dvig nakazil za mleko. Danes morajo lastnik; oziroma najemniki mlekarn dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE gostuje v nedeljo 11. t. m. na Kontovelu z božično igro «Petrčkove poslednje sanje». Začetek ob 17. uri.
Koncert centra italijanskih kulturnih krožkov v «K\nu ob Morju*. Danes 9. t. m. ob 20. uri bo v «Kinu ob m or ju» koncert centra italijanskih kulturnih krožkov s sodelovanjem pevskega zbora «G. Rota» in s sodelovanjem Furlana, Kavčiča, Urbana, Zuliana, tenorista Kodermaca in baritona Pertota, vsi člani liričnega odseka centra pod vodstvom prof. Elde Botteghelli-Petri. Vstopnice so v prodaji pri centru ul. Mazzini 32-TI po sledečih cenah: vstopnine za člane 40 lir, za nečla-
S ^‘^ (e^rirano) ^ skupine | n ^	in	wdež	za	člane
od 0 do 4 let, za s.adkano mleko ^ ^ nečlapne 70.
v prahu za skupine od 4 do 19 in preko 65 let ter za umetno branje, ne otroke in bolnike.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu.
ENOTNI S1ND!KATI
Pomožni fond za brezposelne in upokojence
Odsek za delo VU je prtst«! na ustanovitev pomožnega fonda za
brezposelne in upokojence, za katerega bodo prispevali ameriška misija, delodajalci in delavci. Imenovani odsek pošilja sedaj psma, s katerimi vabi k sodelovanju za u-stanovitev vzporeditvenega odbora naslednje organizacije: Enotne sindikate, tržaško občino, vojaško up:*avo, Delavsko zbornico, trgovinsko zbornico, inšpektorat INPS, tržaško področje, in misijo ZDA za podporo v tujini. Prvi sestanek tega odbora bo danes 9. t. m. v de ov-nem uradu VU na trgu Oberdan.
Kino in gledališče. Danes 9. t. m. bo na sedežu v ul. Imbriani 5 ob lO.Sli ustanovna skupščina zveze nameščencev kina in gledališča aa Tržaško ozemlje. Vsi zastopniki so vabljeni k udeležbi.
Zveza prevozniških nameščencev. Danes 9. t. m. ob 19. uri sestanek upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Stavbinci. Tovarniški odbor nameščencev javnih del vabi vse zaupnike skupin za čiščenje ruševin, da se udeleže sestanka, ki bo danes 9. t. m. ob 17.30 v dvorani Delavske športne zveze, ul. Contl 11.
Mladinska komisija. Odgovorni mladinci, ki so člani zveze, imajo danes 9 t. m. sestanek ob 8 v ul. Imbriani 5.
RfZNO
Rojstva, smrti in poroke
8. t. m. se je rodilo 9 otrok, umrlo jv 11 ljudj, porok je bilo 11.
Cerkvene poroke; tehnik Marcel Colavini in prodajalka Olga Tintl, delavec Kari Colini in čistilka Olga Sirotič, trgovec Rafael De Salvo in uradnica Emerika Cerova, kapetan E rman no Devescovi in uradnica Dolores Pruni, mornarski tesar Anton Velčlč ln zasebnica Ivanka Surdič, uradnik Lucij Bemporath in zasebnica Fogar Antonija, agent CP Arri£X> Lucci in zasebnica Marija Tinta, mehanik Oskar Metli-kovec in zasebnica Evgenija Orel, mehanik Josip Cucit In zasebnica Marija Bačer, tehnik Enrlco Cuc-chi in zasebnica Anastazija Miccoli, študent Bruno Apollonlo In uradnica Marija Ursini.
Umrli: 78-letni Anton Bojta, 81-letni Andrej Stefani, 57-letna Viktorija Čebule, 45-letr>i Josip Pelle-grinl, 79-letni Filip Rosenstok, 83-letni Josip Simonis, 37-le(ni August Le tič, 11-letnl Roman Lodi, 74-let-r.a Antonija Reb«c, 51-letnl Emil Monaro in 20 minut stari Diego Godina.
Sprememba voznih oen na openskem tramvaju. Trst-Kolonja, odrasli 25 lir, Trst-Opčine 40 lir; za otroke od k let do 10 let: Trst-Kolonja 15 lir, Trst-Opčine 25 lir; za, vojake: Trst-Kolonja 10 lir, Trst-Opčine 20 lir. Znižana vozna cena Trst-Konkonel 15 lir, Trst-Opčine "5 lir. Znižana vozna oena za uradnike in delavov: Trst-Konkonel in povratek 25 lir; Trst-Opčine in povratek 40 lir. Za delavce in uradnike, stanujoče na Opčinah: Opčine-Trst In povratek 30 lir. Vozne cene za službene vožnje: 10 voženj na Opčine 200 lir. Nočne cine, navadna 70 lir, za abonente in vojake 40 lir.
aaaovi in prispevki
Za politična pripornike darujejo dobra srca lz Saleža 1750 Ur.
Za Dijaško matico Je daroval dr. Kukanja 300 lir v spomin pok. Stefana Godine.
ISadifsM sporedi
TRST n (m 288.6/Kc 1260)
v petek 9. januarja
7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poroč.ia. 11.30. Operetna glasba.
12.00. Novi svet. 12,10. Reproducira^ na gla6ba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po željah.
13.30. On«rne arije. 14.00. Pestra gla*ba. 14.1». Dnevni pregled tiska.
17.30. Glasben* fantazija. 18 00. Radijska unverza. 18.15. Griegove skladbi. 18.30. Slovenska epika.
18.45. Vesele melodije. 19.00. Radijska povest 19.15. Baletna glasba.
15.45. Napoved časa in poročila. 20 00. Zbor sv. Ivana. 20.30. Dekliška oddaia. 21.00 Ruska simfonična glasba. 21.45. Lahka glasba. 22.00. M‘bli ob glasbi. 22.15. Plesna glasba.
23.00. Sere: ede in romance. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Ci-tar.je spjreda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Z.-ključek.
Policija tadi v Škoiijaii je delu"
Solidarno s tržaškimi delavci in 1 Tov. Donda je orisal agitacijski demokratičnim ljudstvom je tudi ivžvoj, ožigoaal po.Vopanje delcda-prebivalstvo v Škofijah napovedalo jaicev cer delo Delavske abonice.
T
včeraj svojo stavko v protest zaradi procesa proti partizanom. Policiji pa to ni bilo všeč in zato je iskala vzroka, da bi intervenirala. Okrog 14. ure je res aretirala 34-letnega Hrvatina Narcisa pol pretvezo, da je hodil po gostilnah in trgovinah m zahteval, da jih morajo lastniki zapreti. Približno dve uri po aretaciji se Je zbralo pred sedežem civilne policije več sto ljudi, ki so zahtevali, da policija izpusti zaprtega tovariša. Policija pa je v odgovor navalila na množico in na njej lasten način razpršila zbrano ljudstvo.
V tej agitac.jl morajo dati mla-d nel vest svoj doprinos v oorbi skupno z vsemi delavci za izboljšanje življenjskih pogojev in priznanje najosnovnejših njihovih pravic.
Cecchelin se brani
da ie Italijan, a ne fašist
Na fiEobus so streljzli
Včeraj zvečer okrog 19. ure so
Na razpravi proti Cecchelinu včeraj popoldne Jedila prva priča odvetnik Tullio Puecher, sin predsednika tržaške cone. Govoril je o pismih, ki Jih je Cecchelin poslal Greniju in v katerih je od tega zahteval 45 tisoč lir. Ker nekatera vprašanja, ki jih je temu zastavil obtožencev zagovornik odvetnik Pollluccl, niso bila všeč odvetniku
kalorij, tako da bo znašal obrok 1478 kalorij na dan.
V naslednjih mesecih bodo dajali po 1 kg dodatka moke na mesec, kar so že dajali poslednje mesece. Obrok masti bodo zvišali od 400 na 800 gr na mesec, sladkorja pa od 300 na 600 gr na nvsec. N.;sled. nje tri mesece bodo dijaO-i tudi po 1 kg riža, kasneje pa, če zmanjka riž, po 1 kg posuJene zelenjave. Dali bodo tudi po pol kilograma mleka na mesec. Cena novih živil bo 402 Mri na mesec.
Pol; g tega dobe ta mesec otroci do 4. let pol kilograma piškotov, otroci od 4 do 9 leta pa četrt kg p Ji,kotov. Otrokom do 4. let bodo dali tudi 1 kg glutiniranih teste-n n, otrokom od 4. do 9. let pa pol kg istih te3ten.n Doslej so porabili za to pomoč 9 milijonov dolarjev, sedanje zaloge pa zadostujejo do maja meseca. Nato je g. Sommer povedal, da bo od izkupička tega blaga dal 300 milijonov lir za kritje deficita v traaških bclt^cah od 15. septembra 1947 do 15. marca 1948.
neznanci oddali en strel na avtobus! Annosci. zastopniku zasebne stran.
u « .	•	_	„	.	TTraK«rt <30 I ke» s€	m0X0- začela kregati,
linije «B» in sicer v ul Fabio Se-1	do	da
vero na višini umobolnice pri Sv. ^	^ z njQ ^
Ivanu. Strel je zadel v steklo pri. gr02.;i svojemu koiegl Annosci oknu in ga razbil. Policaji, ki so, s^ratlca, namesto cecchelica, so se-Pri tej svoj »operaciji» je »reti- i kot oboroženo spremstvo bili v vo- daj z^ell 2^^ ljudi odvetnlki
sami. Priča Bartoli, komllt, katerega žena je b.la članica Ceccheli-nove komeddj;ntske druabe, je ori. sal komedijanta obtoženca kot človeka z vsemi slabimi lastnostmi.
mesecih zv.šali obroke živil, za 4511 raja §e dve osebi in sicer 32-letne- ’ ^ B0 odgovoril s streljanjem in od-
ga Albina Gugllelma iz Škofij št. 153 in 251etnega Božeglava Dominika iz koprske okolice.
Tov. Furlanič Rafael je videl neko ž:no, ki je branila pred policaji frvc.iaga s na, ki so mu hoteli zviniti roko. Hotel je pomagati ubo gi ženi. Tedaj ga Je nSk policaj večkrat udaril z mangan«lom po glavi In mu •prizadejal dve ran'. Prav tako so ranili na glavi ln roki tov. Bož'ča Valerija, ki Je Hel slučajno s svojo ženo tam mimo. Oba ranjenca so odpeljali v koprsko bolnico, kjer je napravil zdrav1 vnik Furla.n’ču Sest šivov na glflvi Poleg teh so bili ranjeni še mnog! dAlgi.
Mladina skupno z delavci
v borbi zn nojosnevnejšo prnvce
V torek dopoldne je bil v Tovar-n strojev sestanek, ki se ga je v< eležiio okrog 200 mladincev. Sestanek je sklicala mladinska komisija Enotnih sindikatov. Sestanku j$ prisostvovalo tudi več starej ših delavcev.
ILTA ehrenbukg
Zaščitniki kulture
v.
Vzporedna s umetno svilo in umetnim medom >* bila ustmrjena umetna umetnost, floliyuiocd jt na tekočem traku itdeloval oenen« sanje s obveznimi umori, detektivi, lordi, zaljublf nimi pepelčioe, in potepuhi, ki lUljde/o najbogatejle neveste. Jazz )e ponoči d»<iil in gluiil glas razuma in wst>; smrti zapisani so plesali in mehanično drhtenje fokstrotov Je spominjalo na tovarniške igrače. V gledališčih so bile na sporedu spevoigre s preoblačenjem. Knjigv pravih pesnikov »o tiskali v tri sto izvodih. Navadnim ljudem so dajali policijske romane in oeneno erotiko tedenskih revij. Otrokom so vtepali v glavo pre/prosta pravi’.a: tčlovek človeku volk» in tče ne ogoljufaš — ne prodaš». Države so prodajale druga drugo; in dvomimo, da bi bila čvrsta morala mladine, ki Je opazovala todbor »a nti-meiavanjc» ah klavrno komedijo MUnchena.
Tako je prišel njihov Zapid do fašizma. Zaman s» skušajo sedanji pristaši tzapadne kulture» otresti nUrnberških zakonov, grmad na katerih Je Otibb^ls sežigal njige, Majd/tneka in Oswleczyma. Fašizem ni padel z neba. Fašizem tudi ni bil poseben mikrob, fct te zaredi samo v nemik, krtH. Fašizem J» silen napad tiste strašne, ogabne bolezni, ki je smrtna bolezen vsega denarnega sveta. N« gre samo za to, da so nemški industrijci, ki so podpirali Hitlerja, rodni bratje, angleških, ameriških In francoskih Industrijcev. Ne gre ni/i «a to, da so pehali razni zaščitniki tzapadne kulture» od Fooha do Bulllta, od Chamberlaina do Hooverja, Hitlerja na vse, kar Je slt-diln. Or« za to, da Je pr- več skupnega med licemerskimi pridigami in perialistov 19!,7. leta in knjigo tUein Kampf*, med Imperializmom 19\T, leta i« fašizmom. Pokrovitelji Frdnca branijo svobodo, krvniki
Orčijt) se zgražalo nad nasiljem, ljubitelji vojnih baz v petih dtlih sveta obsojajo osvajalne tendence, gospodarji sužnjev žigosajo na-olzem. Ti ljudje leMo praznujejo zmago nad Nemčijo. Ne bom zdaj omenjal, kako so se vojskovali in kako »o zmagali. Toda prav zares ss jim ne spodobi praznovati zmago nad faš zmom: je vrv, o kateri v hiši Llnohevih privrženav ne kaže govoriti.
Novinarji tCombala» vtirajo svoje čltatelje, ko trdijo, da ml zaničujemo in odklanjamo vse, kar prihaja e Zapada. Ne smemo plečer.fazlti pred Shakespearom ali pred Rembrandtom, — takim se lahko pokloniš še tako nizko, pa poklon ne bo ponižal tistega, ki se klanja. Mi fta ne nočemo klanjati niti najsijajnejšim ameriškim sejalcem prahu. Mi ne zaničujemo sesalcev prahu, tudi mi jih za silo izdelujemo, nismo pa pripravljeni oboževat 1 jih. Afi vemo. da na Zupadu ni nobene t^Lpadne kulture*: tam je buržoazno barbarstvo in kultura narodov. Mi vemo, da je vse veliko, vse živo na Zapadu na nnii strani. Mi smo ponosni na kulturne pridobitve naš'h prijateljev v Franciji, Angliji, Ameriki In drugih deželah.
Naša družba je stara šele trldeztt let, tn ia leta so bila težka: večkrat smo moral 1 z orožjem v rokah braniti neodvisnost republike Toda v kratkem zgodovinskem roku, smb dali človeštvu marsikaj. Zapadni znanstv niki dobro poznalo dela velikih sovjetskih učenjakov, zapadni čltatelji bero knjige sovjetskih pisateljev, in nj dežele, kjer bi ljudje ne gVdall sovjetskih filmov. Naša znanost, naša literatura. naSa glasba blagodejno vplivajo na znanstvenike In umetnike Zapada. Toda najbistvenejši prispevek k svetovni kulturi je sam obstanek sovjetskj države: ta obstanek je izprememl duhovno pod-n-bje svita.
Theodore Drelser se je poleti 19iti. malo pred svojo smrtjo, obrnil na WllUama Fastera, eekretarfa amsrlike komunistične partije, »
pismom. Pisatelj — takrat mu je bilo štiri in sedemdeset let — je prosil za sprejem v partijo:
tMoja prošnja je sad mojega davn-ga prepričanja, ki se Je « Uti poglobilo in okrepilo.*
(Se nadaljuje)
deli v temo kar 25 strelov. Pri incidentu ni bilo ranjenih in tudi ne aretiranih, ker napadalcev niso mogli izsledili.
Skrivnosten kovčeg
Toda namesto peklenskega stroia !e bilo v niem perilo
Včeraj zjutraj malo pr?d 8. uro je neka gospa, ki stanuje v ul. Roo-ae-tti št. 39 zagledala blizu vrat svojega stanovanja najhen kovčeg. Iz neznanega vzroka se ji je zdtl kovčeg zelo sumljiv in prepričana je bila, da je v njem najmanj peklenski stroj, s katerim bi neznani zločinci radi pognali v zrak vso hišo skupaj z njo in njenim stanovanjem. Novica se je brž razširila po sosednjih stanovanjih in tudi so-s?dje so spoštljivo in z velike raz-' dalje gledali na skrivnostni kovčeg. Nekdo je v vsej naglici telefoniral na policijo.
Ccz malo časa sta res prišli kar dve «Emergenz'», pa tudi policajev s; Je polastila panika. Ostali *o v pr'merni razdalji cd kovčega ln... telefonirali pob',ralc?m min, da naj prid’Jo pomagat. Končno so prišli tudi ti možje, ki so cb nap?tem pričakovanju stanovalcev in tržaške oborožene sile odprli kovčeg in potegnili Iz njega — perilo, ki ga. J.> tam pozabil morda raztresen nSznanec.
Ob tSm pogledu se je vsem odvalil kamen od srca in v hišo se j-: zopet pSvm'l mir.
kolenu in morda ranjeno tud. kost. Prepeljali so ga v glavno bolnico, kjer bo moral ostati od dva do pet tednov.
Na Borznem trgu pa je ob 21. r.ck civilni avto povozil 62-letno uradnico Avrelijo Arrigoni s trga S. Caterina 2. Arrigonijeva je dobila poškodb« na obrazu, kolenu ln po telesu.
Tobak so mu zaplenili
Včeraj je pristaniška policija ustavila nekega Dominika De Grassija, ki Je imel pri sebi skoro tri kg predelanega Inozemskega tobaka. Policija mu J« tobak zaplenila nje^a samega pa prijavila sodišču zaradi tihotapstva.
Angleški ieep povox!l dwa dclavca
Prtjinji dan Jj nek angleški jeep povozil v bližini čistilnice Gaslinl v Zavljah dva delavca. Prvi, Franc Mor«a, 34 let star in bivajoč v ul. Sotterranei 1, je dobil lažje praske in bo v dveh dneh »opet dober. Manj srečen Je bil njegov tovariš, 55 letni Krivlčlč Franc lz ul. Pieti 13, ki ima večje poškodbe na roki,
FILODRAMMATICO. 15.30: «U»cd-na dolina*, G. Garson, G. Peck.
ITALIA. 15.00: «Veliki valček*. L. Rainer, Fernand Gradet,
ALABARDA. 15.30: «IzgT’blJ*nt v haremu*.
FENICF. 16.00: »Otok izgubljen-cev», W. Widgecm, G. Raft, Joan B?nnet.
GARIBALDI. 14.00: »Danijel Cor-tis», Sara/h Churchill, Gino Cervi in V. Gaasman.
NOVO CINE. 18.00: »Teror na Zapadu*, J. Cagn ^y, H. Borsat.
IDEALE. 15.00: .tBagdadakl rokov-n1ač».
ARMONIA. 15.30: »Zarotniki*, H. Lamarr. P. Henried.
MASPIMO. 15.30: »Tajni Tarzanov zaklad*. Johnny Weiesmullor.
MARCONI. 15.00: »Gunga Din*, G. Grant, Mac Laglen, D, Fairbanks, F. Fontaine.
*
* *
KINO V NABREŽINI, v soboto
Zadnje čase je bil Cecchelin neznosen z igralci, ker jih je Izkoriščal, bil je skrajni egoist. Dvakrat je napravil prošnjo za sprejem v PNF, pač pa *artoli ni vedel povedati, ali je obtoženec zaprosil za sprejem v republikinsko fašistično stranko. Obtoženec večkrat uprizoril dobrodelne igre v prid fašističnim organizacijam. 5.5.1945 Je priča videl v ul. S. Michele Cecchelina z njegovo ženo Jole Silvani, tedaj se mu je ta pohvalil, da je istega dne zjutraj ukazal aretirat; DArte-no. Cecchelin pa Je takoj po zaslišanju te priče protestiral, da ga hočejo prikazati kot navadnega iz-koriščevalca članov igralske skupine. Vendar to ni res, kajti z njim je sodelovalo mnogo igralcev, k; so skupno sodeloval; dolga leta. Prireditve v dobrobit fašistične stranke je Cecchelin priznal, vendar pi Je pri tem z?sei le oguljeno krilatico: «Vlva Italia, sem Italijan, ampak nikdar fašist. Predstave san uprizarjal, ne glede na politično stranko, kajti bile so predvsem dobrodelne*. To Je najbrž« nov antifaSi-zem Cecohellnovega kova. Baričevih Bruno, ki je hil maja meseca aretiran, ker Je med drugim bil tudi dezerter partizanskih edine, ni n.kdar videl Kumarja, da bi mučil ljudi. Sledilo je nato čitanje izjav nekaterih prič, ki pa sedaj kot vari faš stični grešniki sedijo v ječi. Eden izmed teh tičev, je oelo dal neke že običajne izjave, da so tudi njega «reve2a» mučili v Jezuitskih zaporih samo zaradi tega, ker Je b^l Italijan. Torzulll Ruggero je pove. dal, da so bili člani te skupine, ki je na zatožni klopi, obsojen! od jugoslovanskega vojaškega sodišča na razll&ce kazni. Razprava se nadaljuje danes zjutraj.
SLOVENKA Uče zaposlitev pri slovenski družini. Ljubiteljica otrok. Naslov v upravi »Primorskega dnevn'ka».
GREM KRPAT PERILO in drugo na dom. Naslcv v upravi »Primorskega dnevnika*.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Sfabilimento Tip. Tr1estin°
MALI OGLASI
Krznene p*ažce ^
IZDELUJE PO in sprej‘ma tudi v
«CASA DELLA PELLIOCIA*
MERI
POPRAVILO
ln nedeljo: »Spet se govori o mo-j TRST — tl LIC A MAZZINI 16, žu — senca*. Amerikanikl film
Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti našega ljubega
STARCA JOSIPA
se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala članom SNG, ACEGAT In darovalcem vencev in cvetja.
Trst 8. I. 194«.
ŽALUJOČA DRUŽINA STARC