Mfcnlaa plaftina t Futodtel Leto LXIX. st. 26) Ljubljana, ponedeljefc ft. novembra I936 Gena Din i.- iznajn vsaj* j&d popoiane, izvzemai oeaeije u> praznine. — tnaemo ao 00 pcai vrst a Din 2, do 100 vrst a Din ^50, oc 100 ao 300 vrst ft Din &, v&č^l tnaeratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm đavek poaebe}. — >Slovenak) Narode r«Hn mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za inozemstvo DId 25- EtokopUd «e ne vraćajo UREDNIŠTVO £N UPRAVNISTVO LJUBLJANA. RnaHJev3 attca itev. ft. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 IS 31-2t> Podružnice: MARIBOR Stro«smayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljana Ra c. telefon St. 26. — CKLJB: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 5t_ tift; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St- 190. — JESENICE: t)b koiodvoru 101. Poatna nranilnlca v Ljubljani ftt- 10.351. Nov moment v evropski politiki: Poljska z Anglijo in Frandjo na ženevski liniji Londonska reakcija na osi£2e Rim-Berlin: poseg v vzhođno in jugovzhodno Evropo — Odločna zavrnitev zamisli direktorija evropskih velesil in razcepa v dva ideološka bloka — Pogodba s Francijo osnova poljske zunanje politike Pariz, 16. novembra, r. Uradni komuaike londonske vlade o ra^g"ovorili poljskega zu-nanjega ministra Bocka z anglcškimi državnik i je sprožil v franeoskem ćasopisju niz zanimivih. komentarjev, iz katerih se jasno razvidi,, da so bili londonski razgovori v vseh franeoskih političnih krogih zelo ugodno sprejeti. S tem je pač na najbolj nedvoumen način izpodbita teza nemškega časopis ja, da bi bil spo razum med Bečkom in Edenom kakorkoli napčrjen pro-ti nedavno obnovljeni poljsko-franeoski zvezi, ki ne samo da ostane Še naprej v veljavi, temveć dobi sedaj po Iondonskem angle-ško-poljskem sporazumu — še večjo vred-nost, ker je po sodbi Pariza z izrečnim an-gleškim zago to vilom, da prevzame odslej tuđi Angrlija naše gparancijo za zaščito poljskih interesov, le še bolj izpopolnjen. V pariških političnih krogih smatrajo. da zasluži izmed številnih točk londonskega uradnega komunikeja o Beckovem obisku posebno pozornost tista točka, ki se nana-ša na morebitno sklenitev zapadneg-a pakta, v kateri je krepko poudarjeno, da sta se Eden in Beck sporazumela, ^da je treba najti sredstvo za zag-otovitev zakonitih poljskih interesov vtej zadevi«. S tem, tako pravi jo v Parizu, je Anglija tuđi formalno priznala ,da se predlog- o sklenitvi zapad-neg"a pakta., ki naj zamenja prekršeno lo-karnsko pogodbo, ne tiče samo petih lo-karnskih sil, temveč da se mora nujno tako razsiriti, da bo ž njim podana osnova za rešit^v vseh evropskih, vprašanj, s ci- | mor se Angflija odkrito izreka za načelo skupne ureditve vseh evropskih problemov. To sta Eden in Beck še po5obcj poudarila v tistem dolu komunikeja, ki pravi: > Beck in Kden sta nadaljf nrnenja. da jo medna-rodno sodolovanje neprim^mo boljše zago- tovljeno v okviru Društva narodov, kakor na kakršnikoli drugri podlaci, in da bi nić ne bilo bolj usodno za nade v splošno omi-ljcnje evropske napetosti, kakor resnićni ali tuđi samo dozdevni razcep Evrope v dva sovražna bloka;. V teh toćkah je po sodbi pariških, poli-tićnili krogov jasno poudarjen povseni nov moment v evropski politiki, ki ga oficiozni sTempss v svojem navdušenem komentar-ju označa ćelo za:- tournant de la politique europenne« — preokret v evropski politiki: po sodbi tega lista se Poljska skupno z Anglijo in Prancijo vrača na ženevsko linijo svoje politike, ki jo je zas-topala, kakor znano, vse do sklenitve separatnega dogovora z Nemčijo z dne 26. januarja 1934. Iz reakcije proti tedaj snujočemu se direktoriju velesil se je zadnji dve leti od te svoje tradicionalne povojne linije oddaljila, z an-gleškim posredovanjem in številnimi angle-šktnii zag-otovili glede upoštevanja vseh njenih zakonitih interesov pa sedaj spet sprejema ženevski okvir svoje zunanje politike. Osnovo značilnega preokreta v poljski zunanji politiki tvorita dve znani politični tendenci poljske republike iz najnovejšega časa: formalno odklanjanje borbe dveh mistik na mednarodnem terenu in še odloč-nejše oclklanjanje sleherneg-a pogrevanja pakta štirih«, proti kateremu je Poljska že ponovno zavzela svoje odklonilno stali-šče. Nov moment v tem preokretu pa je spoznanje da je mogočc zamisel takegra pakta zares uspešno pobijati samo na pod-lagi še večje utrđitve Društva narodov, ne pa z oddaljevaniem od njega. Uspeh londonskih razgovorov je potemtakom pred-vsem v tem. da jo sedaj za posebne poljske potrebe pokazala svoje razumevanjo tuđi Anglija, ki se sicer na evropskom kontinentu ni nikoli rada vezala, kadar ni šio za njene neposredne interese; s tem pa je po-trjena soodvisnost evropskih interesov od Rena do Visle, kakor je to a posebnim zadovoljstvom ugotovii te dni tuđi poljski tisk. Poljska se je po daljSi negotovo-sti spet vrnila k naćclu kolektivne varno-sti v okvira, PN. ki tvori sedaj eno izmed osnov njeno zunanje politike. Vse to sprej^majo sedaj v I^rizu z naj-večjim zadovoljstvom na znanje in pri tem ugotavljajo. da je s tem poljsko-francoske-mu prijatveljstvu dan najprimernejši okvir za njegov ugoden razvoj, ker je le na njegovi podlagi, kakor sta to po sodbi Pariza poudarila tuđi Eden in Beck, v polni mori zajamčena zaščita poljskih interesov pri morebitmh pogajanjih za sklenitev zapad-nega pakta. Francosko-poljska pogodba postaja tako .spet osnova poljske zunanje politike. Ob upoštevanju vseh teh momantov pri-hajajo v Parizu še do naslednjih zanimivih ugotovitev, ki jih vsvojem uvodniku pou-darja tuđi oficiozni :Temps«: Beckovi londonski razgovori pomenijo pr^dvsem odloč-no reakcijo na nedavno proklamirano novo osišče evropske politike Rim-Berlin, pa tuđi na najnovejšo poizkuse grupiranja srednjoevropskih držav na tem novom evrop-skem osišču na osnovi kolektivni varnosti nasprotnih se-paratnih dvostranskih dogo-vorov, kakor je Lo proklamirala pravkar zaključena rlunalska konferenca rimskega trikota. Ražen tegfa pa. so jo Anglija konC-no odločila, dp. aktivno poseže tuđi v to evropsko področje, kamor se doslej ni vmic-šavala jn kjer se je spretno izogibala prev-zemu kakršnihkoli obvez napram komur-ko]i. S toga vidik i predstavljajo Beckovi londonski razgovori začetek nove diplo-matsUe aktivnost: Veliko Britanije, ki se je zadnje tedne navidezno nekoliko umaknila /, evropske pozornice. Z Beckovim obiskom je že uspela, da odvrne Varšavo od priklju-čitve k nekaksnomu centralnemu evropske-niu bloku, na ka.terega sta jo v zadnjem času skušala prikleniti Berlin in celo Rim. Da jo temu res tako, da kazuje po mnenju pariških |x>litićiiili kicgov zlasti pisanje nemškega časopis ja o Beckovih londonskih razgovorih, ki kaže glede rezultatov teh razgovorom' še vedno veliko nerv^oznost in vznomirjenost in se danes n. pr. niti ne trudi več. kakor je to delalo še včeraj. da bi 7. domnovami jn ugibanji zmanjšalo njih dejanski pomen. V zameno pa je pi-av te dni sprožilo novo protipoljsko kampanjo v zver.i z nekaterimi nainovejšinii incidenti v Gdansku in velikimi protinemškimi de-monstracijami v ' -niji. :. novembra, r. O obein^kih \<>-H'tvah. Ivi so ^o vršile včeraj v prianors.ki in savski banovini ter v ne-katerih obt*i,;iah dravske banovine, je bilo izdano naalednje urad-no porociIo; Po doradaj 7-nanih re-iniltarih je pri obe-n-Rkih volitvah v primorski banovini dobila .TRZ 111 občin, bivša HSS (službena in neslužbeno l^te) 37 olvo'm, združena opozicija 2 obeini, JXS 2 občini iai neopredeljeci^ ii«4*>2 oboini. Definitivno je propadla skupina ?. Ace Stano.jevi^a. ki jo dotietrla v vspj ba novini komaj 33S9 gla^ov, prav tako pa tuđi skupina ii. Hodžero in Liotićev Zbor. Manj" kajo še padatki iz 40 občin. V dravski banovini .je v občini Ixhi. srez Liubljairia in obnni Pe*«nioa. «*ro;z Maribor le<\-i br*><» /magala JRZ. V savski Itanovinj «o bile volitve v 111 obrinah. J>o^e«iaj "co znani rezultati iz ^'6 o!>č.-fn, od katerih je JRZ dobila 10. skupina oj. Hodžere *2. ostalo obrimo pa bivša HSS odnosno KT^. Drugo uradno poročilo Broirrad, 16. novembra. AA. Pri obp-nskih votitvali. ki *v-> vceraj bile v ^a\^ki banovini Rood W oImmii dobili: .TKZ 30 obt'in, bivša UPS 40 obein. SOK S obrn, borbasi 2 ob <*i;ni. neorredeijeui 1 nbci.no. neodvisni 1 ob čino. mosčaai i občino. Za 12 občin i zid te ni znan. Anglija pređlaga nevtralizacijo Sredozemlja Na ta način naj bi se preprečili \s\ bodoči spori l>r»ndon, 16. novembra, r. V lisfii »Evo-nine: Standard« nhjavlja znani angle^ki po-IMik \\ii!ston Chnrfhill organizacija je organizirala manifestacijo na Čast teg:a občinskeg^a sveta. Toda socialist: se s svojimi občinskimi svetniki mso hoteli udeiežiti teh prireditev, ćeš da je vse skupaj samo komunistična propaganda. Organizatorji so imeli težave že pn pripravan Nikuo jim ni hotel dati dvorane Zato je moral Thorez govoriti na gflavnem trgu. ki pa so mu ukinili električni tok in v mikrofonu se je večkrat pripetil kratek stik. V svojem govoru je Thorez razložil program komunistićne stranke Ko je govori! o vladi, je rekel, da mora ona Se mnogo Rt oriti. Vlada se mora po njego-vcm mnenju posebno boriti proti fašizmu. Thorez je potrd-1, da bo nioprova stranka zmeraj podpirala ljudsko fronto. Glede špa-nije pa je rekel. da naj francesko dela-'S'vo sledi vzgledu mednarodne kolone, ki se bori v vrstan španske vlade. Ukinjenje kazenske kolonije na Guyani Pari/. 1»». i ovomhra. <•. Vlada je iadnla naredbo, po kateri se ima d^> konca leta likvidirati ka/en*ka kolonija na Guyani. na »toku Revi pa bo urejena nova kaznilni-ca, v katero bodo /aprli vse, ki bodo v bodočc obsojcni na smrt. Pred Madridom nič novega Glavno borbo vodi letalstvo in topništvo — Položaj je v glavnem nespremenjen Madrid, 16. novembra. AA. Ilava*; Ura 1- no i^oroctlo obrajmbne-^a e-veta potriuje, rla evo nacionalisti napadi i v o;l(Seku pri Fra.ii-foskRiu mor-tu in da t^o izgubili večje šievi !o tiiakov ob toj pr^liki, ki eo jih 7avzelo madrid>ike čete. Vladme ćete -^o ohrau^lo c-voje po'ožaje brez ^promemb. Bombardiranje Madrida Madrid, 16. novembra. A A. I Lava*: Nekoliko po lf>. uri «>o priletela na don ah* ti ni a lftafa znpet nad Ala-lrid. Bili «sta Uve c*ku-p--Tii iK^snijarderjev, ki so jih ieitila lov^ka [otala. 1-iornbe c^o padale pi^ebno na *Jeiav--',ko pred mesije Qaatros Caiuinoc podobno pa še na ulico Pablo lxf-, da je t>i lo IH m rt vili in nad 100 raiijeniii. Ker je 111U040 ranjeacev podložio, monijo. uibardiralo ulifo Edvarda, ki 10 najmodenie^a v Ma-riridu. Včerajšaja nedelja je prineteJa nuio^o ^kode v mevšto/ Ijudje pa so bili na utic-aK. kakor obiTajno ob nodeljah im 'o vkljub |>r»nibardiran:u. Ofenziva vladnih čet Teneriia Hi. novoinbra. A A. Hava^: Tu-kai?.)iii radiokiub fioroča, da je ^e-neral Mia ja tla! |X)velje za ^pl-nžno ofenzivo vladnih čet. V ^f>ku \-reraj£njega dne «0 tanki in topivi |x>dpirali iiapad repul»lfkan>k-ih ko-lon generala Varelle. Nanadeni k> e silnim proti(napadf>ni razbili ofe.n/ivo vladnah čet. ludi nac'oiiafiKti^no letadstvx> je bilo zelo aktivno. Poročila nacionalistov HaiKit. lb. novembra. A A. ilava^: Radi' v Sevilji je objavil, da nac'onatisti nadaljii je-jo s čišćenjem zavzetlh o»lriekov južno od Madrida. Okoli Caraban^'e>ia je bilo .se^tr ljenih okoli troje leta I madridi>ke vLade. Ker madridskn ofeaiziva ni us[>eLa. je »»••-daj pritirsk miličnikov slabši. Nacionaliii-ti ^o laliko izvršili u^pešen protiruapad. Ce**e madriifeke vlade *k> ki sc je vracal i/> ¥***>-Hala. Rusko vojastvo v Valenciji IVrpigtian, Hi. novembra, r. Po pf>ročil:n i-z Valencije **o dotspele tja meke ladje z no-vlnii traeiporti vojaštva in vojnega ninteri" jala, ki ie bil takoj odpo"lan na fronto. V vladnih krojjih i-zjavliajo, da ?re le za živ-l^ni^ke potrebcičine un za oblcko, kar n«* spada med nredmetp. katerih uvažanje v španijo bi bilo po s pora/uju u o nevme^a vnnjii pr*»rovedano. 2OOO mrtvih v eni bitki A%ila. lt>. novembra, r. Najvec]a aikcija včeraj^njetia dv.e £e ie odigrala v kraju Pozu Pio na ce^ti med Madridom % La Coru-no. ki 6O ga naoionalUti po hudeim ob^tre-liprvaniAi s tonovi, kateriin 60 odgovarjah topovi" vladniii čet," zasedli- Po končani Wtkj je &aino tu obležak) na Ueh nič manj kot 2000 mrtvih. Mitssolini bo dobil nov naslov V sredo se sestane veliki fašistični svet, da razpravlja o spremembi ostave Rim, Ifi. nove.mbra r. Ponavljajo oe vefeli, .la Im> za^v-lanje Velikoga fasistianega «vo ta. ki je napovedaoo za 18. X. m., poniemiio dolno re'orrao iLalijanske u«tave. Popolna izvedba te ustave je zaenkrat odgodona-Mus^olini bo predložil v odobritev samo nov naziv itahjanskega kralja in morebiti tuđi nm*o imenovanje šefa vlade. Verjetno je «a •lalje, da bo že v decembru razpušSen se danjii par'ament in nato v kratkam efcJ-cana 1 posebna korporacijska zbornica, ki je že dolgo v fašističaeni nacrtu o reformi ita!;-janske uglave. Baje «e je MussoKm odloM! le za delio izvedbo zacrtane ustavne re'or me zaradi odpora, ki «e i« poja^ v n^ka- teridi fašietienih kroeiu proti preaKremu po »topanju v tem pogledu. Prepoved noienja poBtičfftUi imif om v AngJBji London, 16. novembra. V torek bo p»e-ložiJd parlamentu predlop xakona o prepo-vedi nošenja politi/Snah uniform. Prepoveda-ne hodo v«e organizacije, ki hožeao z uporabo fiile priti do politične oblasti. Njihovo premozenje #*e lahko tuđi zaplenri. ZabonPki nacrt določa ueoke globe in iapor do -let poCitičtti o6$Qini& Razhol med pravovernimi in krščanshimi socialci Razdor med pravovernlin in kr&čan-iko-sootalnim delavstvćal x nobonim druftim vprasanjem kot odino s Kt ran kariko politiko. N'a ta način nišo po-trebn«* nobono .strukovni* ©i t;.tiiL'.a< i jt\ ro ne služijo strankarski poliillct. K;jul» ttnni. «' nujno /al»t»*\a, jih zagrizeni stranktirji ratlujajo i:i jih «-kti-fajo uničiti na k:ikr*.rnl&*l: n:u"!n. . . I> 1 v tom strankarske'M Jiv!*»%i»ni n«1 jrre* ra nbrambft dolavskih prav?«, •*♦• hv.t^ prav v tem, tla «0 si si nmk^rjfc it«*ti»n<»vi'i <-\-«>;*» lastno oipaiijzaoi.jo lo I/, Mrank^r f;ih koristi. ^\ato porocai list i% '/l.'.»rov..i.jili kr-žoanskt^a dolavstva v rtkufj! 1 o!tf in v StahovJoi. \a zhom v ^koijl I4.I;* j," *!••!, Sovor v svojom povom ^M-.t^* f* tsnf-tf <•»«• nafKido, ki so nnjavPujo v t-\U<>7\ an"ir» V^-toli^koni r;»vopisju n;». -ln^<»>>l. *»f«»k. »v /r*'< povdarjajoč. da so frodo j»odrzotfclc»* «!*-•• •«" no znalo z.avarovati prr.tl \^: I;« vr*«tn*->» ocitkom, /!asti pa t»kimt k:»kršon Jo H» *. nov. v »Slovoncu-:. Na st"-»:i:i?;u v v-J.i!»ov*'-ci pa jo dol. Zužok — vso to \m jh%»M -T> -lavska Pravica«, izjavil: ^Ojroreono ct'1'1:!^ . njamo in oi*sojafno pUanio »Slovtinc:icr. V vodli smo vso to, da roka7orno, d:» no tnH v pravovornih vnstah spori in nost>^!;v-j-» morda oolo mnojjo jfloM-a kakor iuwl »•»-prodnjaki, in da bi p^avcivorno r:i*.op«%-jo, ki \t» toliko pripoviKlovati o n«-sos:?a- >'h v naprodnih vr**tah, storilo mn<>Q'o bolj«-, ako bi vxolo motlo v roke in jmnM'U'lo nn\-projo pred svojim pragom! O aranzerjih in Uombinacijnh »Hrvatski Onovnik«, Rla^ilo tlr. Markj, plso v uvodnika dno 14. t. m.: »KacJarkoli !*e dogodi kaj int-<'rosantn<'j^iga v nagoni politi^- n*»m ti\ Ijon jii, v«xlno w* d«l:ij*» kiko kombinacije in sirijo so ^la*<»vi, ki •**» dril*-^ od reftnloe. LJndjo so prišli do prepričan ja. da »e vne dogfaja za kuHsami m rov in "1-spiratorjo posamo*nih akcij. Kot tako ku-rioznost jo trob^ navo^ti vt'st, Ui •-»• -i.-- ; '» ZagTobu, da sta to dni imela dr. Ma/'oTr In neki državnik, ki jo bil v Zagrebu, M»«t;»n"k v na po sobi se razinno, da te^n nostank i v n:v1-dkofijnkem dvorcu ni bilo. fcr vor, 1;Hiojjt M>Atanka sploh ni bilo, kor so t:» dan pri'd-ftednik dr. Maćok sploh ni pani! i7, svojop-a stanovanja in bi ga. v«*akd<» vidri, ako hi jr 1 dotični državnik poselil. Takt* v«'.»tj očivH-no širijo oni, ki so Ž.oljni son/arij.v. Združena opozicija in socialistl Porooali smo, da so nn v IJfygr;M!u vršila pogajanja, U*. Zato se v hrvatskih krajih proganja m«l &*-lavci tako boljše^izom, kakor fasiz**tn in propagira »Hrvatski radnički savpw. To je seveda samo mišljenje »Ob/:orov**Ka tore j počakati, kaj poroto sam dr. Macok k nacrtu za razAirjonje srbijansko zdniz«*>ne opozicije rta sooialfsto. VUder a volituaJt v Srbiji /..Vova Riječ*, glasilo l'ečestmsa Wilderja, priobčuje članek o ohčinskih volitvah in irvaja med dru&m: a7.utn v Srbiji dobiva v najnormaJnejših časih ti*ti. ki ima oblast v rokah, že s tem 40 od fOO fluktuantne množice, ki tuđi brez kakršnegakoli polt-cijskega pritiska stopa na stran oblasti. Hrabrost srbskega kmetskega ljudstva ne meti se tamkaj pri volitvah, a najmunj pri občinskih. Ta hrabrost, ki je znana, se uve-tjavi ja na drog način.« Sorzna Doroc^s. Cnrifc, 16. novembra. Beograd 10.-, Pail2 20.206, London 21.245, N«w York 434.625, Bruselj 73.55, MUan 22.925, Ainsterdara 234.66, Đeritn 175.- Dunaj 77.85 (8135>, Praga 15.40, Vartava 81.90, Bukarešta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« ponedejjek, 16. novembra 1936. Stev. 63 Ljubljana na Martinovo neđeljo V2e*a) mm* ob totetl Martlaovl gosi kMtffi nov« v)m, 4ast|e »hranila »tara tr*41*t|a Ljubljana, lb. novembra Včeraj imo tor*j krstili novo vino. To je eden uajvAžnejitjfe dogodkov pri nas. ki jili sircer javno ne raagla-Šiajn© in ne pove-ličujemo, ražen ▼ č&aopisnih oglk&ih, Kljub vsuniu ima i& pomemben orainik javau xnačaj, saj ga pri na« proslavljalo povaod. kjerfcoli se toči vino aii vsaj njegov surogat. Proslavljalo ga nekatera društva, [>o-samezniki pa vsi. Iivxeti rea ne moreaio nikogur. da bi kdo ne bil užaljen. V'sa naša javnost bi bila trlaljena, 6e bi tega nihfce ne sapiaal. Pomislite gamo. koliko požrtvovalnosti j-e treba, kaj vse terja Martinova nedelja od idealnih in praktičnih dela-veev, da je praznik rea doetojen in da je vino v resnici krečeno. Pri tej priliki vas morajno opozoriti na razliko med krsti vin. Martinov knt je povsem nekaj drugega. ka-kor navaden krit vina, ki ga vsi dobro poznate in no cenite posebno. Vino na Mar-tinovo nedeijo je krečeno sele takrat, ko ateče- po grlu (veoeno v katerj smeri). Xe več let tožiino, da so se čaši povBeni upreintrnUi in da ne ceninio več stare^a duha, zdrave tradicije slavnih preteklih ča-«ov. Vse te toibe ao neutemeljene, ražen Ih upoštevamo, da je to tu*ii neke vrste dolara propaganda n. pr. prazno van je Mar-tinove n*Mlelje. Dobro vrsto, kako so tak-ane propagande pri nas potrebne, kajti pri na« at ljudje ne navdušujejo u kriAenje vina. Pri nas, kakor vtftie, n&kof*r W* %*}*• Propaganda je torej krvavo potrebna, Upa-mo, da se je včeraj to pet obnesla, kakor se n. pr. ohae«e vaako leto na silveitrovo. VUh> *e kržčeno in idaj ga l&hko vfcak brez ?krbi vkvpfiuje«. Martin je ze'o simpatičeii svetnik. če se ne motim *e bii ^ojsčak sicer pa recimo, da je bil t'tli iKsoiiljeu- jjuafc. ki je odrezaJ svojega pol flašea in ^a dal takratnemu nezaposlen•"nm. Od tL štel nihče v zJn. No moremo tuđi reci ka-tera priredi te v je dosegla najlepši uspeh — mcrilo z^jnje je količina krJčenc^a vina — t.ikšne bilance po v reaniei nnjtežje in h! zaradi njih v Ljubljani morali imeti poseban stntistioni TiraH. ?ieer pi je jrlavno s>n-mo. <]? je vino lx"r?eeno. rwln°?no. As je pri krstu podelovala vesoljna Ljubljana. Kaj nameravajo z zaščitemml spomenik!? Angleži se bol] brigajo za grobove svojih psov, kakor mi za grobove najzaslužsiejšth moi Ljubljana, 14. novembra Le o vseh svetih »e natvadno eponinimo iLa zapuscene >/a^čileue* spomenike, kakor da je vpra^anje re^ničine zalčiie teh sporne* nJkov aktuakno satno te«iaj. V retnici pa ne gre !e za prigodno sentiiumital.iast. tejnveč ia\ našo kulturno ča^t, da o pieteti fep'oli ue govorimo. Že zdaviLaj je bil čaa. da bi nam j^iuno odgovorili na vpraianje, kaj prav za pr;ry nameravajo s starim pokO|>aiiSčeni. Bilo jti že nekajkrat naslovljeno j;*vno na one. ki t>e jiii tiče. Ioda tiče *e tuđi \se ika^e javnosti, kajti Sramote eano deleini vsi, na \ve juida žalo^ten **love^ posurovel h brezčut-tiežev, da ne rabimo še praviine^ih in Ootrej-ših vzdevkov. lMm^i narodi časte 9pameiii-ali^ee je ? nokakšni krizi, in eicer grotx> rečeno, v upravni krizi. Bdćtvo te krize pa je v tam, tla buja nima odgovi>r-neiia la-^tniika. Me»?tiia občiiia *i umiva roke kakor Piiat, dokler ni zemljišće njeno. Poea-mezne župni je. šoudeleže^ie v pokoi*aliiki upravi, \>a. l^Jftko ^kajo, kajti kui>ciia je kupnja. Čeprav gre le /a jkokopališce. Zato ne more nihee re&, kako bo uporabljeno ze-inljidče jiokopališea. Nacrti eo zdlij še igolj bre/pome-mben papir. In če noče nihee ja^no in iavno povedati, kak5ne namene iinajo % zeimljižčem satiiLm na tsebi. »e ^eveda že lem la/.je izoiruejo vprasanja. kaj namera'vajo 2 za-^'-ii e n i nu &pom em -k i. Toda na to vpraSanje zahtcvanio z veo upravK'eno**-ljo odgovor. Ku^urna javnost, ki mora v tej zadevi pie-v/eti zaKtoi*lvo v^e^a iiaroMla, je dolžna zahtevati, da Ljubljana iiujiavi Kutift* «voji nezaoli^ani s>rauK>ti na starem pokopa 1 i 3Ču. Na ive« odgovornofcti pa-da na nie^tno občino. čeprav __ ali prav zaradi tega — še ni latinica starega pokopa-li^Ca. Ce ne more nihte vplivatf na la^tništvo pokopH.ilisč^i. tla bi se kon^no nap.'avil red na (okopali^u ter da bi bili sponiftn:ki v»aj vanu ]>red vandali in tatovi, ki ^o &e «»pe-c»ali*/iraUi na krajo kovww»ki.h preo z;ita prevažali rodbinske grobndee na novo [w>kt>j>ališče. kmr |«)ku[v«IUka uprava pač ne more več jamčili za *»rol>ove in ker je trel>a [M*ko|>aliiče porstoj>iM> *rediieiratU. Ko je b&o i»tlano jh>-vt*i]e aa pretio« grabov, h fXMidarkojn, da ^e boe grol>ovi /ravita-li z zemljo, ka" nien |>a uprava lahko proda — je bU prav za prava dan zjukk xa sploino puctožtjnje. S tein ne mtelimo eiK'er refti, da ao irot>i»odarili na za#n\it«\nili ^rohnlcah ljudje, ki so ^o zar/eli z«i prenoe* tauirtiiih o-tankov »vojcev t>a novo |Kvko|\aIi}*če, temrt^. da «?o tedaj |»o-kopall^ke nijeme divjale >c poiiujiineje in predrzneje. Kakžni »o »zaščiiteniv t]>O!iieniki na *ta-tfiit |>okopali^Cu in ko'iko i ih je kralkomalo izjj ni to, ne da bi vedel to kdo ra-arh>žiti, je bolje, da inolc-imo. da ne bo sramota Je očit-ne^a. Reci pa moramo, da si od tak^ne /a* šritt* e«|X>iueiiikov lahko obetamo, da nam cez jieikaj let ne bo treba več govoriti o nagrob nlkili uažih velikih mož, ker jih voi ne bo. l*ri lem se naru vs-ljuje vprašiinje, kaj na-meravajo z za^itenimi epomer.lki, Ce IkkIo na jn>kopališču v resnici zidali seiueni££e-I ; ^poniieniki ^o namreč raztre«eni po veem j*oko|vil5šču. Za^čita sicer ni rubljena v tem. da vč;3 spomeni ki in grobovi oetanejo. kjer »o, toda prav zaradi tega se nam veiljuie v prazan je, kaj bo s teini epomeniki in kdo je prav 2a prav odgovoren zaSČitnidc teh 6px>iu?«tikQV. Le Hefnikov nacrt je govoril o re^tvi te zadeve. kajti po njem bi bil *e-zidan na pokopališču Panteon na&h duhovnih velikanov in v njem bi bili obranjeni wi nasj;robniki. pjesnikov nacrt le pa najbrž jiadel v vodo. ker *»e Cedalje bolj *irijo g!a-^ovi. da bo v re^nici *ezidano «emeni^co na pokopi I licu. Na |K>- opališčn e tuđi pis«telj&ka grob" nica. kjei ^o našli svoj posmrtni dom Lev-«tili, Aik< ns tie*tpn i« drugi. Kako s© naša kuHur -*t ooituje predvsem v leporečju in nadutoc.i, vidimo v tetn prinieru: le «no kulturno dru*»-f» vodi nekaj računa o la-pu^čenih >za^^ envih« nagrobnikih na eUremi |K>kopalit^' *i«er »Preporodi, ki v^m o weh fcvftlii; ■ ^iiti ^rotKrve in položiti nanje veoce. Foeabdii uuli oe %namo aa Glazbeno Matico, ki je sazidala grobnico skladateljem na ivovem pokopališču. Toda kdo si<-"er vodi še rarune o grolx>vih nas:h ziiauienitih mož? Vodnik, Liiihnrt. Cop, Jurcic itd. so pokopa ni na t»tarem itokopaliiču, toda Angleži 86 bolj brisalo za grobove svojih p&ov kakor mi za grabove najboljdih e^nov slovt«i*ke^a naroda. Ali pote-mtakem Zinemo upali, da *>e bo kdo zganil v tej blaženi šentflorian&ki dolini, da se bo resno zamiri] nad sramoto, ki bi inoraia Lmsti v oci se blep*Aa? Ali nam kdo ve odgovoriti, kaj bo z >zaščitenimU apo meniki? AH jih bodo ukradli kakor eo n. pr. Cankarjevega v Ainoriki ali jih pa bo do prodali, če te ne na javni dražbi, pa v«aj skrivaj, kakor se pač prodaja kamenje z za-pušcenLh pokopališč? SPORT — Zas:reh>ki sodnik] ne bodo ve? soditi ligaških tekom. Sodniki za-^rebike sekcije &o imeli včeraj se&taneJi, na katerem so &kle-nili, da ne bodo codili noben^h tekem za državno prvenstvo i^v&n Zagreba. Šklep je bil storjon zaradi ceSUh napadov na sodnike in e potrebnim ozirom na eodnika Mlinari-ća, ker je bil po nedeLj^ki tekmi Ljubljana-Hajduk napaden. Sklep *=>o podpisaH ^i za grebiki eodniki. ki sodijo v državnean pr ven^tvu. Predložili ga bodo eosin^kemu o*J-boru pri ^avezu- — Kolesarska podzveza. Sklkiije ge ta torek dne 17. tm. i/.r* dn.i seji v Mariboru v prostoiih hotela »Zamorec«. Seja je ii-reske kombinacije, na111 morajo najkasnejc 10 dn; pred trknio poslati nacrt lekmovaliie proce. na progi sami v>3. zabraniti vsuk trening. Prflv tako je treba pravoč«sno t>ri)avliati Uidi vsa ostala teknvovanja — prosimo vse za-ii>teres;.rane klube, na i stđviio predloge alede trenerjev in speciuTnih smuških teČ«~ jev. da br»Tio stopili v stik z JZSS — Vsi klubi GŽi*P se dalje r^zivajo, da nam po5-Ijejo podatke o svojih mladinskih ©dse-kih s to?nim pre^edom delovanja — Vsi klubi, ki so pripravljeni izvesti razna poučna sportna predav'nia. na i to pismeno javi;« podsavozii. — Or>ozarj;iio se VS' k'uhi. da se dopisi na JZSS pošnljajo samo preko ■pod saveza. Mariborski telepat na Duna]u Maribor, lt>. novembra Neslavno srao poročali o castnem povabi" lu. ki ?a je dCrbil nn5 o^irčni mariborski te-lep«t in jrrafolog g. Svemgall 1 Duimja. ?ia tam prirodi eean«o. Seveda. se je vabilu odzval im do»et;el pre»enetliiv uepeh. Zato ni odveć- da o njem tuđi v našem li«du po" roeaiiK). eaj je g. Sveutfali na5 oiji rojak. SlovenjegoTičan. Sirom Jugoslavije in tuđi lm preko meja piiznani hirmoti|:eđ', grafolou in lelepat g Svongali je v «oboto prire>iil v maH dvorani >Uranijet na Dunaju večer zanlmivih poizkueov na poliu hipnoze, telepatije in {jrafolognje pred Obranim oboin«tvom. Sean Ba se je vrčila pod okriljem kluba intelek- tualcev. ki je s. Sveo^aiija. tuđi povabil-Bil je fitliian viharaaga odobmvan|a 00 samo dtertkiaf« obik^tVB. m*m& tudl u-etopaikttv «^ga tlak«. V«iw» ff. Sv«nfatiJ» ee je i»1l»la4il tuđi jttgoaiovcnalu tkfcovni atale na Uunaju, ki j# njjhmi če«tiUl ua šemu gr«lologu k tako ^pmn ueptbu. Zt- radi veia^*g# navdušonjs ^ «K>r&l g. Sv«a-gali eeaano le več ve^eror ponoviti, obljubiti pA j« moral tuđi. da bo « kratiteoi df-redil turnejo po Avrtriji, K Oipehu v tnjini mu ifikrepA čestitamo. Fran Jaz«riek ma zadnji poti LjuDijaiuL, 16. novembra, Kako priljubljen je bil ravnatelj Narodne tkkajue Fr. Jezeršek v naJ^i javnoati, če-prav zaradi kvoje skromnoeti ni nikdar aiiil nikjer v oe pred je, je po-kazaj ujegov pogreb veeraj popoMue. Cetudi je bilo zelo slabo v/enio. vendar se je pred mrtvačnico na Vidovdanski cebti zbrala velika množiea občinstva. da je spremila pokojnika ou njegovi zadnji poti. Po eerkvenein obredu so pevci Šentja-kobske^ra pevskega društva zapeli dojem-Ijivo žnlo^tinko »Ciovek, glej. . .ct nakar je dolg1 sprevod krenil pmti po-kopališfu. V sprevodu so se uvi slili za ivojci pokoj-n-ega elani upravnega oora Narodne ti-skarne, minister dr. A. Kramer. načelnik A. Ribnikar. polkovmik A. Zerjav in dr. M. Brezicar. dalje bivši upravnik Narodne ti-skarne J. Lavr*-nčič uredniško osobje listov konzorcija »Jutra«, uslužbenci Narodne ti-skarne in grafično delavstvo ljubljanskih tiskam. Opalili smo t\n\\ številno predpta-vitelje našega javnega /divljenja med dolgo vrsto znancevT in prijateljev pokojnika med druaimi predsednika Ljubljanskeara v©-l^sejma 5. F. Bonaca in narodnega poslan-ca g. Rajka Turka. Krsta je bila vsa po-krita z vcuci, mnogo vencev, ki so jih poklonili Narodna tiakarna. uredništva >Ju-trovih« listov, grafično dclavbtvo in pokojnikovi prijatelji, go pa že nosili v sprevodu. Ob viaduktu na Šmartinski cesti a^ je spre-vod ustavil in pevei «o zapeli pokojniku v slovo pretresljivo »Vigrel>anjes na drugi strani pa uspešnej&e **-•^&itijo svoje atanov&ke interese. Med dru-gimi važnimi vpražanji je omenjal borbo proti monopolizaciji M>l&kih knjig ter občin-skih in banovinskih tiskovin, ker bi bila uničena z monopolizacijo najveoja gTafična IKKljetja v Jugo&lavijL Za predsednika Zveze organl-zacij ti^kar-niških podjetij je bil izvoljen g. Makso Hrovatin. za podpredaednika g. Josip Ce-mažar. za tajnika pa g. Rado Grum, vgi iz Ljubljane. Društvo tiskaraarjev bos ta zastupala v upravnem odboru gg. Anton Ča-»lež in Franjo Hrastelj. Gremij tiskarnarjev fwi gg Josip Martinfiić in Emil PodkrajSek. iVrluodnja glavna skup^etna bo ▼ Beogra-Jo. Rorba profi tem strankam se rodi v tavpki banovini m dravski banovini ž<* nad 10 let in j« <^°-bro organizirana. Pijitem takozvanih ocrniti knjicr« bo raz^irj^n na vpo đrtavo. Zvoxa ho crirrlp nn veliko bre«po«oTno prezira in kon-čno do pretepar, v katerem ie Škoda dobil moćan udarec na d^sno oko. PoSkodha Je bila tako resna. da je moral fant poiskatl zdravniške pomoći v bolnici — Vodnikom knjige to dospde. Vaak član. os. naročmk jih lahko dvigne pri dnu-beoMD poverjeniku %. V. Liliji v Smiholu. — Cmste ptHipavaJo. N'ai« ceste, ki to zadnj« čas« na većih krajih k*/ale le prt>-očitna rebra, ao pričali polipa vati z gramo-zom. Prav iadna je tedaj i gramozom posuta in x tcikim valjarjcm iglajena Suk-ljctova c«sta. Sodaj »ti parni valjar glaas Seidlovo emkto proti Loćnt. Cesta, ki bo rai-širjafia in bolj složno ispeljana. bo ena naj-lepših v našem okolicu. — Kn%*tijika šol a nm Grmu bo 13. decembra svečano praznovala 30 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo &oU tuđi izdala jubilej no knjižico, ki bo obsegala nad 120 strani » mnogimi slikanu. Iz Celja —reid© v premoč, ki je pa ne uia iskoristiti. V zadnjih petih minutah b« Olimp otrese nagprotnika in začne oblerati njegovo svetice, a Slova nova obramba je na mestu in dobro čisti. Sodil je g. Veble objektivno, ni pa bil dovolj stro^ v pre-»ojanju faulov. Za dopoldne določena prijateljska tekma SK Ct-lje ; SK Trbovlje je bila odpovedana. ker Trboveljčani nifin pri8peli. Podsave7Jio prvenstveno tekmo Atletik : IS-SK Maribor, ki je bila raxpisaua za nedeljo porn^ldne v Celju, so Atletiki odpovedali, zaradi česar je Maribor dobil tekmo par forfait 3 : 0. —c Razglaj »Probude«, dmStva jugoelo-ven>kih umetnikovY imlustrijcrev in trgov-cev v Ljubljani, je nabit na uradni deski v veži mestnega magiitrata, S tem razgia-som se javnost opo^arja na otvoritev teM-jev, katerih namen je gojiti in propagirati pristno slovensko naroilno nmetnopt, ki H-vira iz tradicij. življeoija, običajev in mi-selnosti našega naroda in ki ođgovnrja ču-stvovanju in pojmovanju nmetnoeti in stremi jenjam na Je narodne sredim* ter je svoj?tvena našim krajem m njfhovemn ozračju. —c O pomlajevanju, načinu m trspehih, bo pred a val dre vi ob osmih na Ljudskera vsmiČiHaču imiv. prof. dr. Boris Zarn>k rz Zagreba tn bo tuđi predvajal tanimive »ki-opt&ne slike. Iz Maribora — Mariborski Rotarijec predaval v Gradcu. Rotary klub izpoljnjuje v glavnam ^tiri častne naloge. Cetrti in najvažnojši cilj plodonosnoga udejstvovanja Rotarijcov jo delovanje na polju mednarodnega zbliže-vanja. Zato ni odveč, da povdarimo, kolike važnosti je dej&tvo, da j© Član Rotarv kluba v Mariboru in odlični slovenski pi-satelj g. dr. Ivo Sorli bil te dni povabljen v Gradec Tam je v gTaškem Rotary klubu predaval pred o]^jni z izdelovanie»m proračuna za leto 1937" 38. Proračun bo knialu dogotovljen, nakar bo predložen me-stnemu Mnanon^nm od*eik.u. __ l'ronofevuloc lažjal senik. \" Gra li- Utu je silon |*>iar uniči! 6»nik vedepost>st-nlka Ivana l'ečolarja, ki h\u\ 15.000 Din škode- Požar je povročil neznan preuočeva 'ec, kt je vrcrel c^aret«i o^orek y seno. ~ Zagoncten strel v IMiuarnidki ulici. Snoči je nt^k.io u^trelil za žano plitnarnwke<;a uMužbenca Ivanko Krajnikovo, ki *o je po Plinarni^ki ulici vračala domov. Prestrašena žena je odhitela v plinarno, kjer je pri poveclovala o dotjodku. Policija »aeleduie napadaica. __ Cigansko tolpo eK) izeledili orožniiki v gozdu nad Iločami. Ker **o cicani i/vrlili v zadnjem ča&u v mariborski okolici vec vio-mov, eo tolpo pridržali in uvedli preinkavr». __ Martinovanje io noi. Preteklo soboto 6o v neki ^o?tilni v Studenolh uiarlinovali. Po obilo zauž-tem alkoholu <«o se pivci »te-pli in v mlaki krvi je obležal 4Oletni mizar Anton Gruber. ki *o i»a re^e-valoi nemudomu prepeljali v bol«i5nico. —. Samo forma'na seja. V mestu Mariboru ne bo volitev v zbornico za TOI. Da pa se zadosti formalmo»tim, Se je vršila v pe tek popo-dne eeja volilne»jfa odbora, ki je bila kratka in zgolj formalnega značaja. — Morilrcva trtev na Jtadnji pot*. V četr tek popoUine eo na kamn^akem pokopali^Čii pokonali 161etne?a trgov^kefia vajenca Rran ka Pužaneria, ki je postal irtev podle^a nK>rilca. Pogreba ee je ude-ležila velikT množila iz Maribora in okolice. __ V *adnjem hlpp prepredena katastrofa. SnoČi ©e je zaradi neprevidnoeti vnela v Danjkorvi uHci 8 v eUnovanju delavca Al ^reda Koljenca sleklenica napolnjejia z b«n-cinom Kolienc e hotel poc»airiti pJame-n pri tam pa mu je goreča staklenica padk oa I poštedo, ki je bila p»T"Afr v plamejun. V i»xlneni »trunu je pogr&btiiii atokiemco K* taruaa SUkl ui jo vvgia »*ozi vrata na pro tfto. Pri tem Je oblila x gMTe<-o teko6liu> *vo ja oiroka tUetno Liaijo ka oletne^a Aifreda. ki ata dobila huda opakilne na rokaii in obrazu- ^ potnočjo §oi*ed#v ^x> ogeuj kina 1 u pogafridi. Deklico ćo prep«!jali v bolniimco. — Druciuja na ribjein trgu. Petkov r-bji trg je 1>U v Mariboru ae^o dobio /aložoa Visoke pa «o bile tuđi cetM\ lako 00 pro-dajali Uiite, oraUe, bar bone in očade I>o H4 dmarjev. jegulje po 2*2. kalaruare po 34, moli po 1S. cevob po ^X morske rake jio 29. eardelKe po 12 in girice po 10 l>in k^. — kam Je Ugiuir Nadzornik 4i|{nalov dr žavniii ieiiezjiiL' ivan Mlač Lz Zaleuniai^ke ulic« 21 je pnjavJl policiji, da i* ud 10. t. m. pogreša svx»jega lOietne^a sina I*vaiia ¥tuiX Jtf odiel 2jutmj v *o*o. ot»wkuje uaai reč -L razred moooaiiske Sole. douiov pa ee ni več vrnU- -~ Tragedija šo feija. \ee mesto je i>od eiln^m vt-*>om etra\ae trajjedije, ki je zadala scKlnetja uradnika g. Pu^aneria iz Studosiu-ev ki tnu je zlooumec Govovlič uniorio*e]itet»a di^svca Vinka Spurerja na 6 mesecev etroi;t'ura »i^ra, ker je v marittor-čki okolici odrezal 24 konjem repe. Pri raspravi je of>so-cnec dejal, da mu je kupci ja s konj^o zimo /elo cvet^la i 11 se je z ujo ie nekaj ine*eeev preživljal. KOLEDAR Dane«: Pcmedel|ek, \G. novembra k«-% čani: Otniar. DANAŠNJE PRJRED1TVE: KINO MATICA; Akrjanček i>oje — ivr tzoli (ciamo ob 1(>) KINO JOEAL; CJharlie Chan v lx>ndojiu KINO SLOGA: MetrojKV.itea KIN(» i:NlON: lleU pok.vl — Piz Vsdu KINO MO>Tfc: Slab konoc _ dober začetak KINO KOPELJEVO; Hel«ma i« Porociia svojega »efa. HLBAD0V KONCERT ob 20 v veliki FH-harmofli&ni dvorani. PEiDAGDrtKO DBl'šTVO; predavanje proi dr. K. Qz,va!iLa >Rako je priilo do «©* danje nezado»oljjio»rt:i g sre*lnjo §oUk» ob 18.30 v mineraloiki pradavabuci u»i-vorze. DE2URNE LBKARNE DANBS: dr. Pirili, Tyr^^a reata fit Ho čevar. Celovkka ce^ta 6U. Garurit Moate-Zaio&ka ce^ta. Naše gledališče DRAMA ZaČetek ob 20. uri Ponedeljek, 16. novembra: Zarto. Torek, 17. novembra; Kvj^i^atura troga. Red A. Sreda, 18. iiovembra: Na ledeni p4od&. Red Sred«. Četrtek, 19. novetfubira: Flor«ntineki M«n' nik. Red Cetrtak. Petek. 20. norvembra: ob 15. un*. Za naro- dov blagor. DJjažia predstava. Globoko znizajie ceoie od 5 do 14 i>in- I«v>eii. OPERA Za^etek ob 20. uri Ponedaljeik. 16. novembra: Zapffto. Torak, 17. novembra: S-avil|ski brrvee. Prer m-^rBki abonena. Sreda, 18. novembra: Botra Smrt, Red B Cetrteđc, 19. novem>bra: Zaprto Petek. 20. novembra; Hoftmarmovo pripo- vedke- Red A. V operi atndirajo Pufteki^ovo »Bcbemec pod mu^ikalnhn vodstvom dirigejita N. Stri-tofa, v sledeča za^edb-i |*artij: Mirni—Gjun* gjenac. Mu*e»tte—Zupevdeva, Rudolf— Goutii. Marcel—Primožič, Golim—Betetto, Srhaunard —Koiacio, Benoit in Aloindof>o—Župan. Ponedeljek, 16. novembra — 14; Vreme, L>orza___18: Zdravn%ka ura: Voda — potreba in kakovo&t patne vode (g. dr. Anton Brecelj). _ ia20: CeAke na-rodme peami (ploiče). — 18.30; Slo»vea«ka narodna pe^em (g. France Maro)*). — 19; Ča«, \Treune, porobila, »pored, obvestila. — 19.H0: Nac. ura; Ideja Jovana SkerliČa med Slovenci (Toni Gniajner) Ljubljana. — 19.50: Zanimivosti. __ 20: Rezervirano za prenos. — 21.30: Edvard Grieg: Sonata v g"duxu. op, 13 (pložče). __ 22: ^*»«. vreme, noročila. epored. — 2^.15; Zvoki aa oddih i^ra ra' dij^ki orkeeter). T«rek, 17. nov^nbra 11: >k>teka ura: Na OhrUwko jezero! fe. Jo-Fip Lapajac>. — 1'2: Pc&mice z našega ju^a (r»k>fk^). — 12.45: Vreme, poročila.— 13; Ca^. *i¥>red, obvestila.. — 13.15: Reproduc. koncert na \vurliJkih orglaii- — 14: Vreme, bonea. — 18: Pe^ter ispored (radovi orkestar). — 18.4O: ^ola kn avtoriteti (g. dr. Stanko Gogala). — ll>: Ca^, vrcane, poro^la. spored, oljve#t-la- — 19.30: Nac. ura: Ko-paijdfe Hidie (Stauia-Uv Vinaver) Bgd. — 19.50: Zabavni rvočni tednik. — 20: II. skladateljska ura Heriberta Svetela. So»ielujejo: Heribert SvetfM S!o4e«. pdč- ^tefka Korenčanova (so pran) in radii^ki orkestar. __ 21: S-mfonična ^las-ba (radijski orkustor). — 2*2: Csl»- vre me, porot-ila, ^pored. — 2*2-15: Plesna platoa, radii#ki jnzx. vložke poje S- Drago Ža- Srcda, 1S. u*>veni'»ra 12: Lahka ^oli^tiuna glasba (plo^?e). — 12.4."»; Vrenie, poročila. — 13: Cas, »pored, obvezi I a. — 13.15: V«e niOi,roče. kar kđo hoće (pioVe |»o željah). — 11: Vreme, lx>r-za. — 18; Ka/.voi prometa v Kgiptu — II del prt*dava!ija f?». dr. Valter lk>hinec). — 18.2O: Ro^na delar Naredimo t»i mapo za zvez.ke (j;. Miro-lav Zor). __ 1B.4O; Blitvo kapitalizma (iz. Itudolf Smersu) - 19: Ča*. vrenie. poročila. spored- obvestila _ 19.90-Nae. ura: Lamartinova pol po jucoslov. rfr žavi 1K32* -n 1HH5 leta 'dr Pavle JevtiC) -Bfjd- - 19">O I*vod v prenon - 20: Pre nos opere iz ljubljaivkesra uledali^a V 1 odmoru: Ula^bono predavanje (g. VHko Uk mar). V II odmoru; Ca**. vreme. porofila spored Konec ob 2-1. uri Kopujte domaće blago! ?tev 2*3 »SLOVENSKI NAROD«, p«»4«lj*. 1* »•*•»)»• 1086. Stran 3 DNEVNE VESTI — Važna planinska postojan ka prešla t roke SPD. Včeiuj je Gospodarska zadruga v Ratećah oiidak v aajem za o let SPD v Ratečah svojo kooo v TaroaTju pod Jehovcein. Za najem te važne planinske postojanke je bik> vehko sa ni mar; je med sporta mi oVuiKi. Dra-žbc so se udcležUa ražen SPO še naslednja društva; Sjtortno društvo Rekrt. SK Ljubljana r. SK Rateće Izklicn* cena je bila 3000 Din. iadražena pa z« 12-000 Din. SPD bo prevzelo upravo koče 1 )«r>uarj4. Z-* adaptaciji name-rava investirati 30.000 Din ia bo koča lahko potem nudila prenoćile od 20 Jo 30 planincem. Koća v Ta mar ju je zelo važna p'janin*ka posfojanka zUstj zaraJi teija. ker je izhiKLi&Ie za visoke ture po~ leti, po/imi pa credišie rimsko »portne^a udejstvovanja. Da je SIBD dobio t v proptorih kina »Krkac v | Prosvetf'onj domu v Novem m^s*u. Film je 7«*lo zanimiv in pou«x«»n. Ra^li trjra se va-l»:jo v^i ^uijrtvji in okoli?ki kinotovalci ter jrospodiujo. knkor tuđi km^tijska in g"o-^MKlinS^M *ola d« *^ te r.animive in poui-ni' filmske predstave polnnStevilno iideležo. V"s»on prop* j Dnnr»r7rxTnrrTTrTTnnrnnr^^ -Gostilničar, § Q ki hoće svojemu fcostu dabrp. mu □ p postreže k vinu z q d ROGAŠKO SLATINO, § D kor napravi ta vino prijetno pitno, Q S zraven pa še pospeauje prebavo. Oba P H »ta zadovoljna I H Hnnnnnni li u n n innrTTinnrjinnnnrTnn — V Jugoslaviji je 600-000 delavcev. \'če-rnj je iim-la Delavska zbornloa v Novem S:tivni zbor. Tajnik 7Jx>rnice Rnjković je porobi! o socialni politiki in znS-^ti delav-rev. Omonil je. da je v našj državi ofcrt>ff H«»O.Ot¥» delavcev. — Kongres Južno*lovenske pev*ke i^frze Ko !p*cv= v t=oboto ?S. in v nede^io '29. t. m. v Novpih S^idu. Prometni min »ter je dovolil udeležencein konjsr«^a poloviftno vo^nino, Vo^na ola^iiva bo velrala o*-nini pretep<»n pa jo je izkupil sarn Ed^n izmed pretepačev mu je porini] nqž v frebuh :n jo bil Lek&in njienkrjul ves v krvi. Ranjenca *o ponoći prepeljali z vozom na Rakek, od tam pa z vlakom v Ljubljane, kjer sp zdravi v bohiic'. — V silobranu ubil o«et% V Kle ovcu blizu Ban jelu' e je blagoje Derikuča v silobranu ubil svojeg-a ofteta. O5e je bil zelo strog in ko se je sin oženil. je postalo življenje v očetovi hlši nemos^o. Ker ni naAel drugegra izhoda. ^e poslal svojo 2eno domov k n^nim .-'taršem. sani ie pa odšel po 5\*«tu bije. IZ LjilSlpiit —lj Ziuovje na biaviu^cu unj\ erzitetne kuj/znice je trti u ka^oi n»jtn>: betou. Nunj su naieteii iut zauuxlni fiira.ai ob emonbkein ZiUu in je tt-iKO rvči. aa so to te-niciji tUioii-šNt^a zitiu ali knezjtga dvurca. To ziiiovje jUi zelo ovira pri koj«auju te-naeijev. Ce je bilo aido\j-e kutžjeg:i dvorca se tako trUo in Uiino, bi ga v rcćiiioj ne bilo tr«l>u {K>d-reti po potresu, kakar so nekateri mislili, ki tnie, da je bila Dfp pravljiva šnoda, da jd Ljubljana udubila Uika lepu palačo velike arhitektonske vreduosti* Toda vpraša-njeje kje bi sicer zidali univeizLemo knjižnico. Stavbii-ČB ta. ta uamen je idealno po svoji iegi v blizini univerze in tehnike. Pac l>a do slaba tla aa temelje, kar je oć^nu zlai>ti zdaj, ko so ob Turjaški ulici že juikouali do globine t-emtljev. Zeuiljj je nekoliko putiobna ujšediinskeniu blatu v Ljubijartiei in je pre<*ej mokr.i. —lj ludi vpra&anje zdravstva. PrejAnja leta so razvažali v Ljui>ljani Čisr, v klav-nici izdelan lo«l. v pus> bnih. z prtih avt-o-mobilih, dočim letos razvažajo po mestu umazan, v ribnikih nasukan le*.l kr:«ikf>ir.alo na Oilprtih vozovih. Sicer pa ta led ne more biti še bolj umazan, čeprav bi pnf=tp"???o r,i M««?o in ne Ie TS sportn«» ^olne ^dai ie np^o ^aradr r^ru-»a^iie TJnhb'flTiir^ nrnv za nnv hre« nrista-niA^ii odnn«no n^ovha no LhiH1*nnifi ^e ie povsem ustavila 7a?a*no onetaniS?© j« na koncu Trnov^keca oristana k?er ie !>a malo prostora ra rarkladanie in o^koder Je te* f.rt fvtvoz Tovomo nrVtart'Sče ho rwi«W akirn mostom Na4 obffJEnim ofMFnim wM4*m bodo položili Se široke «to?nice, ki bodo naj- Kk4«Đ ne moreju «rehv«IHI Mi« moikm Ilotol Njihova todba |c, veskakoi, tuđi za vas merodajna OglejU ti nm-še štofe, a ko nam boste caupali kupite si za obicko. ki »an bo delala veselie »Manu*tktura« v d. Mestni trg 17 brž kamnite. Detajhii nacrti menda še n:so iaddlanj in delo ae jy oddanq. Z^aUk je ^e vprašanje. kdaj bo do^jrajeno ter uporabno lovor do pri^UniAče. —lj DruStvo »Putnik« priredi od 5. do 10. decembra izlet na Dunaj s posebnim vlakom. Cena votoji II. raared S80 Din in HI. razred 280 Din. Inforaaacil« v bile-tapnicah >Putnik«: Gajeva ulica 3 In hotel Metropol. —lj Umrli so v Ljubljani ed 6. do 12- tm. Velkavrh Marija, roj. Rutar. 51 let. žena Ari. cefttarja. Vic, Repov« Friderik. 58 let, šol&ki upravitelj v p, Ravnikar Marija, roj. Ban, 77 let. vdova pos'n. poduradn.ka, Prosen Lovro, 81 let. za»ebn;k. June x^la-rija, roj. Kaslelic, 74 let, vdova fin. respi-cij-, Golner Tere^ijn, 7S iet. slu2ikin.:a. Ber-i^ant Luci ja, roj. De'akorda. 46 let. žena železn. zvaničnika. Ženko Neaa, roj. Počkaj, 85 iet, vdova uslužb dohoVz^-jemnosti^ in >Zar]a< bo v eredo 18. XI. 1936 ob 20. uri v dvoraai Delavske zbornice. Spo-re-d je *ep ia bogat. Godba »Zarja« bo zaigrala več lepih *kladb. moj njimi tuđi naj-novejso "Živio predsednik« od «kla latelja Josipa SvkorpLka. G. dr. Dragotim Lcoi&ar bo preda val -»Znanosti im dela\"*tvo.. Pev^ki zbor deiav^^kega pevskega druitva Ljublja" na bo aa[»el več delavekih in narodnih pe-6mi. Operna pevka ga. Marta Obervvalderie-va bo zapela novo harunooi^aci'O—akladbo Joaipa ^lvorpika »Šopeb slovenskih narodnih peSmiv. Vmet! bodo recitac-je. Vstopni* ce 6^ dobe v Dela\«ki zbornici, StroikovTia komisija po 3 io 2 D%i, »toiišca 1 Din. —y \T. poljudno-znanstveno predavanje Prlrodoslovnega društ\-a. Univ. prof. đr. A- Kril. V svojem predavanju nam bo g. prof. predočil važnost izoblikovanja zu-nanje oblike moatov na eni strani z ozl-roin na statične potrebe nasilne konstrukcije, na dsrug! strani pa 3 ozirom njiho-vegpa estetičnega pKKnena v pokrajini in celotni sliki naselbine. Kako reSujemo ta problean v inozeanstvu In Kako &q je v zadnjem čeju poj mo van je estetike most-nih zgTadb rarvijaJo, nam bo pokaza! pre-davatalj na Stevilnih starejših in moder. nih objektih iz Sviće, Nem-ije, Cehoslo-vaSke, Francije in nordijs ih držav švedske in Finske. števitni diapozitivi itd. F^edavanje se bo vrtilo v torek 17- t. m. ob 20. uii v dvorani Delavske zbornice: Vatopoina 6. 4 in 2 LDn. —lj Velik« zaniuianje z* če*ki je/ik v LjohljMU. Letos je prirejenih pod okriljem JC lige v Ljubljani 11 tečajev za čeiki jezik. Vpisalo se je 340 učencev. Javna tečaja sta dva s 65 ufienci, 9 iih je pa. prirejenih na srednjih šolah (275 učencev). Prirejena bosta najbrž 6e dv-a tečaja, In iicee na trgovski a ademiji in gimnaaiji sa Beiiarradam. kjer se je tuii prijavilo «io\x)lj učenoev, a ovlre so siile doslej zaradi učiteljev. Pomisliti je treba, da vseb 11 tečajev vodita Ie dva učitelja, in sirec prof. dr. V Burian in učiteli Po-lak. Izredno zanimanje za ćoški jezik je tuđi med Sokoli, predvsem ziradi sokol-skega zleta, ki bo prihodnje leto v Pra-gi. Morda bo prirejenib Se nekoii o teča-jev tud! žanje, če bo dovolj učiteljev. ZOBOZDKAVNIK DR. SCHW£!GER PREfeERNOVA 52, ordinira od 15. XI. na-prej ob đolavnikih od 8. do • »1 in od 3 do 6. —lj Učni tečaji za dijako in dijakinje srednjih in meš^aaskih šol so v blizini re-aine grininazije na Poijanski c. Poučujejo sg vsi predmeti Posebni teSsji z.^ priva-tiste in za kandidate za n žji in v.šj* teCaj-ni izpit. V posebnih urah priprava za šol-ske naloge. Informacije dnevno od 10. do 12. ure Zrinjskega cesta 8. š — Pedagoško drii&tvo v Ljubljani pri-re'ii danes 00 1S.30 v mineraloški preda-valnici univorze ir.'oje prvo javno preda, vanje. Predaval bo g. prof. OzvalJ Karei o temi: »Kako je prižlo do sedanje ne-2»dovoljnosti s srednjo solo?«* Iskreno vabljeni :a pianista I'avia Sivioa bo izvajal oelo vr^to ?kla^!b iz fran coske glasbeno literature za violino in klavir. Koncert se vr^i v inali FiiharuKuiićiii dvoraui v torek. dne 17. t. ui. iA> 20. urL FU^eži so po 20 15. 12 in 10 Din. s'ojlsča po 5 in 7 Din. ter »e dobe v knj^frarui Glazbene Matico —lj Karitativne organizacije v Ljubljani vabi mestno poglavarstvo, da se pu svo-jih zastopnikih zanesijivo udeleže st^kink.i, ki se t>a vršil v sredo 18. novembra 1936 ob 18. uri v mtstni posvetovalniri na av si-nem poglavarstvu, suba H '2~2 Xa dnevneni redu je razgovor o skupni organizaciji »Bo-žičnic« v Ljubljani. Na spstatitk so v:\l»-ljena vga društva in organizacije ki na-m©-ravajo olxlarovati rev«^ž€ za Bož:č. tuđi ako nišo pFejek? po^ebne^n vabila —Jj Predavanja Jadranske straže v Ljubljani. Da vpazua »irša javnost lepote našega raorjii. njegovo važiiost njcguvi- skri-te zaklade uaKor tuđi da moru zuslttlovati v&a najnovejia pomornka ^prašanja, je skle-nil Krajevui odbor Jadranske >traže [trii« diti v zimski sezoni ciklus predavanj. l're-davanja bo-do združena z družahnimi ve ceri. pri kateri-h se bodo objavljale najno-vejše pomorske novosti Dnižabni večeri boxio izpopolnjfni z zabavnim programom, ki bo omogoćii članom, da prebijejo nekaj ut v veselem razpoloženju. Prvo prtila-vanje bo v solx>to 21 tm. ob 20. v dvorani Okrožnega urada (Miklo^ičeva cesta). Predavši bo direktor Turistične zveze za Hr-vaško Pnmorje g. VTignanin Srečko o t#mi »Umetniški zaklad HrvaAkega Primo*ja-i. Predavanje hoflo spremljevale najnovejše skioptične sklike. Po predavanju družabni večer v reštavraeiji »Tnion* kjor se bodo objavila najnnvejša p morski pornčila. Vstopnine ni Pozivamo vse elane in pri- jatelje Jadransko stražo, naj 3 svojo ude-li-žbo jKKipirajo predavanja in družabne večere JS, ker borno 6 tem pokazali BaAo pomor>ko zavest, ki nam je v daim.^njib ča»ih in prilikah najbolj potreluia! Čuvajmo na>e morje! — lj N»A odlični Slovenski vokalni kvintet (gg. ćtibernik, Jug, brata PetrovčiA in šulc) je svoje sodelovanje na Hubađo-vem koncertu v ponedeljek 16. t, m. ra-devolje obljubil. Njegov na_stop je privlačna komorna pevska to^ka med šte-viliiimi ijubljaasAinii zbori. Vstopnice in iporedi za koncert o naprodaj v Matični lenjig-arni. Cene niske. —lj Pe\ci in pevki violinist Robert Soetena eh .opremi je van ju piaiiista Pavla živica. Ko je? pred letom đni Soetens oncertiraJ ▼ Ljubljani, je s prvten nastapom faaciTii-ral po etnike koncerta. Prinaša nam lx-ključno !e delu franeoske literature, 35ato smo prepričani, da jih bo izvajal v rtaj-čLstejši in na j^opoinejdi interpretaciji. Koncert bo v mali Filrnar.m->r!ifni dvorani, predprođaja /stopnic v Matični knji-pmi, *3dc.ži od 20 Din navzdol. — !j Donar v »meteh. Mostna obćina Je Ovi redila, ^a se izvažajo smeti iz me«ta ua travnik v Mestni log poleg- * Šibi rije*. Srae-tarski vozovi dovažajo tja dan za dnem vd-like množine smeti, med katenmi so veči-noma odpaoki, pa tuđi predmeti, ki oe dajo šo spraviti v t Je nar. Zato se zbirajo na tem velikera mestnfm smetiSČu rc-veži. ki »bira-30 staro železje. kakor so ga popreje iskali v atrug*'. Liubljanice ter drug-od. Več je tak h revt»žev, kl dan na dan »krbno pre-hrskajo vce smrtišče in spravljajo v pripravljene vreče kc e želozn. staro posodo, pločevino ter dru^re predmete. —lj Prftopanjo živine je pri naa ie vedno v navadi, še vedno se nijdejo surovi vozni-ki. ki neusnvlljcno udrihajo z bičem r>c zgra-ranem konju, ali gonjači, ki bijejo pr» go-veji živini, ćeravno se vsa utrujena komaj v'le^e naprej po cesti. Nekomu voaniku se je v sredo v Tmovem konj pretegnil zaradi težkega tovora na vozu, vendar ga je ncusmiljeno bičal, dokler se žival ni zgrni-uila. Pa tud i potem Se ni odnehal, mar*»'<>C je pograbil bičevnik in 3 debolim koncem udrihal pa iilrpanem konju. Očividci so skuhali propi oCiti voznikovo potlivjanoat pa je nahruiil »e nje. Sleclnjič so pozvali stražntka. ki je Sele napravil red in vozni-ka le%*itimiral. Za tekega suroveža bi bila pać najprimemejSa kazen, če bi jih tuđi sam dobil čez pleća. —]j V'omi in tat vine. V društvene prostore Gospodi nj ske zrvete na Brecju 8, j« te dm vlomil neznaii tat ter tHinc^d B belih prtov, 2 eii ttnioa iikalniiu. nek*j ptisode in drugih predmetov. škoda »n*-.sa _*HH) Din. Antonu Luskovcu iz St Vida je nekdo ukradel na Ljubljanskem px*lju aktovko, v k^teri je bih 3M) ULn vredn« p:Sto!a, zn kavarno v Kolodvorski ulici, je neznanec odnesel 2 odeji, vredni 300 Din. Vćen»j ponoći je nekdo vlomil v iz"k>ibefK) oi^no Preskerjeve trgovine na Sv. Petra cetftt ter ukradel 2 suknji, v©č žepiiib robe^snr. 1 suknjić, 1 pkišč in več drutjih '»"'Ime-tov. v vrednosrt nad 3000 EVin. —lj Avto jo je povozil. Na O^kjvflti cesti v Siški je ne^iiaa avtomobihstt podrl včentj 77-letno mestno ubogo, Amali)o Av<>uštln. Avtomobilist jo je odikuxU dalje, Av£uštinop*ny. đ, j o. 1, Ljub ljana »1S4 VUMiđa 90 p*r. o a^verjet ao nizkih <*enah pri Prer-k^riu Ljubliana. 5v P«*tra c 14 8v«ž» RAJfinejš^ nor\e^V° RUJE OLJE Iz Ifiicarne DR G. PICOOLIIA V LJOBL.JANI se priporoča bledlm in sla-botnim osebam. KLIŠEJE -£NQ 1M SV PFTPA NA^IP ^T 7? N AZN AN I L O! Vrsem cenjenini gostom in občinstvu naznanjam, da som pričela in prevzela sta.ro znano restav-racijo »POD SRALCO«, Mestiu tr? 1!, kjer bom toCila prvovrstna vina in imela vedno razna jedila po nizki ceni na razpclagr>. Točim štajerska, dolenjska in tuđi dobra <1almatin8ka vina. Za obilen obisk se priporoćam. 6.MON .MARIJA, ULBUANA NAJBOIJJ^K VTNO jkuFiio žtajer«siko, nzhrnfi, °ur jundec, cvideik od naj^vo^nei5ih vinogra^ln-koiv^ močna daJimatin r4:a vina nudi jjoeULria France Tornžid, Bleiwei^ava 15. C"e« \ih-00 nu*\i g^»tilni?ar po dogovoru pri već}! koUčini zniiame **ene-f^ortnm &e epreime žare« pošte-na natakarica. 2^87 Gramofonske plo&JFe in gram«*-fon« birvSe tvrclko A Ra*"hertf«r do^>ite po raaprodajmijh c^nah ▼ Daimatiriovi ulici 10 (nasprntl hotela Stntkeij) 429fl5 NOVO TRGOVINO na sv. Petra cesti Št. 30 je otvorila znano solidna tvrdka F. I. GORIČAR Kjer bo imela specijalno zalogo platnenega in oombažaatega blaga, na pr.: platno — kontenino — flanela — prte — aervete — namizne garniture — gradi za iimnice - - inlete — volnene in prešite odejc od priprostih do najfiaujših kva-litet, flanel rjuhe, pernice, blazine, perje in puh. bombaž za odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroftko in posteljno perilo pletenine tn trikotažo. Bogata izbira blaga za poročne opreme. PRAKTIČNA DAKIUA ZA KAZNE PRILIKE. i V delo prevzamemo vse vrste perilo, kompletne opreme xa ! neveste. kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah. 1 Da se nova trgovina vp^lje. uohi vs&k. kdor kupi nad 25.— Din primerno reklamno darilce Makulaturni papir proda oprava „Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knadjeva tOlca Itev. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, pooedeljek, 16. norambra l«ft. Štev. 263 Delo za zaščito mladine Zborovanje banovinske sekcije Jugoslovenske traije za zaščito dece Ljul'ljana. 11». uovtttiibra V projštoriti RđoČoga križa na. Gosposvet-•ki cesti '2 se je včeraj vršilo po komaj 6 mettfćncni obstoju veliko zborovanje banovinske sekcije Jugoslovenske unije za za-tjcito dece. Na zborovanje je prispelo lepo Stovi'.o delejratGv iz vseh krajev Slovenije. 7[h«i» 'o otvori! pro<1soi1nik At Fottich. kl jo f.o [Kiz«lnivu navzočih pre^lla^a!. ru*j se o^lpt^ljc brzojavni polirav čast ni |w>kro-viteljk1] unijo. Nj. Vol. kraljici-materi Mariji potom jr pa kratko sprpg'ovoril o teje 20 rednih in 7 izredrjili ehinov. \" maju se je vršil po v&ej drzA' i »derji fed*'Ti« z. £Tes!om: Vzirojimo si zdrav naraščaj! Ker je bila sokeija ustanovljena Žo\e par tednov prej. ni bilo moiroee nnrn nizati jo tako. kakor bi bilo potrebno. Pr«-«lno se loti sistematična irn dela. hoče sekcija ujrotoviti stanja otroske zaseite v Sloveniji. Tcrotovitrv te^ra gtnrtjn bi bila za nadalnjo kooperacijo in koo.vlinafijo vse»h društev. ki se havijo z atročko zaščito. zelo važna. Vsekakor b: liiio treba v^deti. koliko takib druatev in u?Unov imamo, kakšna so njihova pravila in smernice, koliko članov je aktivnih, kak-šne uspehe &o dosegli, kje tiće vzroki ne-uspehov *tev itd. Zato je bila poslana v po^tev prihajajočim društvom posebna okrožnica. v kateri se jim je pojasnila a*ta-novitev in pomen unije. G. tajnik je kratko poročal tuđi o bili tnt-i društvenih deleg-atov Sokolske župe Ljubljana, ki je bila razinoronia, prav uouio voi-^cana, vondar smo na nji pogTešali še mnogo edinic, ki so s svojo odsotnostjo j>okazale prav malo sokolske zavednosti in di-BCiplinc. Zborovanje je otvoril župni starosta br. dr. Josip i*ipcnba<"her, ki je po uvodnih forma Inostih toplo pozdravil zbrane delegate, nato pa v lepeni govoru podal smernice dela sokolstva v seđanjih časih. Njegovo p°" ročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Sle-dil je izredno zanimiv referat župnega pod-načelnika br. Franja Lubeja, ki je v dalj-šein in borbenem govoru očrtal položaj sokolstva na teritoriju naše župe. Poročilo je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. Tuđi dodatno poročilo župnega podnačelni-ka br. Jožeta Kusa je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Soglasno je bilo skle-njeno. da se bodo vsa vprašanja, tičoča se sokolske organizacije, skušala v vseh edi-nicah uvcljaviti. 2upni gospodar br. Luc' Straus je poročal o gospodarskem ^oložaju župe in župnih edinic s posebnim ozirom na plačovanje članarine in prispevkov, potom pa jo podal poroćilo ° župnem vestniku Sokola, upravnik vestnika br. Ivan Tro-s«*nc. Pozval je navzoče delegate, da poskr-be pri svx>jih edinicah in naročnikih za toč-n > piačevanje naročnino in propagrirajo vestnik med sokolskim pripadništvom. Z velikim zanimanjem je Ml sprejet nacrt »Petrovo sokolske petletke župe Ljubljana«, ki ga je prečital br. Franjo Lubej. Nacrt je velikopotezen in ga Ko skušalo aokolstvo naše župe v ten petih letih čim bolj uresnićiti in uveljaviti. Nacrt obsega 1. notranjo okrepitev: z ustanovitvijo žup-nega znanstveneg-a vzg-ojnegfa krožka, z ustanovitvijo župnega internata, z ustano-vitvijo župnega zbora predavateljev za predavanje in debate, s popolnim in stalnim sti kom župnih poverjenikov z vsejni društvi, skrbeti za župni vestnik. z ustanovitvijo vaditeljskih zborov v vseh društvih in z očišćenjem sokolskih vrst. 2. pri reditv**: 1937 notrarje čišćenje. 1938 župni zl«t. župne tek me in udeležba na X. vsesokol-ske.m izletu in na mednarodni telovadni tekmi v Pragi. 1939 župni planinski tabor, 1940 župni zlet, 1941 vsesokolski zlet v Beo gradu ob proglasitvi polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra n. 3. gospodarska osamosvo-jitev: z ureditvijo plačevanja članarine in porezov. uvedbo zletnih fondov, s Siroko-pote^zno nabavo sokolskih krojev, s sanacijo sokolskih domov, z ureditvijo letnih te-lovadišč ter drugih telesnosportnih naprav v župi in društvih. z zagotovitvijo procto-ra za sokolski stadion in z ustanovitvijo sokolske zadruge. Ta nacrt je zgrajen na podlagi savezne, državne in banovinske pomoći ter ustanovitve lastne sokolske zadruge. Pororevalec br. Lubej je k vsaki točki poČ> občinstvo. Siedil je na8top člaTHvv. ženuk^a naraščaja. članic % va- jami na drogu, po najraittaja zopet ?l*ai z vajami na bradiji in raxnoterimi tockami. Prireditve so š** udeležili za*topnik bana prosvetni šef profesor J. Breznik, novi di-vizijonar general Tonić z generalo-ma Po-padićem in Dnkićem. cfvko>lovaftki konzul inj:. Minovskv ter franooski konzul Reme^ rami s soprocam« in mno^o sokoNtvu n i-klonjeneera on^instva. Shaw o Casizmu in komunizmu Slavni angleiki pisatelj pravi, da »ta kotnunizem in f aiizem v bistvu eno in isto Dopisniku »Daiiy Expressa« je odgovori 1 Bernard Shaw n« nekatera vprašanja nanašajoč« se v prvi vrsti na fašizem :n komuTiizcm Prvo novinarjevo vprašanje je bilo: — Ali priđe do nove svelovne vojne? — Nujno ne. Vs«j zdaj to ru verjetno. Strašno je, da si velesile ne upaio nasto-piti druSa proti drujji z arožjem v rokah. Pač pa ini;.ino razredno vojn<>, ki se je koneata z bombami in prelivanjeTii krvi v Španiji in k\ jo tam velesile tajno pod-pirajo Lahko se razširi rudi izven špjmjc. kajti netivo za njo je v vseh državah. ražen Rusije, ki se je borila pro*h njemu in gi iiairla. — Ali bi u n i č i 1 a nova vojna civili nacijo? — Na papirju da /Cato pa tuđi nirn-amo pogunvi. da bi jo zaćel: Ninre ne m^re povedati, kaj bi se zjjodilo. \" nasprotju s parlamenitom vojna vedno neka; povrro-či. Nikoli pa ne pov/roči tega, kar so ta-snovftli njeni povzročitelji. — kaj bi pa nestalo iz nje>nih razvalin, če bi bila civilizacija unicena? — Nova civilizacija. Ponovila bi se stara zgodbe. — Ali je po sedanjih rasnih, političnih in verskih sporih ideal zedinjene sveto-vne države somo sen? — \r kolikor m-islijo nđnj sanjeOi, ćb. Toda praktični ljudje vedo, da gotovo pri-de do mecinarodne organizacije, ki jo bo sprcmljal mojiučeii razvoj javnih del. kakor v Rusiji. Ljudi je mogoče vzgojiti k temu. da bi živeLi in dali drugim životi. In ljudje. ki so metali opeko na tujce ali na žide. odnosno na polMićne n^sprotnike ali na pripadnike drugih veroizpovedi, se dajo jz^trebiti s tem, da se bo pazilo, na njihovi otroci ne bodo vzgojem v tekem divjaš'.vu — Ali b o k d a j v A n g 1 i j i v I a d a 1 fasizpm ali komunizem? kroti boljševizmu, toda vsa njegova .iomembna socialna dela so socialistična. — Kalera i z m e d obeh smeri vam bolj u g a j a? - Obe pomenitii končno isto, ce ju proučimo. Jaz sem vseskozi komunist in ix-povedujem komunizem žc 50 let. <"!i*al sem Marxa m popravi! nekaj njegovih gospodarskih napak že 14 let prej, pred-no je Marx* vpliva] na Lenina. — Kako dolgo bo še obstojala A n g 11 i a . — Kaj mislite s tem: obstojal«? Izpre-minija se neprestano m zdaj ni niti od daleč podobna temu, kar je bila, ko sem prvič slišal o nji. Takrat je bil to imperij, zdaj je pa družba samoupravnih đominio-nov, ki so ćim dalje važnejši. Nekateri se bodo prej ali srlej odltrgali. drugi pa osta-nejo in morda postanejo sede/ državne vlade Toda zd«ij ni neva.rnosti na^le^a razpada. ražen če bi naši krmarj;i sklesnifi voja.ško /vezo z Japonsko proti Rusiji. To bi scveda prcvrnilo samokolnico z jaboilci. — Kaj je zdaj najvflžnejše, o č©mer je treba nujno razmišljati? — Ti sto. na kar se niti tip ^prMn-nimo. I^trrhiti 7-akortite lemihe, ki žive od tega, da kradejo siT^makom. Zemlja se sreća z rojem meteorjev Ce se zvezđoslovci nišo zmotili^ borno videli đanes, jutri in pojutrišnjem na nebu čaroben pojav Zetnlva se s-reča te dm z znanim rojem meteorjev Leonidami. ki so doigo navcfca-jaf; človeštvo s panično ^ro/o in strahom. Sedanje Leonide so same šc ostanki nekoć izredno zanimivega nebesnega pojava. Na 5^etu je zelo malo ljudi, ki se lahko pohvali jo, da so dozive li z«dnje veliko padanje teh meteorjev. iabodjo pesem Leonid. Bilo je leta 186n, ko je vzbudil 'a naravni pojav cned človestvom silna raz-burjenje, pa tuđi mnogo strahu Nepoučeni i j ud je so videli v čarobnem pojavu na nebu konec sveta. Da. ćelo med ^vczdo-slovci se je našlo mnogo takih, ki so se dali zapeljati praznoverju Veliki roj Leon.id je bil napovedan in res se je do-javil. Veda je »lavila veliko zmago Izka- zaiko se je. da se po javlja ta roj meteorjev približno vsakih 33 let. Znova bi se morale Leonide pojaviti leta 1899 pa so nišo. Seveda so se zvezdoslovci zanimali, kaj je z Leonidami. Izgubiti se nišo niogle, saj ni verjetno, da bi gmota meteorjev \i~ t»inila iz vsemarja. Prej se vsiljuje miscl. da je na njihovo pot vplivalo drugo veliko nebesno telo. In tako se je tuđi zgodilo. .Jupiter je bil kriv, da ljudje 1 189*> zopet nišo videli čarobnega nebesnega pojava V tem letu se je namTeč Jupiter moćno približal Leonidam Angleški zvezdoslovci j so opozarjaf: na to. roda njebovega poroči-la ni bilo mogoče pravočasno j>os'a!i v svet in tako je bila većina zve/doslovcev bridko razočarana Volike priprave za op«rov»n>e redk»ga nebeanega pojava bc bil« brcasplodiKu V Prancijd, kjer je v no vembru vreme navadno zelo neugodno so poskusiii celn f>pazovati me-teorje iz balona, har se je tuđi posrećilo. Astron(xnc je zanimalo, kakšne ^> bilp poalfidice sreoainja z Jupitrocn ta I.eonidf In dognali so, da se je rzpremeivk pot !2la\Tiega dela roja in <*icer v čletja. Zvezđoslovci so izračunali, da se nam obet.a letos zop<5t krasen nebesm pojev. Videli borno namre«č zopet padanje meteorjev i-z roja Leonid, čVprav ne ta.ko moOneLjii, kakor v preteklth stoletjih. Naj-lepši bo U nebesni pojav datios. jutri rn v sredo, seveda če bo nebo jasno. Lelo* bo opazovanje Leonid tem laž^ie, Jcer »H ne ho motila luna. /Svezd*>slovci vse 4a sveta «o že pripravljeni i-n čakajV* r. veH-kim ranim«njem. kaj n;im prineso prihod-nji dnevi, prcse.neićenj*' ali novo r&rfv'^rn-nje. Pariški arhiv Trockega izginil Par*z >ma novo sfii/-^r.ja. \?. [»n^torov pariAke podružnice Medn&rortnega zavoda za •''ociaJoio /j*(Hiovino je ixginrit arhiv I.^»va Tnooke^a, ki s<> qA hJli tam «praviTi njegovi prijatelji. Tatvijx> «» ra^la^ajo raTližno. Eni pravi jo, dfl t*o iitkracfVi arhiv Tronkfipa agan ti niRke državne poJirijt^ rlni^fl pa dorTme-vaio. da Una svoje pr«*te vmpfl nLn TTorke^a Sedov. ki je Ka?** izdsal <**odeser» o^eta. Obl^i rsti in upravit«bj parf^Ve porfružn-ir-e 7*avod/i 7Ji «orJalno z^oioviao Rus NAotaj«vwtet \m PariSJta p^Jružni^s Mednarodnepa 7..ivnrlj Tik fiocaalmo /.jodovino. ki ima bvojo centra lo v Am«tredanrra, je v ulici Mieheslet in ofi ci,j«Lno še ni bila otvorjerv* N.j«cialnih po kretov v Evrop«. Podnižni^ je korn^i iel* 7-ačela poslovati. V nqo je halo vlonvl mic prejšnji teden v nozi od petka na »>oboto kf vlomilcam je šk> parno tu arhiv Trockf-c^ obftesfjajoČ 15 velikih zavitkov, trakih na*1. SO kg. VTomilci N5 morali od prtljati ^voj pl-rtj z automobilom. Sledovi kazeio, da so bili dobro prrpravljeini in oprftm(jp»ni i vlomil 8ki(m orodiem. Neiknteri franconVi li^ti piM'jo ridom Naročil bom, naj me takoj poklicejo, če bi žele1 i Zidaj pa čitajte, Koštane. Ko so oTOŽniki odvedli Albert a, je dejal sodniV tiho: — Kdo bi misiil, da je ta lopo\' tako zakrknjen'r Zadnji dvom v preiskovalnem sodniku je bil ug-asnfl. Kar se tiče njega, je bil Albert moriloc prav tako nedvomno, kakor če bi bil vse priznai. Če bi bil ostal pri sistem at icn em zanikanjii An konca preiskave, bi bilo izkljnčeno, da bi giedo na dosedanje dokaze listavil sodno postupanje. Bilo je torej žc zdaj jasno, da priđe pred poroto. In stavil bi lahko sto proti end, da bo odgovori'» porota na vsa vprašanja trdilno. Ko je pa ostal sam, Daburon ni čutil onega za-upnega zadoščenja, niti onega notranjega zadovoljstva, ki ga je imel navadno po uspešni preiskavi, ko se nui je posrećilo spraviti obdolženca tja, kjer je bil Albert, Ndcaj se je v njem upiralo, na dnu njegove vesti se je oglašal pritajen nemir. Zmagal je bil, Jtoda zrnaca mu je prinesda samo tesnobn in razočaranje. Njegovo nezadovoljstvo je bilo tem večje, ker bi bil lahko takoj v začetku sam prisni na vse to, kar je vedel zdaj. Zato se je jel jezM na samega aebe.