1927
Gosi^ontjim
s t. a
dnojenje krompirja in pese.
Krompir in peso štejemo med okopa-vine ki jim ie treba globoko zorane, dobro zrahljano in močno jx>gnojene zemlje. Razni tega jih moramo primerno oskrbovati, • leti, okopavati, osipavati, potem šele nam dajo bogat pridelek. Zato pa nam zapustijo zemljo, ki je bogata na rcdilnih snoveh in posebno prikladna za žita. Za gnojenje teh okopavin jo najprimernejši hlevski gnoj, ki nudi na eni strani rastlinam dovolj hranil, na drugi strani pa obogati zemljo na sprr-te-nini, ki je potrebna za bakterijelno življenje v rodovitni živi zemlji.
Kakor je pa potreben hlevski gnoj večini okopavin, posebno pa krompirju in pesi, vendar ne moremo samo ž njim doseči popolnih pridelkov, ker se tak gnoj navadno nahaja v takem stanju, da ga ra-silino ne morejo zadostno izkoristiti. Najboljše jo seveda, če že jeseni dobro pregno-jimo zemljo in jo globoko preorjemo, da ima hlevski gnoj čas so razkrojili in pripraviti rcdilne snovi za spomlad. Žal da to ni vedno mogoče, bodisi da nimamo jeseni dovolj gnoja na razpolago, bodisi da nam vsled slabega vremena ali drugih nujnih opravil ni mogoče njive preorati prrd zimo. Teuaj smo primorani šele spomladi navo-ziti gnoj in ga podorati. Večkrat je ta gnoj še premalo uležan in zato je njegov učinek mno^o manjši. Posledica tega je, da mlado krompirjeve in pesne rastline vzlic obilemu hlevskem gnoju v zemlji stradajo ravno v dobi, ko na bolj potrebujejo redilnih snovi za napravo svojega telesa. Tako vidimo, da vzlic močnemu gnojenju s hlevskim gnojem ne dorežemo takih uspehov, kakor smo jih pričakovali.
Takemu nepopolnemu spomlednemu gnojenju odpomoremo samo z uporabo umetnih gnojil. Ta namreč nudijo možnost e krbeti rastline s tistimi hranili, ki jih v razvojni dobi nnjbolj rabijo.
V mladosti, torej v začetku svojega razvoja potrebuje vsaka rastlina predvsem dušika, ki pospešuje raščo vseh njenih c-elov. Ta dušik pa mora biti topljiv v vodi in lahko dostopen ratslinam, ki ga nuino potrebuješ. Tako vrste dušika v obliki sohtrne kisline vsebuje čilski soliter, ki ga potrosimo po že aelenih rastlinah pri prvem okopavanju. Dež in zemeljska vlaga p kmalu raztopita in splavita do korenin Krompirja in pese, ki ga željno vsrkavajo. Učinek gnojenja s tem gnojilom se opazi Po kakih osmih dneh v tem, da pognojene rastline bujnejše rastejo in dobivajo temnejšo zeleno barvo. Čilskega solitra vzamemo na hektar (1.75 orala) krompirja Pese po 250 kg, ki jih potrosimo lahko v veh obrokih: prvič pri prvem okopavanju, orugie pa mesec dni pozneje.
. ^r°mpir in pesa nam dajo svoj glavni pridelek v koreninju in sicer v gomolju in It« T5?"' Na ^ pa najbolj vpliva kali. Zato rastri kromI>ir in Pesa izrazito kalijevi Kalil napravi pri krompirju de-
belo gomolje in v korenju. Na te pa najbolj vpliva kali. Zato sta tudi krompir in pesa izrazito kalijevi rastlini. Kalij napravi pri krompirju debelo gomolje, pri pesi pa debeli koren, 'iudi ostalo korenje se dobro razraste in vsled tega lahko črpa iz zemljo obilo hrane, ki jo pozneje nalaga v gomoljih krompirja i v pesnem korenu, iz tega vazloga se gnojenje krompirja in pese s kalijevo soljo izredno izplača. O tem nam pričajo tudi podatki svetovno uporabe kalijevih soli, ki gre v veliki meri ravno za sladkorno in krmsko peso ter za krompir. Kjer so pridelujeta ti dve rastlini, tam je uporaba kalijeve soli od leta do leta večja. Na en hektar krompirja ali pese vzamemo 259 kg kalijeve soli, ki jo potrosimo po že izornni zemlji, je z brananjem zmešamo z zemljo in nato pripravimo njivo za saditev. Kalijeva sol se v zemlji polagoma raztaplja in prihaja v zemeljski raztopini do korenin, ki jih slastno vsrkavajo.
Teh dvoje gnojil je za krompir in peso neobhodno potrebnih, če hočemo doseči bogate pridelke. In da so po takem gnojenju v zvezi s hlevskim gnojem pridelki res zadovoljivi, nam pričajo številni gnojilni preizkusi, ki so se izvedli drugod in tudi pri nas. V Sloveniji se je v minolem letu napravilo več gnojilnih preizkusov z navedenimi gnojili, od katerih imamo prav lepe podatke. Iz teh sledi, da se je povprečno pridelalo na enem hektarju pognojenem samo s čilskim solifrom 29 stotov več krompirja in 44 stotov več pese; na pognojenem s čilskim solitioin in kalijevo soljo pa 45 stotov vež krompirja in 85 stotov več kri,r;kc pese nego na parcelah gnojenih samo s hlevskim gnojeni.
Iz teli podatkov je vsakemu jasno, da so gnojenje krompira in pesa z navedenimi umetnimi gnojili prav dobro izplača in da so z njimi znatno poveča pridelke naših njiv. So pa tudi zemlje, ki imajo premalo fosforovo kisline. Na takih učinkuje dobro zraven navedenih tudi še kakih 300 kilogramov superloslata. V glavnem pa sta krompirju in pesi nujno potrebna dušik in kali, zato bodemo gnojili ž njima, če hočemo imeti bogato pridelke.
Rak na sadnem drevju.
Znana bolezen, ki se posebno rada loti jablane in povzroča v jablanovih nasadih veliko škodo. Pojavlja so v obliki manjših ali večjih ran, ki imajo pa to svojstvo, da se ne celijo kakor navadno rane (ako n. pr. odžagamo vejo), ampak se zajedajo globljo v les in širijo na vse strani. Naredijo se večkrat tudi večje ali manjše brazgotine in bulo v raznih oblikah. Največkrat se pokaže na deblu ali vejah, na kakem drevesu samo posamezno, na drugem pa v taki meri, da je rakova slednja veja in ve-jica.
Za to bolezen niso enako dovzetne vse sorte. N. pr. zlata parmena, kanadka, šampanjska reneta, kardinal so sorte, ki so vobče jako nagnjene k rakovki. Drevje že-leznikarja, boikovega jabolka, eravenstein-
ca in drugih pa ni izlepa rakovo. Posebno pospešuje rakovost neugodno podnebje, neprikladna (premokra ali presuha) zemlja, napačno gnojenje (preveč dušika, gnojnice) in pomanjkanje apna v zemlji. Kaka povzročajo včasih neznatne rane, odrtine, obtiski in razne druge sicer neznatne vnanje poškodbe, ki se pa ne zacelijo in polagoma preidejo v raka. Tudi huda pozeba mnogokrat zakrivi, da se razvije rak.
Najprej moramo vedeti, kako rakovost preprečiti. Iz gornjih pojasnil je to lahko posneti. Pred vsem je važno, da izbiramo za svojo podnebno razmere prikladne sorte, kar lahko posnamemo iz sadnega izbora za Slovenijo. Potem ne za-sajajmo jablan v zaduhle, senčne, pre-vlažne ali celo močvirne lege; če takih zemljišč ne moremo izsušiti. Ali pa sadimo drevje po takih prostorih na gričke tako visoko, da korenine tudi pozneje, ko drevo vzraste, ne dosežejo podtalne vode. Pri zasajanju skrbimo, da ne ho manjkalo v zemlji zadosti apna. Pa tudi fosforova kislina in kali sta zelo potrebni snovi, da ostane drevje zdravo. Apno in fosforovo kislino imamo v Thomasovi žlindri. Z njo založimo zemljo preden sadimo pa ne bomo imeli opraviti z rakom, zlasti če dodamo še nekoliko kalijeve soli, z gnojnico ali straniščnikom pa zalivamo samo pozimi. Preveč gnojnice in celo ob nepravem času (pozno spomladi in poleti) jablanam ne prija.
Toliko torej v obrambo!
Bolj težko je rakovo drevje ozdraviti. Samo ob sebi je umevno, da jo treba najprej najti vzroke rakovosti in jih odpraviti. V tem oziru se pa malokdo kaj prida potrudi. Upoštevati je treba sledeče: Ako so rakovost pojavlja zaradi neprimernih sort, jih je treba preoepiti z bolj odpornimi, kjer je zemlja premokra, jo je treba kakorkoli osušiti na ta način, da se voda odpelje; čo manjka zemlji apna, ga je treba dodati; če priteka k drevju preveč gnojnice (v bližini hlevov, svinjakov, gnojnih jam), jo jd treba odpeljati itd. Šele potem, ko so odpravljeni notranji vzroki rakovosti, poizkušamo lokalno zdravljenje s tem, da posamezne rane čisto iztrebimo in izrežemo do zdravega lesa in kože. Tako osnaženo rano temeljito namažemo s 50% mešanico arborina in vode (na liter arborina liter vode). Rane na starih deblih in debelih vejah smemo namazati tudi s samim arbo-rinom. Za to delo je baš sedaj najugodnejši čas.
Močno rakovih dreves pa no bomo nikdar pozdravili. Najbolje je, da tako drevje posekamo in sežgemo, ker je mogoče, da se rak tudi prenaša z bolnega drevesa na zdravo.
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke.
R. MKLAUC. ..PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
Saditev fimeija.
Ker je sedaj naiprikladnejša doba za saditev hmelja, podamo tukaj nekaj navodil, kako se ima pri tein pravilno postopali.
Preden začnemo s saditvijo hmeljevih sadežev, moramo zemljo poravnali z brano, označiti vrste in zakoličiti mesla za sadeže. Vrste moramo v smeri prevladajočega vetra začrtati, če le mogoče v smeri od severa proti juyu. Če je zemljišče nagnjeno, tedaj je izpeljati vrsle počez, da na ta način preprečimo odplavljanje zemlje.
Kakor pri setvah in saditvah sploh, je posebno paziti r.a gostoto saditve. Tudi pri hmelju ne bo pridelek večji, če so rastline preblizu druga drugi. Največ pridelamo na zmerno gostih hmeljnikih. Toda nemogoče je določiti, ka'era razdalja je primerna za vsa zemljišča in za vse razmere. Gcslost saditve je zavisna od sestave in lege zemljišča, o<l vrste hmelja in od načina gojitve. Zgodnje vrste brnel a so nekoliko slabejše v rasti, zalo jih sadimo nekoliko gosteje nego pozimni hmelj. Močna, rodovitna zemlja ne prenese tako gos le saditve kakor revnejša tla. V Sloveniji sadimo samo štirikotno (kvadratno), ker je to primernejše za obdelovanje. Trikratna saditev pri nas ni priporočljiva.
Upoštevaje vse te okoliščine, je razdalja med sadeži lahko 1.20—2.20; kot srednjo mero jemljemo za zgodnje vrste 1.40 m, za pozne 1.60 m. Tako zasadimo na 1 heklar pri medsebojni razdalji sadik po 1.40 m (vsak sadež zavzema površino' 1.96 kv. m) 5102 sadežev (na oral 2918), 1.50 m (2.25 kv. m) 4444 sadežev (na oral 25c3) in 1.60 (2 56 kv. m) 3906 sadežev (na 1 oral 2223). Naiboljša razdalja je 158 cm, t. j. na 1 ha 4000 sadežev.
Pri odmerjenju in začrlavanju mest za sadeže označimo točko, na katero pride kol ali hmeljevka (navadno 20—30 cm od sadeža); torej je njivo najprej zakoličiti.
Saditev hmelja. Ko smo natančno zakoličili točke za droge, začnemo saditi. To delo lahko vršimo od začetka marca nadalje do polovice ma a. V ta namen izkopljemo v dobri zemlji najprej z motiko ali z lopato 20—30 cm globoke in 80 cm široke jame. V gramoznati zemlji morajo biti jame 60 cm široke in globoke ter napolnjene 8 kompostom. Že pri rigo-lanju moramo zemljo temeljito pegnojiti s hlevskim gnojem, če pa tedaj ti-<ra msmo Storili, moramo sedaj v izkopano ;ama vreči nekoliko dobro vle^aneza gnrya.' Na'o posadimo v jamo sadež tako, da so očesa oziroma popki obrnjeni navzgor proti površini, nato ga pa zasujemo in dobro potisnemo v zemljo. L a se zemPa okrog njega dobro vleže, jo je po saditvi nekoliko zaliti, najbolje z razredčeno gnojnico. Tudi ©krog sadeža samega je koristno natrosii dobrega razkrojenega gnoja, ki ga pekri-emo z zemljo ter jo okrog in okrog ne-Iiko s lačimo. Paziti ra moramo, da pri tem ne poškodujemo sadeža. Zgornji popek eadeza pride v lahkih zemliah 10—15 cm, v težkih pa 5—10 cm globoko.
Pri saditvi se večkrat vprašuje, 5e zadostuje na eno mesto posaditi samo po en eadez, ah je pa treba dveh. Dosedanje iz-
kušnje so pokazale, da zadostuje en sadež, ta pa mora biti dobro razvit, zdrav in svež.
Prvi poganjki zasajenih korenik poženejo pri dovolj vlažnem in toplem vreme-I nu v 10—14 dneh. Navadno pa ne prodrejo i vsi sadeži naenkrat iz zemlje, temveč ne-, kateri prej, drugi celo več dni pozneje. V slučaju, da nastopijo po saditvi suhi dnevi, je dobro sadež zalivati z vodo ali še bolje z razredčeno gnojnico, s čemer znalno pospešimo rast. Če nimamo gnojnice, dosežemo isti uspeh s čilskim solitrom, ki ga I raztopimo v vodi in s to, seveda zelo raz-! redčeno vodo zalivamo posajeni hmelj. Če nekateri sadeži ne poženejo niti po 20—30 dnevih, jih skrbno odrgnemo in pregledamo, če so še sposobni za življenje. Če I ni upanja, da bodo pognali, jih čimprej zamenjamo z novimi. | Ko dorastejo sadike do pol metra visoko, jih prvič oltopamo in sicer deloma zato, da uničimo plevel, deloma pa da zrahljamo zgornjo plast zemlje ter ohranimo vlago v spodnjih slojih. Kasneje jih moramo vsaj še enkrat okopati.
g Vrednost denarja 19. t, m. Na denarnem trgu ni v zadnjem času opaziti nika-; kih posebnih sprememb izvzemši znatno dviganje italijanske lire. Ta je v zadnjem tednu poskočila ceno na 2.90 Din, potem pa zopet nekoliko nazadovala. Ta skok lire pomenja pa za italijansko gospodarstvo hud udarec, ki se občuti pri popolnem prenehanju izvoza in v naraščajočih kon-kurzih. — Naš dinar je stalen in se drži na curiški borzi stalno na 9.13 centezimov. — Tuje valute na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu notirajo sledeče tečaje: angleški funt 276.6 Din, ameriški dolar 56.85 Din, nemška marka 13.51 Din, švicarski frank 10.95 Din, mažarski pengo 9.95 Din, avstrijski šiling 8.02 Din, italijanska lira 2.82 Din, francoski frank 2.23 Din, češka krona 1.68 Din, grška drahma 0.74 Din, bolgarski lev 0.41 Din, romunski lei 0.34 Din.
g Dovoljen promet z devizami in valutami na ljubljanski borzi. Finančni minister je vsled posredovanja zastopnkov SLS ugodil dolgoletni zahtevi slovenskih gospodarskih krogov in dovolil Ljubljanski borzi za blago in vrednote tudi poslovanje z devizami in valutami. S tem je rešeno eno za Slovenijo zelo važno gospodarsko vprašanje, ker postanemo s tem neodvisni od zagrebške borze.
Cene.
g Ljubljanski trg, V zadnjem tednu pred prazniki je bil trg v Ljubljani precej dobro založen, vendar so ostale cene v glavnem nespremenjene j le v nekaterih predmetih so se radi povpraševanja pred prazniki malo dvignile. Mesoin mesni izdelki- goveje I. 18 Din, II. 10—15 , Dm za kg; telečje I. 20 Din, II. 17 Din: j prašičje I. 27.50 Din, II. 22-25 Din; sla-, °'na 21—24 Din, mast 24-25 Din, šunka I jO -35 Dm. — Perutnina - majhen pi-! sčanec 15 Din, večji 20 Din; kokoš 30-40 Din: Petelini 30-35 Din; race 25-30 Din?
nepitana gos 80—100 Din. .— Mlečni izdelki; mleko liter 2.50-3 Din, surovo maslo za 1 kg -15 Din, čajno maslo 55—60 Din, kuhano maslo 48 Din, bohinjski sir 36—40 Din, sirček 10—12 Din; j a j -c a 0.75—1 Din. Mlevski izdelki žitainfižol: 100 kg pšenice 350—375 Din, rži 275—295 Din, ječmena 270—320 Din, ajde 350—390 Din; moka za 1 kg št. o 5.50—6 Din, št. 1 domača 5.25, št. 2 ba-naška 5.25 Din, št. 3 domača 4.50, št. 4 ba-našlca 4.50 Din, kaša 6—7 Din, ješprenj 6—10 Din, ržena moka 4.50—5 Din, ajdova moka I. 9 Din, II. 6—8 Din; fižol ribničan 400 Din za 100 kg, prepeličar 400 Din, grah 420—500 Din, leča 700—900 Din. — Kurivo; IOO kg premoga 42 Din, kubični meter trdih drv 150 Din, mehkih 75 Din.
g Znižanje cen za sol. Monopolska uprava je že davno obljubila, da bo znižala mcnopolsko takso za sol za 50 para pri kilogramu, dosedaj pa lega še ni izvedla. Trgovski krogi se zaradi te obljube niso marali zalagati s to potrebščino, ker niso vedeli, kdaj stopi to znižanje v veljavo. Ker pa tozadevne odredbe ni hotelo biti, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani brzojavno posredovala, du se pojasni položaj. Na to je dobila odgovor, da je upravni odbor monopolne uprave že sklenil znižati navedeno mono-polsko takso in da čaka ta sklep samo še na podpis finančnega ministra.
g Mariborsko tržišče usnja in kož. V zadnji dobi so se v Mariboru plačevale za usnje in kože naslednje cene: konjske kože 75—150 Din komad, goveje kože 10—12 Din kg, telečje 17—19 Din kg, svinjske 9 Din kg, gornje usnje 75—100 Din kg, podplati 40—60 Din za kg.
g Tržišče z lesom. Iz raznih krajev naše države poročajo, da je kupčija z lesom precej živahna, vendar se držijo cene še vedno precej nizko. Veliko lesa se kupuje že doma, še mnogo več ga pa gre v inozemstvo, predvsem v Italijo, ki je vsled dvif«a lire postala naša najmočnejša od;e-malka. Na zboljšanje cen pa zaenkrat ni že mislili, ker je konkurenca zelo velika, Najbolj nam konkurira Avstrija, ki izvaža mnogo lera v Italijo, pa tudi v druge države, predvsem v Nemčijo in na Mažarsko. Največje zanimanje je za stavbni les, katerega cene rastejo. Tudi na Špansko gre v zadnjem času precej lesa iz Jugoslavije, Zato bi bilo priporočati, da se naši lesni trgovci obrnejo v to državo in skušajo pridobiti ta važni lesni trg za mehki les. Pri tem bi bilo treba seveda tudi delovati na to, da se pripravlja sklenitev trgovinske pogodbe s to državo.
Živina.
g Ljubljanski živinski sejem. Na zadnji sejem je bilo prignanih 412 konj, 61 volov, 57 krav, 7 telet in 563 prašičev za rejo. Prodanih pa je bilo 95 konj, 39 volov, 36 krav, 6 telet in 325 prašičkov za rejo. Cene so bile v glavnem nespremenjene in se je plačevalo za kg žive teže: voli prvovrstni 9.50 Din, drugovrstni 7—8 Din, tre-tjevrstni 6.50 Din; krav« prvovrstne 6.25
d0 8 Din, krave klobosarice 2.50—3 Din; teleta 10—11.50 Din. Konji po kakovosti do 5C00 Din komad. Prašiči po starosti in kakovosti od 175 do 3C0 Din komad. — Kupčija je bila precej živahna posebno dede prašičev. Nekaj konj je bilo prodanih v Avstrijo. Cene so bile nespremenjene le prvovrstni voli so se podražili za 'O par pri kilogramu.
g živinski sejm v Mariboru. Prignanih je bilo 22 konj, 6 bikov, 118 volov, 336 krav in 18 telet, skupno 500 komadov. Povprečne teže za kg žive teže so bile: debeli voli &—8.25 Din, poldebeli 7.50—3 Din, biki za klanje 6.25—7.50 Din, klavne krave debele 6.25—7 Din, plemenske .krave 4—5.25 Dint krave za klobasarje 2.50-— 350 Din, molzne in breje krave 4—6 Din, m'ada živina 6.25—9.50 Din. — Prodanih je bilo 250 komadov, od teh za izvoz v Italijo 6, v Avstrijo 14. — Mesnecene: govedina &—18 Din za kg, teletina 10—19 Din, svinjina 15-27.50 Din kg. Kupčija je
bila srednja,
g Prašičji sejem v Mariboru. Prignanih je bilo 202 prašičev. Cene so bile za ko-n:ad; pujski 5—6 tednov stari 90—ICO Din, 7—9 tednov 150—200 Din, prašički 3—4 mescce stari 260- 350 Din, 5—7 mcsccev 42C—450 Din, 8—10 inesceev 530—550 Din, 1 leto stari 1250—15C0 Din komad. Za kg žive teže se je p'ačevalo 9.50—11 Din, mrtve teže 15—16 Din. Prodalo se ja 147 komadov. Kupčija je bila bolj srednja.
g Uvoz živine in mesa v Španijo zopet dovoljeno. Kakor je bilo že sporočeno, je svojčas španska vlada prepovedala _uvoz naše živine in mesa v evojo državo i r. veterinarskih razlogov. Sedaj pa je na posredovanje naše vlade ta odlok razveljavila in ponovno dovolila uvoz živine in mesa iz Jugoslavije,
g Nemčija zabranila uvoz prašičev iz Jugoslavije. Nemška vlada jc iz veterinarskih in zdravstvenih razlogov zabranila uvoz živih in zaklanih prašičev iz Jugos^-vije. Ta odredba nemške vlade je naše izvoznike presenetila. Iz Madžarske se namreč lahko uvaža v Nemčijo, četudi so tam zdravstvene razmere slabše nego pri nas. Zato so gospodarski krogi naprosili zunanjega ministra, da v tem pogledu posreduje.
g Semnji od 2.r>. aprila do 7. mitja 1027. Metlika (23. aprila), Semič (23. aprila), Domžale (4. na'a), Eanjaloka (2. maja), Kočevje (4. m a a), Ribnica (25. aprila), pri Cerkvi obe. Slruge (28. aprila), Velika Slo-vica (27. aprila), Ho'avlje (25. aor.), Kranj (2. n:aa), Polane (4. ma:a), Selca (3. maja), škofja Loka (23. apr.), Bučka (25. aprila), Bušeta vas (26. aprila), Ja^njonica (25- apr.), Krško (4. maja), Sv. Jurij v glav. Krško (25. apr.), št. Rnpert (30. apr.), Vesela gora (27. apr.), Litija (4. maja), Pod-bukovje (25. apr.), Vače (25. apr.), Grosu-P'je (25. apr.), Ig (25. aor.), Lož (4. ma!a), • Vid pri Logatcu (25. aprila), Toplice Pr< Novem mestu (5. ma;a), Jesenice n:a'a), Sv. Lenart v Slov. goricah aprila), Rogatec (25. aprila), Vojnik (f- aprila), Vransko (27. aprila). Št. Jurij ot) laboru (25. apr.), Oplotnica (25. apr.),
Dobova (25. apr.), Kozje (28. apr.), Pišece (28. aprila), Konjice (25. afrila), Dol pri Hrastniku (25. aprila), Studenice pri Polj-čanah (2. na a), Pekel pri Poljčanah (2. maja), Loka (3. maja), Slov. Bistrica (4. maja), Št. Jui ob juž. žel. (4. muja), Sv. Lovrenc (4. nia:a), Svečina (4. rra a), Gornji grad (4. ma^a), Sv. Trojica v Slov. goricah (4. rna;a), Sv. tarfcara (5. maja), Trbovlje (5. maja), Spodnja Kostrivnica (7. maja), Sv. Mohcr (26. apr.).
g Naš izvoz jabclk. Iz naše države smo v letu 1926 izvozili 21.902 toni jabclk (2190 vagonov) v vrednosti 47.2 milijona dinarjev. Z ozirom na celotni pridelek je obseg izvoza r.icer majhen, vendar pa nam pokaže, koliko denarja bi se dalo dobiti, če bi se izvozu tega blaga posvetila večja pažnja i 1 če bi se izvozna trgovina organizirala. I-iajveč jabolk smo izvozili v Avstrijo in sicer 11,406 ton in v Nemčijo 7184 ton.
g Zalege dalmatinskega vina v Šibi-ni!:u. Iz Šibcnika poročajo, da je v le n mestu in okolici šc več vagonov vina na razpolago. V samem mestu je kakih 30 tisoč hektolitrov prvovrstnega vina r.a prodaj in sicer po preccj ugodnih cenah. Črna vina sc prodajajo po 4.40—4.75 Din, bela po 5.50—6.50 Din, opolo pa po 5,50 do 6 Din za liter.
g Stanje poeavkov in živine v mesecu marcu. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo v marcu t. 1. splošno stanje pšenice, ječmena in rži med zelo dobrim in dobrim, stanja ovsa pa med dobrim in zelo dobrim. Prav tako ja bilo sta-Dja drugih kulturnih rastlin dobro in zelo dobro. To velja za fižol, grah, sočivje, krompir, korenje in repo; pa li za travnike, deteljo in iucerno. Sploš ) stanje vinogradov in sadovnjakov je bilo zelo dobro. Bolezni in druge škode na kulturah ni bilo zabeležili v večji meri. Krme ne primanjkuje. — Tudi kužnih bolezni med živino ni tilo v večjem obsegu. — Fri-pomniti je tu, da se podatki o krompirju in drugih za nas poznejših rastlin nanašajo na naše južne kraje, kakor je Dalmacija in Maccdonija, ki ima rane kulture. Vendar je to v tako malem obsegu, da ni na mestu, da se ti podatki objavljajo za celo državo.
g Padanje cen zemljišč v Vojvodini. Splošna gospodarska kriza v kmetijstvu v Vojvodini prihaja do izraza tudi v nazadovanju cen zemljiščem. Ccre, ki so prej dosegle višek 40.C00 Din ra katastrski orrl, r.o v zadnjem času nazadovale na 10.030 Din. Dočim jc bila cena 40.000 previsoka, je lO.OCO Din za en oral plodne zemlje vendarle premalo. Tako nizke cene se niso mogle držati, zato se opaža ponovno dviganje cen zemljiščem, ki je doseglo že 15.000—17.000 za oral.
g Trst, Reka in drugih 12 svobodnih luk v Italiji. Italijanska vlada je sklerila proglasiti 14 pomorskih mest kot svobodne luke. Glasom zakonskega načrta, ki ie bil sprejet na seji ministrskega sveta, se vlada pooblašča, da more 14 imenom navedenih luk v vsakem času prog'asiti svobodnim lukam in to v celoti ali deloma za Jobo 30 let. Na blago, ki bo uvažalo v te luke, se ne bo pobirala carina, s čemer
bo pomorski blagovni promet zelo olajšan. Glasom vesti iz merodajne strani bosta Trst in Reka v kratkem proglašeni svobodnim lukam.
g Širjenje hmeljarstva v naši državi. Posebno v zadnjem letu se je zače'a kultura hmelja v naši državi zelo širiti. K temu so kmetovalce zapeljevale visoke cene za hmelj v zadnjih letih in huda gospodarska kriza v kmetijstvu. Predvsem v Sloveniji se opaža ta pojav, ki zavzema vedno večje mere. Še po vojni se je hmelj gojil le v Savinjski dolini in okol'ci Maren-bergaj sedaj ga pa uvajajo tudi v Prek-murju, okolici Laškega, Trbovelj in Zagorja, na Dolenjskem in celo v Belokra-jini ter v logaškem okraju se delajo ž njim poskusi. V Eački bo se hmeljski nasadi ogromno povečali, hmeljarstvo se širi tudi v Sremii, uvaja se v Bosni in celo v Južni Sibiji. Vsi ti poskusi se de'ajo večinoma brez strokovnjakov in ne glede na to, ali je dotični kraj primeren za to kulturo ali ne. Marsikje bo pa kmalu nastopilo razočaranje, ki se bo izkazalo, da dotični kraj ni primeren za hmeljarstvo.
©srednie mlekarne
LJUBLJANA, Maistrova 10
nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse rr.lečne proizvode, kakor: prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, švicarski emcntalski in polcmen-talski sir, trapistovski sir vseh vrst i. dr. izdelke.
Pozor, Gorenfci!
Ne pozabite pri nattupu spomlad, oblek, da boste najbolje in najceneje postreženi v rcodni trgovini
VINKO SAVKIKA — RADOVLJICA.
Edino najboljši $jtfa|nj	fo pletiflli ŠVlC.
„Disfe;ed" stroji ter ko'esa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. gsegclinca
orstzner, a <ujr
Najnižje cene! Tudi na obrokel
Hubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
In »pomladne in itine oftltKe imairo veliho z<fio«o novodosieta mošhetfa In žeiishega blaga ti tepo szmro svilenih rut in £«it>
mmmi & jurjovec
Londona, ssiriiarteva ulica 5 ttro a£l sivllle pišite po vzorce!
ra REDNI OBČNI ZBOR Osrednja Čip-HtfStiKlJ karske zadiuge r. z. z o. z. ▼ Ljubljani,
kateri se bo vršil T nedeljo 8. iraja 1927 ob 10 dop. v spodnjih prostorih I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za teto 1926. in sklepanje o razdelitvi bilančnega prebftka. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti, — V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi obč. zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo veljavno sklepal ne glede na število glasov.
Amerikanske žage
Atkins - Saws velika zaloga vseh velikosti. Rn-doll DERŽAJ, Ljubliana, Slomškova ulica It. L
6®
OBLEKE ZA BIRMANCE
dobite po jako solidnih cenah in v lopi izbiri pri M. JERIHA, Gorenja vas, RIBNICA, Dolenjsko. Naročila se na željo izvrSijo tudi po meri in po pošti proti povzetju.
Koua trpina manufalihire, nouo blago in nove nizke m
Josip ŠMbar
Lluisijana, Stari trg Z1 ppisg Zaiainilia
istrsko BRINJE, SLIVE in FIGE
dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU v Ljub-__ ljani, Dunajska cesla Itev. 36.
100 Din nagrade
znamke za 2 Din na J. Olrin, Rovte - Logatec.
Krojači
pozor!
fJ0iKE^FE nudi P° brezkonkurenčnih cenah tvrdka FRANC SENČAR, Ljutomer. - Vzorci na «Zpolag0. 3052 Razpošiljate* po poitU
„Domoljubov" Mali oglasnik 1 Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kinet. potrebščino ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov 07. i r. i obrtniki pomočnikov ali vajencev iu narobe.	
nujnim za lanski let-rmiilks nik Ilustriranega ..Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani.	Sprejme ae takoj priden in rigrrb 14-10 let pošten za poljska dela. Plača po dogovoru. — Val. Jalen, Hlebce 5 p. Lesce
Petaki uajinec v starosti od 14-15 let so sprejme pri Ivanu Vrtačuiku, Tržaška c. Stev. IV, Ljubljana.	
	M.JERIHA, kro ač, Gorenja vas-Ribnica, Dolenjsko sprejme takoj hrojašlicga uajcnca Vprašati pismeno.
HlaDBC1:1 KmeSkodel° mupuu ea sprpj„ip _ Naslop takoj, plača po dogo oru. Ivan Perko, Zg. šiška 7 pri Ljublj.	
	sprei- yajenca 73 m|- meni „„rcL-n obrt. — Joief Kunčič, Podgora št. 6, št. Vid nad Ljubljano.
Kupim jijijn iu neko-maujšo —— liko zemlje zraven za okroglo : o 00ii Din po dogovoru. Ponudbe na upr. „S o-venca" pod »Hiša".	
	Naprodaj ali v najem hiša in sirolsrna v Mošeniku, pošta Moravče. Franc Smrkolj.
Vi grešite
proti samemu sobi, zanemarjalo Vaše telo, Vas obraz, Vašo roke, Vaše las-, J-rava sredstva /a negovanje lepoto za Vas in Vaš < obitelj bo: Fellerjeva prava kavkaška pomada za o r; a In zaSčIto ki./p 7, marko „Elsa", ona vam ohrani mladost in lepoto, vpijt» so v k«»/.o in jo dela tucliko in haržunasto. Strmeli losto. kako liiiro Vam gineo pego, mozoloi,
soio.oi, rdeča mesta in gube na koži. Fellerjeva močna ,,Elsa*' po nada /a rast 'as zabra n mjo izpadanje las, proratio osivelost, odstran nje prhluj, dola krhko laso mehke, gibko in pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lorirlai ene ali po 1 lonček od oboli po mad z zavojiiino in poštnino vred Din .'li'-,
Pellerjeva mila zdravja In lepote z inarko „K!sa" naj plemenitejšo kakovo-ti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej lo J
navadna toaletna mila. Poizkusilo enkrat: ISlsa - lilijfno mlet-ro milo, Elsn-muien jakovo milo, Klsa-gllcerlnsko n»l.o. Elsn-bornkso vo milo. Kis --, a-•ranovo milo, EIsa-m !o za brlt.e iu nikdar no boste I hoteli uporabljati druzoga mila. V,a poizkus 5 kom. f I Elsa mila /.e z zavojnino in poštnino vred Din f»J'-t J
I Te cen • se • azumejn le, če se posljo denar vnaprej, kor se proti povzetju /.viša poštnina za 10'— Din
Naročila naslovite to'no takolo:
EUSEN M. F£LLSR, lekarnar
Dolnja S ulica, Bisair^ 16, Hrvatska j
KAMKO - CEMENTNE IZDELKE
spomenike, okvirje, podsta.-c, opeko itd. iina po-ccni Franc MEŽNAR, Ifcar,	2912
V mistev
sprejema ter najsolidncje izdela kmct«ko pšenico Elektrovajjni mlin It. Zakotnik na Trati (kolvodv. Škofja Loka).
Meh 23 smefr.
Gospa: >Ali mislite, da so nasprolstva žene in moža v zakonu izenačijo?«
Gospod: >0 seveda so. (ilejh, moja žena n. pr. je imela ravno toliko dote kolikor jaz dolgov.«
*
Ivanček: »Poglej, poglej mama, talo opica pa ravno tako izgleda kot naš stric Nando.c
Mati: »Toda Ivanček, kaj takega vendar no smeš govorili.«
Ivanček: »Ah, kaj, saj naju opica ne razume,
*
Prijateljica: >Vcs kaj, Ančka, ampak tvoj fant je pa res zelo majhen.«
Ančka: »Co jo prav, moj jo pa le.« *
Tone jo vodil neko prijateljico skozi menežarijo. Ko sta prišla do divjih psov, se jo prijateljica stisnila k Tonetu ter rekla: »Oprosti, toda teh psov so kar bojim.«
.'■I)a, da,« jo rekel Tono ves vesel, »lo
pojdiva le naprej, tamle prideva k levom.« ★
»Pa sto že zopet tako pozno vstali, Ana, kako to vendar?«
»Sama ne vem, kako je to. Zdi se mi, da prepočasi spim.«
Bili
kakršnihol časi
brez
- življenje
m9
c, irilra, lil]
Vsled ve ike zaloge odprodajam vse IliiJfllžtakilK Ukcjo do preklica £Q izredno nizhih cenah S
Vsakdo naj se pred nakupom prepriča o resničnosti teh navedb I
Bogata izbira! M. .	Dobro blago I
iiiuKe cene J
Za obilen obisk se priporoča ilnfon Esžif.
ViifB- v ar?:—**
•Ti, fant, ali si videl avto Iu skozi voziti?« — ^S kolikimi osebami?« — »Oo-spod, gospa in majhen fantek.« — »Da, da, tu skozi so se peljali, tam na desno morate zavili.« — »Hvala lepa. Potem jih bomo pa kmalu dotekli.« — »Tega pa no verjamem.« — »Nc? Kedaj pa so so peljali tod skozi?« — »No vem dobro, ali jo bilo danes teden ali včeraj teden.« ■k
Zopet sta so sprla namreč fant in dekle. Pravi ona: »No, sedaj boš pa golovo hotel imeti prstan nazaj, ne?« — On: »Kar obdrži ga. Saj bi tako nobeni ne bil prav,
k večjemu, če bi ga na palec nataknila.
★
Pisarniški predstojnik: »Jutrišnji dan hočeto torej imeli prosto? Čemu?«
Knjigovodja: »Ker praznujem svojo srebrno poroko.«
Predstojnik: »Tako. In ker ste ocenjeni, mislite, da vam vsakih petindvajset let gre en dan prosto.«
¥
Nekdo je prišel na obisk, pa ni hotel oditi. »Ali gro vaša ura prav?« — »Ne, tej uri pravimo obisk.« — »Kako to?« —' »Zato, ker sploh ne gre.«