Jntranja lxda|a. 363. ileulllra. u UnmjDiii, v fetrteR, to n. ohtotoo 1910. Crna 4 trlnar|e. LetniR XLlll. Jutranfa Izda]* ¥ Mnbliul: vse leto...............K 12— pol leta...............»i 6*— Cetrt leta...............„ 3 — na mesec...............,» 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5, (v pritlićja levo), tclclti it 34. Izhaja vsak dan zjatraj. Posamana itevllka 4 ilaarla. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri vetkratni Inserdji po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jotranfa ixda|a po poitl sa Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta................, 9-— četrt leta...............„ 450 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo ćelo leto..........,28'— Uinvaistv«: Kniflovi ilica 5, (spodaj, dvorište Icvo), telefon it.85. Najnovejše vesti. Iz delegacijskega zasedanja. Seja vojnoga odst*ka avstrijskih delegat* i j. *i. — Dunaj, 1*7. oktobra. Včeraj-šnja seja vojnega odseka avstrijskih ih'loiracij je jasno pokazala popoliu enotnost nazorov o mnogih nedostat-kili naše vojaške uprave. Dejstvo, ki >ra je oznacil delejrat Udržal z bese-ilami: »Naša armada dela danes za germanizacijo neneinškega moštva«, so več ali nuuij priznali vsi govor-niki. Zlasti slova uski delegati so s svojinu strogostvarnimi izvajćinji po-kazrli, da umevajo in upoštevajo, kaj pomenja v armadi enotnost, za-htevaii so pa tuđi, naj >e v arinadi vpoštevajo nenemški narodi, naj se slovanskemu moštvu dajo eastniki, ki rnzuinevajo njih jezik in ki tuđi upo-stevajo posebnosti posameznih slo-vanskih narodov, odnosno dodeljenih jini oddeiknv. Slovanski delegati to-i'ej ne stremijo za tem, delati razvoju enotne armade zapreke, nasprotno, to potrebo enotnost i eelo poudarjajo in jo niorajo braniti ćelo proti vladi sami, ki je v zadnjem času le preveč pripravljena prepustiti, da razpade armada v avstrijski in ogrski del, da se torej deli v nemškega in madjar-skega. Poslaneo Klofac je z vso odloe-nostjo poudarjal, kako ]x>gubne po-slediee bi imela madjarizacija voja-štva za nemadjarske narode na Ogr-skem in zla-sti tuđi za Hrvaško. Na dolpro pa se je tuđi obravna-^ alo očitan je v protipatrijotičnih iia-zorih slovenskih vojakov in referent dr. Kozlovski je proti temu navede, nnjboljši dokument, namree berolin-ski vojaški list, ki je pohvalno ome-njal požrtvovalnost in vzorno disciplino avstrijskega, zlasti tuđi slo-vanskega vojaštva v času aneksijska 1-rize, torej v easu, ki je bil gotovo za *lovanskega vojaka doba hudih in strogih skušenj. Trpincenje vojakov se vedno ni ■odpadlo, akoravno se mora priznati prizadevanje in resno stremljenje vojnega ministra Schonaicha za zboljšanje teh velikih nedostatkov. Delegati bodo v bodoče ravno tej točki militarizma posvecali še večjo pozornost in zahtevali še natančnejši upogled. Stavil se je predlog, da naj v bodoče predloži vojno ministrstvo delegaeijam vse naznanjene mu slu-čaje takega postopanja z vojaštvom. Splošno je bila izražena tuđi želja, da naj se kolikor mogoče hitro izvedejo organizatorične reforme: uvedba dveletne vojaške službe, ustvaritev izvežbanega, materijelno dobro situiranega podčastniskega zbora, uvedba 351etne službene dobe za častnike, najhitrejša reforma kri-čečega, zastarelega vojaške ga kazen-skega procesa, ki mora pred vsera uvesti javnost razprav in po profesor Masarvkovem predlogu dovolje-vati, da si srne vojak vzeti civilnega zagovornika. To so najglavnejše današnje potrebe reforme. Tuđi najodlocnejši zarovorniki \<>jaNtva, kakor grof Latour in ^rof Brzojavna In telelonslca porodila „Slov. Narodu11. Schonburg so morali priznati, da zboljšanje in spopolnitev naše obo-roževalne sile ne srne zahtevali ne-niogoeil žrtev. Avstrijske vojaške po-trebščine sicer nišo tako visoke, kakor v ntkaterih drugih državah, to-da ta argument že zaradi tega ne ve-Ija, ker je da vena iuoč avstrijskega prebivalstva v primeri z ono v teh državah mnogo slabša. V debato so posegli referent dr. Kozlovski, grof Latour, delegat Klo-fač, delegat dr. Petelenz, delegat prof. Masarvk, delegat Strihnpf, delegat Simnionoviczi in grof Schon-burg. — Danes se nadaljuje debata o vojneni odseku. Seja odseka za zunanje zađeve in za bosanske zadeve avstrijskih delega- cij. S. — Dunaj, 27. oktobra. Danes po]X)ldan ima otlsek avstrijskih dele-^raeij za zunanje zadeve in za bosanske zadeve sejo. Referent za bosanski proračun je — kakor znano — dvor-ni svetnik dr. Ploj. Program za nadaljna delegaeijska zasedanja. A. — Dunaj, 27. oktobra. Ogrske delegacije se zopet sestanejo 5. novembra. Plenarne seje se začno 8. novembra ter bodo trajale najbrž 5 do 6 dni. Zopetne težkoee pri češko-nemških spravnih konferencah. Z.— Praga, 27. oktobra. Pri češ-ko-nemških spravnih pogajanjih so se zopet nepričakovano pojavile tež-koče. Vceraj dopoldne so imeli češki člani narodno-politicne komisije v češkem deželnem zboru in načelniki čeških deželnozborskih klubov po-svetovanja, pri katerem se ni moglo doseči enotn* ira postopanja. Ob 11. dopoldne je bila skupna konferenca čeških in nrniskih članov narodno-stno političn* komisije, toda tuđi ta konferenca in pogajanja so bila brez-uspešna. Vsled tega potem tuđi ni imel subkomite I. narodnostno-poli-tične komisije napovedanega posve-tovanja včeraj popoldne in so se zaradi tega včeraj zopet nadaljevala neoficijalna posvetovanja članov obeh narodnosti in bodo ta posvetovanja najbrže danes končana. Definitivna odločitev pade torej najhitre-je v petek. Za danes zvečer je napo-vedano posvetovanje nemških dežel-nih poslancev in nemškega narodne-ga sveta. Zastopnika konservativne-ga veleposestva, grof Thnn in grof Clam-Martinic sta sestavila zopet ćelo vrsto kompromisnih predlogov glede na ekspertno tekstacijo spornih točk. Moravski deielni »bor. B.— Brno, 27. oktobra. V včeraj-feni seji moravskega deželnc^a zbora so Nemci in socijalni demokrati ne-nadoma opustili obstrukcijo, ker so na dnevnem redu gospodarske, knl-turelne in dobrodelne »adeve. Ncmci so predlagali, naj se pozove vlado, da naj izvede potrebne zakonske pred- loge za sanacijo deželnih in državnih financ. s Koroški deželni zbor. . B.— Celovec, 27. oktobra. V vče-rajšni seji koroškega tlezulnega zbora se je odobril proračun deželnega fonda, ki izkazuje zmaujšanje pre-moženja za 1,343.615 K. Grof Lo-dron je referiral o poročilu deželnega odbora glede koroške konjereje ter predlagal, naj se da koroškemu ko-njerejskemu društvu 8000 K subvencije. Poslanec Waldner je poročal o kruečkem gospodarskem pouku. J>o-sedaj eksistira na Koroškem 26 kmečkih gospodarskih sol in 6 kuharskih tečajev. Referent predlaga, da naj deželni odbor izvrši predpri-pravljalna dela za ustanovitev gospodarske sole na Spodnjem Koroškem. Poslanec Grafenauer poudarja, da je kmečki gospodarski pouk na Spodnjem Koroškem brezpredmeten, ako se vrši samo v nemškem jeziku, zahteva zatorej uvedbo slovenskih učnih knjig. Poteni kritizira tuđi po-6topanje deželnega odbora v sloven-skem delu dežele. Posebno ne dobe slovenski pre-bivalei od deželnega odbora nikakih subveneij. pošilja pa jim nemške po-tovalne učitelje, ki sieer dobro po-učujejo, katerih pa slovenski kmet ne razume, ker ne razume nemškega jezika, kar mu pa tuđi ne bi koristilo, tuđi ako bi jih razumel, ker je gospodarsko preslabo situiran, da bi mogel izvesti potrebne reforme pri svojem obdelovanju. Poslanec Kireh-ner je nato poročal v poročilu deželnega odbora glede njegovih poskn-sov alpskega gospodarstva in živi-noreje. Ogrski držala« ?l>or. O.— Budimpešta, 27. oktobra. Včeraj dopoldne ob 10. se je sešel ogrski državni zbor k zasedanju ter pred vsem obravnaval interpelacijo glede hrvaških delegatov. Predsed-nik zbornice Berzeviczy je utemelje-val svoje postopanje, ki da je bilo po-vsem zakonito. Tuđi ministrski pred-sednik grof Khuen Hedervary je poudarjal v svojem govoru, da je bilo postopanje predsednika v tem vpra-sanju zakonito. — Poslanec Polonvi je razvijal v svojem govoru nazor, da se je glede določitve hrvaških članov ogrske delegacije, glede njih iz-volitve in tuđi zlasti glede poziva njih namestnikov storila velika nezakonitost. — Nato je predložil ogrski finančni minister Lukacs ogrski dr-ižavni proračun za leto 1911 zbornici. Ta proračun izkazuje Kl.672,457.902 izdatkov, dohodkov K 1.672,507.729, tako, da torej izkazuje prebitka K 49.827. S.— Budimpešta, 27. oktobra. Po debati o pravilnem postopanju zbor-ničnega predsednika glede vpra&anja izvolitve hrvaških članov v ogrske delegacije je bil sprejet od ^ečine predlog, da naj se gre preko tega vprašanja na dnevni red. Finančni minister Lukacs je nato poudarjal v svojem ekspozeju, da je treba misliti na uvedbo novih davkov, ker dose-danji dohodki nikakor več ne zado-ščajo za državne potrebščine. Nato je bil državni zbor odgođen za nedo-4oecii čas. Pokajanja med vlado in južno žele zn i co. S.— Dunaj, 27. oktobra. Včeraj se je vršila med zastojmiki vlade in zastopniki južne železnice konferenca, o zahtevali južne železnice, da naj vlada dovoli južni železnici pobiranje T/c tariž'ne doklade še nadalje. Zastopniki vlade so izjavili, da bi bila vlada pripravljena dovoliti ~r/t tarifno doklado južni žeteznici še za eno leto, že to le pod pogojem, ako uvede južna železnica nekatere olaj-,šave. Zastopniki južne železnice so zahtevali, da na jej vlada rok za 7% tarifno doklado dovoli vsaj do leta 1917., ker je sicer sanačna akcija pri 0užni železnici neizvedljiva. Vladni zastopniki so izjavili, da je to nerao-ČToče. Radi teg^a se je konferenea raz-fcla, ne do bi dosegla kak uspeh. Pogajanja med obojestranskimi zastopniki pa se bodo najbrž že v kratkom nadaljevala. Odlična slovanska gledališka družba. F.— Praga, 27. oktobra. »Narodni Listv« poročajo, da se je ustanovila v Moskvi družba odličnih slo-vanskih gledaliških igralcev, ki hoče proizvajati najslavnejše in najboljše slovanske igrokaze ter s tem repertoarom napraviti turne preko Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Belgrada po slovanskem jugu. Nesreća v reskeni pristanišču. A. — Ki'ka, 27. oktobra. Parnik »Hrvatska« je zađe] v reškem prista-nišču v parnik »Dalmacija« ter se v »Dalmacijo« globoko zaril. > Dalmacija« je težko poškodovana in ima nad vodo kot vrata veliko luknjo. Škoda znasa okoli 15.000 K. Đolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra. B. — Bclgrad, 27. oktobra. Včeraj dopoldne izdani buletini konsta-tirajo, da je zdravstveno stanje pre-stolonasletlnika zadovoljivo. Temperatura znaša 38*1° C, bilo 90, dihanje 32. Pacijentu se dela bula na bradi. Dragi n ja živ i I. B. — Budimpešta, 27. oktobra. V soboto se poda monstredepiitacija, obstoječa iz zastopnikov vseh slojevT k ministrskemu predsedniku, trgov-skemu in poljetlelskemu ministru, da. zahteva od njih uvedbo najstrožjik sredstev proti draginji živil. Protigrški bojkot Q.— Atene, 27. oktobra. Proti-grski bojkot, odnosno bojkotiranje grskega blaga 8 turske strani, je nanovo oživelo. Grški vladni krogi očitajo turski vladi, da ta protigrški bojkot z vsemi močmi podpira, češ, da tako popolnoma uniči griko trgovino. Klerikalen napad na Čehe. Glasilo hrvaške klerikalne stranke, na katere čelu stoji krščeni Zid in bivši prostozidar dr. Josip Frank, »Hrvatsko Pravo«, je priobčilo pre-tekli ponedeljek članek, ki je brez dvoma kolikor toliko inspiriran od slovenskih klerikalcev, oziroma od dr. Šnstersiča samega. Znano je, da so v zadnjem č,asu Cehi vaeh strank odpovedali svojo ljubezen dr. Susteršiču ter izjavili, da nečejo nie več slediti vratolomni njegovi politiki. Dr. Šusteršič je seveda r&zjar-jen, da so ni u Čelu odi>ovedali pokor-ščino, ter je dal že oiietovuno du«ka svoji nevolji radi tega v »Sloveucu«, toda na jako previđen način. To pa zaradi tega, da bi Čehov preveč ne ozlovoljiK kor še vodno računa na to, da se inu bo končno vendarle posrećilo Čehe se uloviti v svoje mreže. V »Slovencu« je torej dr. Šuster-sle previđen in takten, za to pa je bolj odkrit in robat v glasilu hrvačke klerikalne stranke. Ravna se pač po svetopisemskem reku: Rodite modri in providni, kakor kace! V članku »Česi i Slovenci« bere od slovenskih klerikalcev, oziroma od dr. Šusteršiča navdahiieiii član-kar Čehom tako-le levite: >NKdor je brez ])rimesi sentimentalnosti opazoval češko politiko, je moral opaziti, da se nihče na svetu — ražen Srbov — tako ne širokousti s »slovansko solidarnostjo« kakor ČVhi, a istočasno pa jo moral tmli uviđeti, da ni na svetu holj egroistič-nega. bolj koristoljubne^ra in ako ho-čete tuđi bolj nezanesljivega »slovan-skega brata«, kakor je Čeh. Vselej so so Čehi skrivali za ledja »slovanske vzajeiiinosti«, vse-lej so plezali na ramah ostalih Slo-vanov na površje. ali pri prvi prili-ki, ki se jim je ponudila, so se takoj sporazumeli z Nemci. Za najmaiijše in efemerne uspe-lie so v sredi boja zapustili svoje za-veznike, da se za njihovim i ledji oo-botajo z Nemci. V slogi z ost a lim i Slovani so si izvojevaii »češko ministrstvo«, a kako so se za to zahvalili svojim za veznikom ? (Iz teh stavkov je razvidno Šu-steršičevo kopito: mož je hud, ker mu Čehi nečejo držati stremen, da bi postal jugroslovanski minister. Hine illae lacrhnae! — Opoinba uredništva.) Xa škodo Sloveneev, Hrvatov in Poljakov so vedno delali kupčije z Nemci! (Poljaki so seveda pravi slo-vanski brat je, ki so bili vedno ob strani Sloveneev in Hrvatov v borbi proti njihovim sovragom! Opomba uredništva.) Minister Kaizl je naravnost iz-zival Slovence in Hrvate, namešču-joč v Dalmaciji. Istri in Sloveniji same Nemce. Poljaki so se tuđi pritoževali do neba. S Srbi pa so živeli vedno v naj-intimnejsem prijateljstvu na račun Hrvatov, trgujoč z interesi, s čmtja in euvstvi Hrvatov. To ni bil vec »zdravi« narodni egoizem, to je bila že perfkUja, spojenu % aajostudnejšim cinizmom. Zdi ae, da so ostali Cehi isti do daaes, zdi se, da mora vselej, kadar se Cehi pogajajo z Nemci, kdo izmed »slovanakih bratov« plaćati njihov račun. Tuđi sedaj je tako. Toda vsak pravičen in pošten človek mora ugovarjati proti onemu njihovemu ciničke mu egoizmu, s ka- terim grabijo vse zase, popolnoma | j*a prepuščajo nemškemu nasil&tvu evo je dosedanje z veste in neomah- Ijive zaveznike Slovence in Hrvate. (To se pravi dr. Šusteršiča v nje- Eovem stremljenju po ministrskem portfelju! Opomb. uredn.) Čehi so se že večkrat ešofirali za kako stvar na slovanskem jugu, vca-sih so tako stvar naravnost sami uprizorili, da so se moprli na to za njo zavzeti, kakor da bi bila popolnoma Češka zadeva. Tinla to je bila samo njihova taktika, s katero so hoteli samo Nem-(e opozoriti na to, da imajo Čehi vpliv ne samo na severu, marveč tu-di na jugu, ker so jim Slovenci in Hrvat je vsak čas in brezpogojno vedno na u si u aro. Mi smo Često mislili, gleda joč to hrezpogojno solidarnost Sloveneev in Čehov, da obstoji med rešenjem >-češke>ra« in »jugroslovanskeg'a« vprasanja nerazločljiv junktim. No, sedaj se nam zdi, da ni tako, zakaj Čehi rešujejo svoja vprasanja prlariko in brez najmanjše obzirnosti na svoje zaveznike. Delaj© se, kakor da bi jih vse to i:iti ne tikalo in to po oni — uslugi, ki jo je Šusteršičeva obstrukcija učinila — češkemu deželnemu zboru!« V tem tonu daje klerikalni list duška Šustersieevi nevolji nad Čehi, ker mu nečejo biti lestva, po kateri bi solezal na ministrski stolček. Radovedni smo, kakšen odgovor botlo dali sedaj Čehi na slovensko klerikalne ljubeznivosti. Ali bodo še v bodoče ]>odpirali r-olitiko slovenskih klerikalcev na škodo splošni slovenski in slovanski stvari, kakor za časa volilne reformo rir. Kramar?! Slovenski vojaki pri volitvah na Hrvaškem. V petek 28. t. m. se vrše na Hrvaškem volitve v sabor. Vse kaže na to, da bodo te volitve izredno burne in da se bodo vršile po starem mad-žarskem receptu, da volijo poslance ne volilci, niarveč — tuji vojaki. Znano ie, da se je bandr.Tomašič sprl s hrvaško - srbsko koalicijo in da stopa sedaj s svojimi kandidati v vo-lilni boj proti koaliciji seveda ob asi- stenci vojaštva, za katero je đoloei] 200.000 K. In to vojastvo mu naj pri-pomore, kakor pred meseci ogr&kemu uiumtrskemu predsedniku grofu Khueuu, do zuiage. Nadejamo se, da bo ua Hrvaškem vkljub vojaštva zmagala zdrava narodna misel. Pri vaHtvah na Hrvi^k#i«i bodo aodekn vali ti~fe vojaki a sk>vei^akeca oaem-tia: li LjnHljaDe: dve fttotniji v Glini in ena v Virfia mostu; iz Celja: polđra^a stotnija 87. pehotneg« pol-ka v Vrbovskem, iz Maribora: ena stotnija v Vrbovakem; iz Sežane: ena stotnjja 97. polka v Ogulinu; i* Ce-lovea: dve stotniji v Sfiinoboru, ena v Ja&ki, ena stotnija 19. lov&kega polka pa v Novski; in iz Trbiia: ena stotnija 5. lovskega polka v Dra^a-mću. Klerikalno obrambno delo. Klerikalci že leta in leta nabira-jo za »obrnejne Slovence«. Mislili smo, da so v teh letih nabrali že več sto tisoč kron. Ko so pa letos položili račun o skladu za »obrnejne Slovence«, smo se prepričali, da so klerikalci v vseh teh letih nabrali borih 13.000 kron. Da se s temi novci na r: a rod no ohrainhneni j>olju ne da lx>£-sigavedi kaj storiti, je jasno. No, vkljub temu so klerikalni listi delali bučno reklamo za svojo narodno f.brainbno organizacijo »Slovensko Stražo«, da je človek res misi i 1, da bodo klerikalci začetkoina leto^njetra šolske^a leta otvorili ob rnejah naj-inanj pol stotine slovenskih sol. Pa lii bilo nič iz te moki ; pokaie -u ^o-re, a rodila se je mala, majčkeua miška v obliki otroškega vrtca, na katere m »Slov. Straža« razpisuje v včo-rajšiijem »Slovencu« službo vrtna-riče. Radovedni smo, kje se ustanovi ta otroški vrtec. Če «e otvori na pra-vem kraju, smo toliko objektivni, da priznamo, da bo slovenski stvari tuđi koristil. Slovanska brzojavna agencija. O ustanovitvi slovanske brzojavne agencije se je že oj>etovano raz-pravljalo na raznih slovanskih čas-rikarskih shodih, zadnjie pa tuđi na vseslovanskem kongresu v Sofiji. Vkljub velikemu trudu, ki so ga ]K>-svetili tej stvari razni odlični slovanski činitelji, vendar se ni posrećilo zadeve spraviti v pravi tir ter jo oživotvoriti. Sedaj pa je vpraša-nje slovanske brzojavne agencije žo toliko napredovalo, da je nje ustano-vitev, kakor smo informirani .: več strani, že takorekoč gotova -stvar. Kdaj se agencija ustanovi, še ni na-tanko določeno. Po poročilih iz Pra-ge vsekakor v prvi polovici prihod-rjega leta. Po teh poročilih za sedaj ne bo v Pragi centrala, marveč v enem i?;med ostalih slovanskih sre-dišč. Slovanska brzojavna agencija bo imela svoje reprezentante in dopisnike v vseh glavnih mestih po-samnih slovanskih narodov, torej tuđi v Ljubljani. Slavensko def dno gleda! Uče, Dane* zvecer se uprizori prvic (za par) Fr. Lebarjeva dražestna opereta v treh dejanjih »Grof Luk-senburški«. V I. dejanju je slikarski a te li je napolnjen s slikami in uiaet-niškimi skicami in risbami ^^. sli-karjev B. Jakopiča, Sreč. Magoliča ia P .Zmiika. l*o vaoru dunaj^ke^a in prafikega glervi polovici meseea novembra. Istočasno nam itohaja iz Trsta vest, da so se že tuđi tamkaj predložila jiravila za pi> družnieo društva »Branibor« vladi v potrjenje. Tretjo »Braniborjevo« lodružnico snujejo v Mariboru. Pre-]»ričani smo, da te podružnice ne <-stanejo edine, marveč da bodo v naj-krajšem času dobile še več nasleil-liic. Iz sodne dvorane. Okrajno Bodi&fe ljubljansko. Pokvarjena župca. Živimo v znamenju argentinske goveri nas, so modre glave prišle na idejo, da bi to govedino lahko pošiljali k nam. Pm vijo, da je posebno argentinska župca naravnost nedosegljiva. No, naj bo že temu tako ali drugače — veliko si -i tem ne borno beliii glave. Kajti, če se stvar natanko presodi, vse to ne spada strogo k stvari. Dne 8. t. m. rani- LISTEK. Prijateljica moje prijateljice. Spisal Ivan P u c e 1 j. To se mu je bilo pripetilo v ti-stih, roenično žalostnih dneh, ko me je bila zapustila moja edina prava ljubica, gospodična Klara. Ne sebi in ne ljudem bi ne bil mogel kedaj verjeti, da bo nekoć prišlo tako daleč in verjeti bi tuđi ne mogel, da bi bilo mogoče tisto prestati. Kajti tako, kakor nje, nisem ljubil še nobene ženske, ne prej in ne poslej. Žal, bilo je res preresnično: ona me ni marala več. Plakala je duša moja in bolelo me je srce. Pa sem se napotil v svet po tolažbo. Nekoć je že bilo tako in se je po-tem večkrat ponavljalo. Ce je bila ljubica blondinka slabe volje, pa sem se poslovil, se nasmejal na glas in sem obiskal ljubico brinetko. Tako »em vselej storil ali pa narobe, pri srcu pa ni bilo nezgod in ne nesreće. Tako sem se hotel ozdraviti tuđi sedaj. Nameraval sem jih obiskati vso dolgo vrsto, vso pisano drnft&ino, sladkih ljubic moje mladoeti. Začel sem pri gospej Evlaliji. Gledala me je kakor tujca in me vsprejela povsem hladno, kakor da se nisva vici'la še nikoli v življenju. To me je >icer osupnilo za hip ali svojo vlogo »em znal, kakor je ne zna noben igrah e, pa naj jo tisockrat ponavlja. Nasmejal sem se frivolno in jo prijel za roke, kakor nekdanje čaše. — Gospod, obnašajte se dostojno, -------kaj neki mislite? — Ali jaz sem se srne jal se frivol-neje in sem jo objel. Njena lica pa je zalila kri in je zakričala: — Stran pojdite! Kaj vam je neki danes, saj jaz vendar nisem gospodična Klara. — Obraz moj se je bil najbrže zožil, čutil sem na potezah« kako so se bile zavlekle, tuđi njo je osupnil moj obraz. — Zakaj mi to očitate t — Mehak in proeeS je bil moj glaft, in skoro bi jo bil zmedel. Ob takih prilikah sem se vselej zasmejal po-tem, podražil jo % ljubo«imnostjo, nevoščljivoetjo in kmr ja se napmk, katerih se mora doatoien človek ara-movati, ter je a par stavki in pviiaa-nimi ffe^ami tako amedel, da bi ne bila mo^la verjeti za življenje, da Je ie na sveta druga iftnak«, katero bi bilo mogoče tako ljubiti kakor ujo. Zdaj pa sem bil zmeden jaz. Ves iuajhen sem bil in boječ, in stal sem pred gospo Evlalijo, kakor osem-najstleten student. Toliko, da je nisem prosil odpuščanja. Niti nisem čutjJ, ali se ji smilim ali ji je to v zabavo. Glej, Klara, takrat sem sele začutil, kako resnično te imam rad. Na drugi strani pa se je oglasila ošabnoet, kajti ponižanje je bilo preveliko. Spomnil sem se neke njene napake in ji povedal neko ostudno grobost. Ko je bila vsa vznemirjena in zasopla, sem bil zadovoljen, trenu-tek je bil mašeevan in sem se poslovil s za hip utolaženim srcem. Po poti pa sem se de jezil na njo. Kaj pa, takale bo pometala z menoj; boga naj zahvali, oe sem prijazen ž njo in če sploh molčim. Ko sem se potolažil vnanje, sem obiskal ljubico Kunigundo. Ta je bila ee gospodična in lato je nmevno, da je bil vaprejem nekoliko prijaznejši. —Kaj je pa vas privedlo čez toliko časa k namt — Gledala me je začuđeno, zvedavo in se prav prikrito smejala. — Ali vam ni prav, da sem pri-Ael1 Vm morda motimt Morda pri-eakujete koga drugegal — Tako sem hitel s mgovornoetjo, da bi prikril iadnogo> v katero me je spravila • svojim vprašanjem, ali čutil aam, da ve maj vmrok ia da m mi posmehuje. Zato tuđi ni bilo običaj-nega smehljanja na moje lice in pogled inoj je bil plah. Zakesal sem se, zakaj sem pri-sel. Gospića Kunigunda pa ni bihi tako trdosrčna, kakor gospa Evla-lija, in zato sem se ji najbrž zasmilil. Izpremenil se je njen glas in zd< -lo se mi je, da me je vesela. Po vabila me je na vrt in v hipu jo je bilo samo življenje. Poslušal sem tisto njeno besedi-čenje, kakor pred leti. Gledal sem tišti obraz, tisto smehljanje, ki mi je nekdaj tako dopadlo, ali razvneti me ni moglo več. Prišel sem bil po tolai-bo, iskal sem zdravila pozabljivosti, ali predno se je roka iztegnila po uteho, je že opešala od bolesti. Skuša! sem biti prijazen, ve&el kakor včasih, ali ves trud je bil za-man. Zdaj sem še le spoznat, da nisem iskal ne Evlalije in ne Kuni-gunde in nobene druge, kakor tobo, kraljico svojih ljubic, gospica Klara. Tuđi ženske imajo za tako stvar izvrsten no«. Takoj je uganila gospodična Kunigunda, kaj mi je, najbrž ji je bilo žal prijaznosti, ki mi jo jf kazala, kajti to je dobro vedela, da prihod ni bil namenjen nji in zato me je seveda morala razialiti. Navada ye* da m razialjenje vrne z rax-žaljenjem, v katerem morajo biti zft-popadeae ie ohretti. reč argentinska agitacija v Ljublja-ni se ni bila prevec razvita — tega dne se je nanireč vršil dogodek, ki je bil predmet sodne obravnave, o kate-ri smo se namenili poredati nadim bralcem. Tega dne se je kuhala pod strogim nadzorstvom kuharice Mic-ke na obširnem štedilniku privatnega stanovanja v neki hiši v Kolodvorski ulici v velikem loncu župca. Za gotovo lahko potrdimo, da je za žup-co kupila kuharica pristno in pošteno kranjsko govedino, kajti argentinske govedine še ni bilo takrat v Ljubljani, kakor je se danes ni in je tuđi v nedeljo »e ne bo. Zupca je v loncu na štedilniku lepo poca^i vrela, kakor bi kramljala sama seboj. Med tem pa je Micka odšla nekam po opravkih, ćeš, župca se bo že sama brez mene skuhala. Kdo pa naj popiše strah in jezo kuharice Micke, ko se vrne v kuhinjo in pogleda v lonec: mesto okusne žii[)ce je tam klopotala neka kalna, umazana brozga, jxi klobasah je dišala in po vrhu je plaval »gres in šnitlih«; in vendar ni Mieka v župci prala niti pomivank, ni kuhala v uji klobas in tuđi »prresa in šnitli-ha« ni v njo stresla. In Micka je jela premišljevati, kdo bi bil to storil, in prišla je do trdnega prepričanja, da je to storila soseda, kajti tam so ravno prejsnji dan kuhali »gres« in prejsnji večer klobase. O rezultatu svojega raziskavanja je Mieka takoj obvevstila dobre svoje znanke, ki sa seveda vse še toplo nesle na ušesa so-sedi. Ta se je pa eutila globoko uža-ljeno in je nesreeno kuharico tožila. VtVraj se jtv pokvnrjVna župra po^iv-vala pred okrajno sodnijo. Sodnik je sicer rad verjel, da je bila župca res pokvarjena, ni ga pa bilo mogoče prepričati, da jo je pokvarila soseda. Zato je kuharico obsodil na 30 K globe. Pokvarjeno župco je torej taksiral precej visoko. Xiti v hotelu »Union« nišo tako dragi. En konee ix)kvarjeno župce 30 K, prosim, kam na pride-liio! Pa pri taki draginji! l šel te dni v London, kjer bo najbrž nastopil v kakem tingel - tangel-gledalisču. Mož se sicer nekoliko ara-muje, da bi tako ponižal svojo pevsko slavo, toda ravnatelji raznih varije-tejev mu ponujajo tako lepe vsote, da bo slavni pevee najbrž premagal tuđi to svojo sramežljivost, zlasti še, ker je Caru&o, kakor se splodno govori, zelo lačen — denarja. Razne stvari. * Zaloga bomb. V skladišču za nafto v Bibi - Cibat pri Tiflisu so od-krili te dni ćelo zalogo bomb in dru-gih razstreljivih stvari, dalje mnogo orožja, municije in ponarejenih pot-nih listin. Upravitelja skladišča so zaprli. * Berolinski postopači. V noei od nedelje na ponedeljek so berolin-feki postopaei, takozvani »plattenbru-derji« napadli nekega policista, kate-regra bi bili gotovo ubili, ako bi ne bil začel stre I jat i z revolverjem. Dva po-etopača sta bila nevarno poškodova-na; enega so odnesli njegovi tovari-ši s seboj, dru gega so spravili v bol-nišnico. Xa mestu se je takoj zbrala ćela tolpa posto pa eev. ki jo je pa policija naglo razkropila. * Caruso — v tingel . tanglu. Slavni tenorist Enrico Caruso je pri- Kako opisuje American Ljubljano in Slovence? Neka stara avstrijska postava, stara nad petdeset let, prepoveduje prodajanje časnikov na ulicah. Tako ni tukaj, kakor tuđi ne na Dunaju nobenih deČkov, ki bi prodajali časnike po ulicah. V tistem času namrec ni mogla vlada prepovedovati vee iz-dajanje časopisja. Toda mislila je, če prepove prodajo na ulicah, da bode s tem resno ovirala cirkulacijo. In ta zakon ni bil do danes se preklican. Zdi se, da nam daje ta zakon razjasnilo za normalno razvit je ka-varniškega življenja v Avstriji. Ain-pak v resnici ni tako. Kavarne so v Ogrski prav tako razvite, kakor v Avstriji. A na Ogrskem ni nobenega zakona, kateri bi prepovedoval prodajo časopisja na ulicah. Menda je bila prva moderna kavama v Evropi svetovnoznana kavama Bauer v Be-rolinu. Iz Berolina so se kavarne raz-širile po Franciji in Avstro - Ogrski. Zdaj se razširjajo še po Italiji, kot so se razširile po Balkanu. Nišo se pa še mogle razširiti po Angleškem, prav kakor je pri nas kavama sko-raj nekaj nepoznanega. Anglosaks pregleda svoj časopis resno, kot je resen v drugih stvareh in navadno kar v požirkii, največ-krat tedaj, kadar je. Svoj prosti čas pa porabi za atletiko, in sicer pasivno ali aktivno, to se pravi: ali sam igra, ali pa gleda druge, kako igrajo. Poraba prostega časa na ta način med Angleži in Američani, se zdi južnim Evropejcem nekaj nerazum-ljivega in jim veliko bolj ugaja počivati, pogovarjati se, ali čitati. Mogoče nam pojasni izvor kava-ren tuđi njih razpredelnost po Evropi. To ozemlje je na vztoku, kjer se stika s skrajnim vztokom. Kavarne so vsakdanja prikazen v Kairu. Ali naj označimo kavarniško življenje kot nekaj orijentalskega in kot posebnost postopanja med moškimi, medtem ko delajo ženske na pol jul Ali ne dobimo enake zavode na Ki-tajskem ali Japonskem, kjer zapra-vijo moški polno časa pri raznih evetličnih ceremonijali ? Moški obiskujejo kavarne redno ob določenem času. To je navse-zadnje pripravno, vsaj Človek ve, kje more dobiti koga. Če nimajo kaj po-sebnega, se srne človek skoro zanesti, da se mu posveti ena ali dve uri. Rekla mi je prav strupeno: — Tako čudno je vaše obnašanje, se li morda čutite nesrečnega, morda vas je zapustila katera izmed ljubio in iščete sedaj razvedrila za tisto bolezen? — Od nekdaj je bil to moj največji ponos, da me ni nobena stvar spravila v zadrego in da sem imel vedno toliko prisotnosti duha, da sem dal na vsako opazko hiter in dober odgovor. Takrat pa je šel moj ponos rakom žvižgat. Stal sem pred njo, kakor kup nesreće in se zdel sam sebi smešen. Kako to vraga, da vsaka ugane, kaj mi jet Ali imam na čelu zapisano f Ali sem se res tako postaral, da ne zmo-rem nobene hinavščine večf Jecljal sem nekaj, da me žali, če misli kaj takega od mene ali nje to ni moglo utolažiti, ker se mi je poznalo na glasu, da se lažem. In sam na-se jezen, sem bi proti njej strupen. Rekel sem ji, da je smečno, če se kaže tako ošabno proti meni, da niti ne zna poljubljati, da aem si vselej obrezal ustnice ob njene zobe, katere je tako čudno nastavljala ob takih prilikah in da mi je sploh žal, da sem imel priliko jo tako nataneno spoznati. Menda me je bil sam vrag pre-motil, kajti rekel oem ji k slovesu še nekaj hujšega. Pobledela je in se vsa stresla. Pol strašne psovke je bruhnilo iz njenih ust, pol jo je ostalo bog ve kod, ja? pa sem triumfiral, da sem jo tako kruto razžalil. Pograbil sem klobuk in se zadovoljno odsmehljal d rugam. Po poti pa sem sklenil, da ne obiščem nobene ljubice več in v srca sem se že poslavljal od vseh mnogo-številnih in pridnih zapravljivk moje mladosti. Nekaj dni sem se potem kisal sam v pušeobi in čemernosti. Ježilo me je ćelo, da sem bil nastopil tisto pot za tolažbo. Saj sem moral vedeti to že davno, da je ne-odpustljiv greh v očeh vsake ženske, če ima človek rad katero drago. Šamota pa je slab zdravnik za zaničevano Ijubezen. Človek Želi nekoga, kateremu bi lahko zaupal svojo nesrečo, potožil tajeno gorje; en$ sama prijazna, sočutna besedica bi odvalila polovico bplrtfft. bi v ttfcHk trenutkih je clovefc JB*to *fel ■«*• večji izmed vwA BMOBpMttt W jth je mogoče izviiHi» tisfti 9NM*& d* se človek zaup* ia o&riib e*o}mi bližnjemu, česajr » ***** |M*m prej alj slej. Enaka stara povest in enak star boj med poeameznimi narodnostmi se bije enako odločno in oštro v Avstriji, kakor na Ogrskem. Proces germanizacije se polagoma razSirja doli ob Donavi z majhnim ali nobenlm od-porom že stoletja. Sele v zadnjih ča-sih je naletel na odlo6eu odpor. Še-le pozno so ljudje spoznali, da se govori ta in oni jezik. Prej so se delili in spoznavali samo na očL Vprašaj divjaka, zakaj nosi gotov način tetoviranja ali ureze na obrazu in povedal ti bode, da zato, da se ga spozna in da ga prijatelji zamorejo pravočasno opozoriti pred njegovimi sovražniki. Ljudstvo vztočne Evrope se nič več ne deli samo na oči, ampak na ušesa. Jezikov-no vprašanje je eno izmed najresnej-ših v dvojni monarhiji. Najnovejše vesti. Odlikovani virtuoz Paderewski. B. — Lvov, 27. oktobra. V slav-nostni seji lvovskega mestnega sveta je bila včeraj izročena znanemu polj-skemu virtuozu Paderewskemu krasno izvedena adresa, katera ga slavi kot velikega umetnika in požrtvoval-nega poljskega rodoljuba. Neurje v južni Italiji. B. — Neapolj, 27. oktobra. Listi poročajo grozne vesti iz Cetare in drugih mest v okolici. V Cetari sami je do 300 osrl» lurtvih, v mestu Amalfi 20, v Minori 4, v Majori 50. Povsod je veliko število težko in lahko ranjenih. Prevrat na Grškent. B. — Atene, 27. oktobra. Politični voditelji posameznih strank so izjavili, da pomenja razpust grške narodne skupščine državni prevrat, ter da bodo izdali na narod radi razpu-sta protestno izjavo. Vojaštvo je kon-signirano. Češka industrija v Srbiji. B. — Bclffrad, 27. oktobra. V vcerajšnji seji skupščine je stavil trgovinski minister vsled kraljevega ukaza zakonsko preillog-o, s katero se dovoljuje praški kreditni banki izdaja akcij za ustanovitev cukraren v Srbiji. Dosedaj je bila v Srbiji samo ena cukrarna in sicer v Belgradu, in še ta je bila v nemških rokah. Pooštren tiskovni zakon v Srbiji, B. — Belgrad, 27. oktobra. Xo-tranji minister Protić je predložil dr-žavnemu svetu posebno zakonsko predlogo, ki znatno ome ju je tiskovno svobodo na Srbskem ter v veliko večji meri dela odgov. glavne urednike in lastnike tiskam za vsebino li-stov ter za te prestopke določa \i$o-ke denarne kazni. Kot posebnost te zakonske predloge mora veljati, da dovoljuje listom prinašati izvlečke iz razprav skupščine le tedaj, če jih je odobril predsednik skupščine. Postfestum procesa Tarnowske. B. — Rim, 27. oktobra. Kasa-eijski dvor je zavrnil nienostno pri-tožbo ruske grofice Tarnowske in odvetnika Prilukova, znanih iz be-nečanskega procesa. Naumov je — kaJcor znano — svojo kazen že pre-stal. PoIomj v PermijL O.— Tehermn, 27. oktobra. Perzijska vlada je protestirala pri ruski vladi proti temu, da se nahaja na perzijskem ozemlju še vedno rusko vojaštvo. Ob enem je izjavila, da je pripravljena varovati status quo, kakor se je pokazal po nvedbi ruskih avtomobilov v Perziji in po nvedbi jželezniške progte Djulfa-Tabris. Naj-odločnejše pa zahteva, da Rusija od-tegne svoje vojaštvo iz Perzije. Spopadi ob tursko . crnogorski meji. B. — &*hm> 27. oktobra. Turska vlada je podala na tursko - črnogor-cko mtjo 3 fcrtrtjoar vojakov, ker se boe aarfatffjtjn napadi Crnogorcev aa tvrifc* ▼Mjpvke. fietrt na dhrVMjil f#di, pa boš opol-da* na i u tata. i Ministrant: Ko pa nimam ure__ Fajmošter Jaka: Semal Ob 12. vedno zvoni — pojdi 6etrt ure prej z doma, pa boŠ o pravem času prišeL biajalelj 1b odgovorni urednik: Kaato Puaioalemiek. Borzna porodila. Dunaj, 26. oktobra. Ugodni politični in gospodarski položaj sta pri-vabila na včerajšno borzo nekoliko boljše razpoloženje. Tendenca je bila neoporečno vstrajnejša in kurzi so v splošnem zopet pridobili. Pozornost pa je vzbujalo, da so včeraj zopet padle petrolejske vrednosti, ki so izgubile na kurzu do 30 K. Rente so nazadovale. Đivize so malo spreme* njene. i LinMJaAika »Kreditna banka v Ljubljani•. Ur«M kini iu^Jske borze 26. oktobra 1910. 4«/« majeva renta . . . . || 92 90 93*10 4-20/0 srebrna renU .... 96 65 96'85 4«/o avstr. kronska renta . . 9280 93*— 4« o ogr. „ . . 91-45 91 65 4°, kranjsko deielno posojllo 96— 97 — 4% k. o. čeftke dež. banke . 94 — 95 — Srečkc iz 1. 1860 Vi ... 210- 225 — ,.....1864..... 321- 327- w tHkc...... 152 75 158 75 „ xcmelj$kc I. Udaje . 297 75 303 75 1L u 278- 284 — „ ogrske hipoteke . . 247 50 | 253 50 „ don. komunalne • . 540*— ! 550* — „ av«tr. kreditne . . . 212—1 222*— „ ljubljanske .... 88 751 94*75 „ avttr. rdeč. kriia . . 60 25; 6425 m ogr. „ „ . . 37 25 4125 „ bazilika..... 25 90 29 90 M turikc...... 254*50 257 50 OalalM. Ljubljanske kreditne banke . | 447 — , 448 — Avstr. kređitnega zavoda . . 666 — ; 667 — Dunajske ban6ie družbe . . 555 — 556 — Južne železnlce..... 11350 114 50 Državne železnice .... 755 75 756 75 Alpine-Montan..... 766 25 767 25 CeSke sladkorne družbe . . 254 50 256 50 Zivnostenske banke .... 272 50 ( 273 50 Cekini....... , 1137 U 18 Marke........ 117 57* 117 77» Franld........ 95 45 9555 Lire......... 9480 95 — Rubljf......... 25450 25550 Žitne cene v Budimpešti. Dne 26. oktobra 1910. T • r m I n. PSenica u oktober 1910. . za 50 kg 10 57 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 1047 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 764 Rž za april 1911 .... za 50 kg 784 Koruia za maj 1911 . . . za 50 kg 557 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 8 10 Oves za april 1911 ... za 50 kg 840 Efektiv. Neizpremenjeno. Loterijske številke. Dvignjene v sredo, 26. oktobra 1910 Praf«: 4, 62, 18, 19, 2. Anton Šare Ljrtjaa, inertnim rika JI. 5. u npli Um rta (mpnti finu peto) nm miliife peri ujceneJSI ukop 182 oprem za neveste. Vsat pettt in posfeD dao se dole v delikata«! trg«vtal Ant StacuL Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda 2 lepa prostora pripravna za delavnice ali skladiŠča se s 1. novembrom oddaata. Poizve se pri hiSnem gospodarju Ivanu Ko&enina, Kolodvorska ulica žt 6. 189 Pkšniik slike Iv. Bonač v Ljubljani. Ceaa sliU S km. 2073 Ustanovljena Uta 18S2. 23 Kmetska piilia UĐblianske okolice registrovana udruga % n»oaMi*no sav*io v lastnem za5ražnem fcoras v Llnbllanl na Dunajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......R S3V 116.121-11 upravnega premoženja................* *0fII5«S10-se obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 brez vsak#ga odbitka r«ntn«ga davka. kateraga plačuj« poaojllnloa •ama za vloznlke. Sprejema tuđi vloge na tokoti račun v svezi s ftekovnim prometom in lih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuj« na »mljl&č« po 5' 4°, z t19° 0 «a amortizacijo ali pa po 5V broš &mortlzaclje| na menic© po e°/0. Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede tinortizovanjt dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. isven nedolf ln praznikov. Telefon it. 185. Poštne hranilnice raćnn si. S28.405. JniTSkB-slirtia banka y Liobljani" Mri mdii: felatanm iEd i 7. usrali ume Mile. SpreJcna vtoge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4 V/#; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejeou vtoge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Dtjc posojila na natrazličnejie načine. — navaotani a^afalalea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — EskMstira trgovske monice. — Preskrtoaje vnovčenje menic, nakazni ct dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — lzdija nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno ▼ zadružni pisarni. 10 Dnin m rak la ispeline ofl 9. li 12., il 3. lo 5 XXXKXXXXXXXXXXXXXKXXX V Usojam si vijudno opozoriti, da sem prevzel 9 ^^ llano zastupstvo i>ne teške' livlieDske zavaiovalnlu!. jj[ najcenejši zavod na kontinentu. £ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno • ^^ MF* vsakovrstna posolila in kredite * k&kor: trgoTske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite' ^ Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. £ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubuahi. Stritarjeva ulica štov. 2. priporoča promese na ; Dunaiske komunalne srečke & K18' Zrebanje = 2. novembra Glavni dobitek K 300.000. Sprefema vloge na knjitice 1b takoii račun ter Jlh obrastale po čistih ^1^0/« vsakega Slovenca je, da skleue zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširSem ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zavarovatna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rosorvnl londl K 48,812.T87-— famčllo %m popolno vamost .-. BADK& uSIiAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. MMaBbM ttV 1VI1AU razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj Dflillia p|91iIEVMiim smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------- BAIlkS jpSLAVUA" razdeljuje ves čisti dobiček svojini članom.---------------------------------- BflUKS ||SIiAVUA !• r#« slormaska zavarovainica z vseskozi slovansko - narodno upravo. BAaakA CEY Allf f AS gmotno podpira narodna društva, organizacije la prispeva k narodnim IMInKil ffJiljitVMIm" Sobrodelnim namenom.-------------------------------—-------------------- BAHKR j|SIlAVlJA stremi za IzboIjSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banko ^Slavlje41 v IJnblJanL Za plonjonol .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova uliea Atov. 3. •\ Najveiji, oajvaroejSi slovenski đenarni zavod. Za varnost vloženega denarja jamči zraveo rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem pramolanjem in z wto svojo moftjo. Izguba vloženega denarja je nemogoilf ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deždni vladi, Izkljufiena vsaka spakulaolja z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V40/o brcz odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol l«U h kapitalu. Sprejema Denarni promet do 81. dooombra 19O9 nad BIS mllljoaov kron. ObstojoAlk vlog nad S8 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 mllljon kron. vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov deoar. Posojila na zemljiSča po 59/t obretti in proti amortizaciji po najmanj ViVt na leto. Daje po-tojila na menice in vrednostne papirje. Za varćevanje ima vpeljane lične doataAo branOnlkOf v podpiranje alovenaldh tfgovcev in obrtnikov pa kreditno dreUtOt 4 »mm p Laatataa la tlak »Nanđs* tlakanM««