1927 M Ji T S EN GOSJ>OniNJJ2 št* ■ . J Vigofa. Se o polivali in nagradi pri domaČi vzgoji. Mnoge so napake, ki jih narede naše matere pri vzgoji; ena največjih je, da zlorabljajo pohvalo in nagrado. — O*1"014, j0 n. pr. neprijazen in se ne poboljša kljub vsem opominom; trmast je in ne izda pri njem nobena beseda; zlagal se je in kljub vsemu prigovarjanju noče priznati resnice. Pa gre takole mehka mati k otroku in je prav prijazna s paglavcem in mu reče: »Glej, srček, bodi no danes prijazen z bratci in sestricami, potem ti bom pa nekaj lepega dala.« Ali pa: »Bodi vljuden, pa ti dam prav lepo jabolkok Ali pa: >Le po pravici povej, pa pojdeš v nedeljo k teti!« In otrok je prijazen in vljuden in tudi po pravici pove, pa ne, ker to že samo od sebe mora tako bibi, ampak zaradi plačila. Za svojo neprijaznost, trmo, nevljudnost, laž je zaslužil kazen, zdaj ga je pa mali še plačala za vse te napake. S tako vzgojo se otrok nikoli ne bo odvadil trme in nevljudnosti. Te napake bo prav rad ponavljal in prav pogosto, saj ga mati zato nagradi s samimi dobrimi rečmi. Vsaka mati, ki s prošnjo ali z obljubo in nagrado misli pri otroku kaj doseči, naj ve, da s tem otroka le pokvari in uniči vsakršen uspeli pri vzgo»i. Otrok mora vedeti, da nima Eravice do kakega plačila, če ni storil več ot svojo dolžnost. Zato naj vsaka mati gleda, da je ne premaga srce pri vzgoji, ampak pamet. Kako pa naj se pohvala In nagrada izvrši? Mati naj s prijaznimi besedami izreče otroku svoje priznanje, nikoli pa ne e pretiranimi izrazi, ali z ljubimkanjem. Nikoli naj otroka ne pohvali vpričo drugih, da se otrok ne prevzame. Kar se tiče nagrad in plačila naj bodo le taka, ki ne vzbujajo čutnosti in ničemurnosti; torej ne slaščice ali nakitje. Tudi preveč igrač ni dobro. Mati naj navadi otroka, da je vesel, če dobi kot plačilo za svojo izredno pridnost koristne in praktične reči; n. pr. knjigo, Šolske potrebščine, kakšno obleko, ki 6i jo je dolgo želel, aH sploh kako drugo veselje. Zelo nevaren bi bil v takih slučajih denar, ki naj iz vzgoje sploh Izgine. Za darila v denarju, ki jih otrok dobi pri raznih obiskih sorodnikov, naj ima otrok svoj »šparovček«, ki pa naj bo res samo njegov. Važno je tudi, da so nagrade in plačila, ki jih otrok prejema rajše, bolj redka, kakor pa pogosta. Otrok, ki ga starši kar obsipljejo z darovi, nekako otopi in nima nad ničemur več pravega veselja. Pač pa naj se navadi, da je tudi z malim plačilom zadovoljen. Pametna razdelitev nagrad otroka tem večkrat razveseli. Tako varčevanje tudi otroka nauči varčnosti in skromnosti. Pouk v krojnem risanju In ptikrolevanhi damskiti oblek daje edino strok, bprašana učiteljica ROZA MEDVED — Ljubljana, Mwtnl trf Stev. 24, »064 „Za materin dan" ima Orliška zveza, Ljubljana, Ljudski dom, pripravljene lepe deklamacije, kakor: >Naše ljube ljube mame«, »Mati«, »Tam mrtva mamica«, »Sirota«, »Hči na grobu matere«, »Predica« itd. Prav tako lep dramatičen prizor »Materin zaklad« i. dr. Razpošilja se le celotna zbirka. Naročajte pridno in pravočasno, da bo 25. marec prav lep praznik naših mater! Tudi 3. štev. »Vigredi«, ki izide 5e pred 1. marcem, prinese lepe deklamacije in ganljiv prizor »Ko umira mama«. Pridno segajte po nji I Prav primerno darilo za »materin dan« vprav za mlade matere je knjiga »Mati vzgojiteljica«. Vsaka slovenska mati, ki je še nima, naj jo dobi za svoj prazniki Cena 16 Din; naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Naša prehrana. Hrana ima namen, da nadomesti pozabljene moči človeškega telesa, ki so se izrabile z delom. Tudi sicer se človeško telo neprestano giblje po notranjih organih in izmenjava svoje snovi in moči. To izmenjavo je treba dopolniti in nadomestiti z novimi snovmi, ki jih človeškemu telesu največ dovaja hrana. Tudi spanje in počitek, sveži zrak in mir izpopolnijo nekoliko te izrabljene moči; največ pa stori hrana. Živila, ki jih potrebujemo za našo prehrano, so tem koristnejša, čim več vsebujejo hranilnih snovi, ki jih rabi telo v nadomestek za porabljene moči. Zato je za gospodinjo velike važnosti, da pozna: 1. vrednost živil za človeško telo, 2. kakšne redilne snovi človek "sploh potrebuje, 3. v katerih živilih je največ potrebnih redilnih snovi. O potrebi prehrane prav nihče ne dvorni. Dobro vemo, kako medli in za delo nesposobni postanemo, če dolgo že nismo jedli, če želodec iznova zahteva svojih pravic. Spomnimo se le nazaj v čase vojne, ko nismo imeli zadostne in tudi ne primerne hrane, kako hitro smo opešali. človeško telo potrebuje: beljakovino, škrob (ogljikovi hidrati), maščobo, razne soli in vodo. B e 1 j a k o v i n o, ki je v vseh živalskih in rastlinskih živilih, potrebujejo vsi človeški organi. Potrebna je za tvoritev krvi, sesa vase kisik in ga oddaja s krvjo vsem organom. Pri tvoritvi mišic je beljakovina najvažnejši del in ker so mišice ta-korekoč človeška moč in najvažnejše orodje za vsakršno delo, je treba beljakovino pri prehrani v prvi vrsti v pošte vati. Ogljikovi hidrati, to je v prvi vrsti šk r ob, ki ga dobivamo iz vseh rastlinskih hranil, v prvi vrsti iz moke, krompirja, riža in Iz sladkorja, dado telesu toploto. So nekako to, kakor premog za stroj. M a š č o b a, ki jo dobivamo od živali (mast, slanina, maslo) in rastlin (olje in rastlinska mast) je potrebna za telesno ma- ščobo, ki je potrebujejo vsi organi, pa tudi za telesno toploto in življensko moč. Zelo važne so razne redilne soli, ki jih dobivamo iz vseh rastlinskih hranil, iz mesa in iz vode. Tudi voda je neobhodno potrebno hranilo; človeško telo jo rabi za tvoritev krvi, raznih sokov v notranjosti. Ta hranila pa rabi človek v nekem posebnem razmerju. Nihče ne more živeti od samega kruha ali od samega mesa ali maščobe. Povprečno potrebuje človek vsak dan 110 g beljakovine, 60 g masti, 500 g ogljikovih hidratov, t. j. moke, sladkorja. Treba jo jesti taka živila, ki vsebujejo vsa ta hranila. Koliko more gospodinja pri tem sodelovati, se bomo razgovarjale v nekaterih številkah našega lista. Vrt. Gorka greda ali guojak. Gorka greda nam služi za to, da se v njej vzgajajo sadike za rano zelenjad, sadike takih vrtnih rastlin, katere bi v našem zanje prekratkem poletju ne mogle dozo-reti, potem pa tudi take, katerih seme vskali le pod steklom. Potemtakem je topla greda neobhodno potrebna pri vrtnarstvu. Potrebna je tudi po posameznih vrtovih, saj nam nudi od zgodnje pomladi do pozne jeleni veliko koristi.' Velikost gnojaka naj se ravna po velikosti vrta. 5 m dolg in 1 in pol metra širok gnojak zadostuje za precej velik vrt. Prva stvar pri gorkl gredi je solnčna lega, ki je zavarovana proti severu z zidom aH plotom, obrnjena pa proti jugu. Solnčna toplota je prvi pogoj za vspevanje zelenjad-nic, nasajenih v gnojak. Za gnojak je treba štirih bistvenih delov in sicer: jame, oboda, oken in odeje. Za jamo izkoplji na določenem kraju 60 cm globoko ter tako dolgo in široko, kakor je namenjeno za gnojak. Obod je zbit iz debelih mecesnovih aH borovih desk, tako da je primeren jami in bo gledal spodaj kak;h 20 cm, zadaj pa kakih 40 cm iz zemlje. Poprečne skobe, ki so oddaljene za ši-rokost okna morajo biti tako napravljene, da imajo na obeh straneh zaslombo za okna in je treba za 5 oken štiri take skobe. Da bo obod trpežnejši, ga namazi od znotraj in od zunaj s terom. Da se ne bo premikal, ga zapažl okoli in okoli s prstjo. Okna morajo biti dolga in široka tako, da se prilegajo odprtinam med skobami. Za okna moramo vzeti mecesnov les, ki je trši od jelove^n. Okvir za okna mora biti močan in okovan z železnimi kljukami na oglih. Imeti morajo okna dve ali tri po-dolžne letve, med katere vlagamo steklo (šipe) in sicer tako, kot se vlaga opeka na strehi. Po tako vloženih šipah se odtaka deževnica in se ne poceja v gorko gredo. Tople grede prirejamo zgodaj spomladi, meseca februarja ali marca. Takrat so noči še mrzle, zato morajo imeti gnojaki odejo, ki jih varuje, da se ne ohlade zele-njadnice, v njih nasejane, Ptrnn 112. Najboljša odeja ic slamnica, to je iz otepov sešita, oziroma zvezana odeja. Kjer pa te ni, zadostujejo tudi vreče, stare nerabne d;.;ke, £tarc odeje in stare zavržene preproge. TopJe grede zagrinjajmo takoj po solnčnein zahodu in sicer najprej z odejo, čez to pa še z deskami. Deske ovirajo izhlapevanje toplote in varujejo, da odeje ne oditrrni vihar. Deske odstranimo šele tedaj, ko se je ozračje toliko ogrelo, da se ni več bati ohlajenja zelenjadnic. A ne le ohbjenjc, ampak tudi premočni solnčni žarki škodujejo zelenjadi. Zato je treba okna ob taki nevarnosti obsenčiti. Najna-vadinjša senčila so iz drobnih remeljcev sestavljene pletenine, ki se po potrebi hitro razgrnejo, pa zopet hitro odstranijo. Iz smrekovih vej, ki so jim odpadle igle, se naredi prav dobro senčilo. Zasenčimo pa tudi lahko s tem, da namažemo ali pa poškropimo šipe z apnenim beležem. Taka senčila nam služijo le tedaj, ko je solnce ix visoko na nebu in bi prevroči njegovi žarki zamorili mlado, nežno zelenje. Zemlja za gnojak. Ena Lrmed najvažnejših potrebščin za gnojak je zemlja. Zemlja za gnojak mora biti dobro pregnojena, rahla in rodovitna. Najboljši j* kompast, če tega ni zadostuje tudi vrtna zemlja, ki mora biti že v jeseni pripravljena, da premr-zne čez zimo. To prst aicramo pred uporabo presejati in ii primešati peska (moke), da bo rahlejša. Tako prst mbimo le takrat, ko smo si napravili prvikrat gnojak. Za poznejšo rabo pa imamo dovolj boljše snovi sa dohro zemljo. Iz gnoja, ki ga nalagamo v toolo gredo, se napravi prav dobra zemlja. Gnoj med letom sprhni v jaTii. V jeseni izmečemo to iz jame na dolge podolgnste kupe. Te kupe pozimi večkrat premešamo, da gnoj popolnoma sprhni. Tudi to prst moramo pred uporabo presejati in ji primešati peska, da bo bolj rahla. (Dalje.) Ženitovanjsko kosilo II. Goveja juha s pljučnim štrukljem. Jetrne in krvave klobase s kislo repo. Goveje meso obloženo s krompirjevim pirejem, dušenim ohrovtom, ocvrto zeleno in čebulna omaka. Gorka slaninska potica. Prašičje stegno v omaki z rezančnim vencem. Kuhane češplje. Vinski ko'ač. Čokoladna torta s spenjeno smetano. To navodilo je posebno pripravno, ako se pri tej priliki zakolje prešič. Govejo juho zna že vsaka gospodinja pripraviti, zato pa začnem z drugimi navodili in sicer; Pljučni štrukelj za v juho. Napravi vlečeno testo iz 24 dkg moke, eno osminko litra vode enega beljaka in nekoliko soli. Medtem ko testo počiva, napravi nadev. Skuhaj in drobno sesekljaj četrt kilograma prašičjih pljuč, prepraži jih v žlici masti, v kateri si zarumenila nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, prideni ščep popra, majaronovih plev, eno zemljo aH kruha v vodi namočeno in dobro ožeto, par žlic juhe in soli dobro zmešaj in ko prevre, odstavi in v nekoliko ohlajeno ubij eno debelo jajce a» in še dobro zmešaj. Testo razvalja) in raztegni, pomaži z nadevom, potresi žlico drobtin, od dveh nasprotnih strani skup zvij, podolgem prerezi, položi na pomazan pleh in speci. Pečeni štrukelj razreži v dva prsta debele koščke, stresi v prece-jeno juho in postavi takoj na mizo. Za vsako osebo zadostujeta dva koščka. Krompirjev pire. Skuhaj kakih pet srednje debelih olupljenih krompirjev v slani vodi. Kuhanemu odcedi vodo, stlači ga prav dobro s kuhalnico ter mu prilij osminko litra zavretega mleka, žlico kisle smetane ali kosec surovega masla. Ko naložiš krompir okrog mesu, ga potresi z na listke narezano in rumeno v masti pre-cvrto čebulo. Dušeni ohrovt, Osnaii, nareži, operi eno ohrovtovo glavo in z vrelo vrelo vodo popari in skuhaj v osoljeni vreli vodi; kuhanega odcedi in stresi v bledo redko pre-žganje, v katerem si nekoliko zarumenila strok češnja, košček čebule in vejico zelenega peteršilja, vse dobro zrezano. Ko ohrovt neka) minul dušiš, ga premešaj, potresi prav malo s poprom in zalij z juho ali krompirjevko. Pusti, da še nekaj minut vre. Ocvrta zelena. Zeleno skuhaj ne pre-mehko, jo olupi in žreži na mezinec debele ko«e, nekoliko posoli, povaljaj v moki, v raztepenem jajcu in drobtinah ter naglo ocvri na masti. Čebulna omaka. Dem v kozo eno veliko žlico masti, ko j t razbeljena, ji prideni ščep sladkorja in ko se zarumeni, prideni J—4 žlice drobno sesekljane čebule in čebulo nekaj časa mešaj, nato prideni 2—3 žlice moke in skupaj prav dobro po-praži in zarumeni, nato prilij juhe ali vode in kisa po okusu in kuhaj že nekoliko časa, da je omaka gosto tekoča. Gorka sianinska ali ocvirkova potica. Najprej raztopi v štirih žličah moke 2 dkg drožja in žličico sladkorja. Nato napravi iz enega litra (pol kilograma) moke, nekoliko soli in treh osmink litra gorkega mleka in pripravljenih drožij testo, ki ga s kuhalnico dobro stepaj, potem pa pusti vzhajati; ko je vzšlo, segrej ocvirke ter z njimi in s pestjo krušnih drobtin, eno žlico sladkorja in nekoliko cimeta potresi testo, ki si ga razvaljala na prst debelo. Testo zvij v potico, ki naj vzhaja, potem jo sped in postavi gorko na mizo. Prašičje stegno v omaki z rezančnim vencem. Kos prašičjega stegna (2 kg) po-drgni s soljo in poprom, položi v kozo in poli) s sledečo marinado: zavri eno osminko litra vina, eno osminko litra vode, 1_2 žlici kisa, kateremu prideni en lavorj^v hst ščep kumne in lupine pol limone. Nato prideni za eno jajce surovega masla in košček čebule, postavi kozo v pečico in med večkratnim polivanjem počasi peci. Ko je meso mehko in začne rume-neti, ga polij s tremi osminkami litra ki-s e smetane, med katero si zmešala veliko žlico moke in nekaj žlic juhe. Ko v tej smetani prevre, pečenko razreži in jo naloži na krožnike, v katerih si pripravila rezanem venec in jo oblij z omako Reza&čni venec. Napravi široke re-zance (nudelme) in jih skuhaj v osoljeni vrel, vod,. Kuhane odcedi in stresi v kozo, v kateri si segrela nekoliko SUro. vega masla. Nekajkrat jih premešaj in ;a naloži v okroglo plitvo skledo ali krožnik v venec, pomaii jih z raztepenim jajc<;m in postavi jih v pražo, da se nekoliko rumene. Vinski kolač. Zreži pet žt-mel; na me. zinec debele rezine, ocvri jih po eni 6trani v maslu ali masti in jih stresi na krožnik, V lončku zavri četrt litra črnega vina i koscem cimeta, limonino lupino in eno žlico sladkorja; s tem polij ocvrte rezine ter pusti, da se dobro napoje in narastejo, Olupi šest srednje debelih jabolk ter jih zreži na rezine. Testo pa takole napravi) Nalij v lonček štiri žlice mlačnega mleka, prideni mu žličico sladkorja in 2—3 dkg drožja, to zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Potem zmešaj v skledi tri osraink« Htra toplega mleka, eno žlico sladkorja, eno jajce, šest dkg surovega masla, pri. pravljeni kvas in 60 dkg moke, prideni žličico soli in vse skupaj s kuhalnico zmešaj in stepaj četrt urej stepeno potresi po vrhu z moko, pokrij s pTtičem in pusti na gorkeni vzhajati. Vzhajano testo stresi na z moko potreseno dečko; razvaljaj ga za mezinec na debelo. Pomaži pleh in ga obloži z razvaljanim testom, da na dveh straneh čez pleh visi. Položi po testu eno vrsto napojenih rezin, na rezine nastrgana jabolka, ki jih potresi s sladkorjem, če imaš, zopet rezine in jabolka Ko si vse porabila, zapogni testo od obeh strani proti sredi, da je ves nadev pokrit. Postavi še za 15—20 minut na gorko, da vzide. Pomaži z jajcem in peci v vedni« vroči pečici dobre pol ure. Pečeno zreži na poljubne kose in postavi s sladkorjem potresene na mizo. Čokoladna torta. Mešaj pol ure 14 dk|j sladkorja, šest rumenjakov in drobno zrezane lupine polovico limone, primešaj 5 dkg nastrgane čokolade, sneg 6 beljakov, 9 dkg moke in polovico pecilnega praška. To mešanje stresi v pomazan tortni model, peci pogasi tri četrt ure. Ohlajeno torto preden postaviš na nm°-zreži in nadevaj po vrhu s spenjeno smetano 1—2 prsta na visoko. Ali če nimaš čokolade pa pridem 2 dkg kakao in 12 dkg moke. Spenjena smetana se posebno pozimi rada napravi, in sicer takole: Tolči t šM ki je za sneg v kotliču en četrt litra slad«« smetane tako dolgo, da se speni in naraste. Prideni 1—2 žlici vaniljevega sla"' korja. M- ° Praktični migljaji. Ako postanejo krtače m lase mastne, jih operimo v mrzli vodi, kateri pridene-mo nekoliko amoniaka. Medenina (mosing) ostai.: vedno lepo svetla, ako ga po čistenju namažemo oljem, s katerim mažemo šivalne stroje. Ako so se jajca pretrdo skuhala, Ji" deni pol minute v mrzlo vodo. Kadar Radje ukuhavaš, prideni ne« -liko surovega masla vodi. 8 tem prepreči da ne vzkipi. Ako imaš mastne kaše, izperi Ji'1 topli vodi, kateri prideni čajno žličko w raksa. Ako imaš kuhinjsko pohištvo belo pobarvano in se ti umaže, odstraniš madeže najlažje z mlekom. Preden prišiješ k obleki ali perilu tako zvane »haftelce«, jih skuhaj v močni scdovi raztopini. Ako tako storiš, ti pozneje pri pranju ne bodo zarjaveli. V emajlirano posodo nikdar ne nalij mrzle vode, dokler je posoda vroča od kuhe, sicer prevlaka posode razpoka in se olušči. Razne praske v pohištvu so dajo odpraviti s tem, da dotična mesta obribaš s krpo, katero namočiš v tekočino olja in kisa. Treba je dobro in vztrajno ribati. Ako nohti na rokah pokajo, jih je treba včasih namazati z olivnim oljem. Ako srebro spravimo v posodo, v katero smo natresli zdrobljen škrob (šterko), bo ostala vedno lepo svetla. Ako pridenes vodi, v kateri splakuješ perilo, pest navadne soli, perilo ne bo zmrznilo, kradar ga sušiš na prostem. Pot v življenje. (Konec.) Nekako tri tedne po tistem dogodku, ko je bula Lizika priča Egonovega prosta-škega pripovedovanja, je grofovska družina zopet sedela pri večerji. Lizika, ki jo je v teh treh tednih navdajala le ena misel : kako proč iz te sicer tako priljubljene hiše, je bila vsa tiha in molčeča. Toda ta resnost jo je delala še lepšo in prikuplji-vejeo. Egon ni mogel skrivati svoje strasti. Hladno obnašanje Lizik ino od onega večera dalje ga je dražilo še bolj. Iskal je prilike, da dobi Liziko, kjerkoli, samo in izve za vzroke njene izpremembe. Toda lizika je znala izogibati se take prilike in »o tem laže, ker je tudi gospa, ko je pregledala naklepe svojega sina, bila odločno na Lizikini strani. Z materinsko dobroto ji je skušala pomagati, četudi Lizika niti t besedico ni izdala svoje srčne skrivnosti. Ker ji drugače ni mogla pomagati, je kar največ mogoče skrbela za zabavo in razvedrilo. Zima, vsa mrzla in ledena je zavila gradove in travnike v sneženo odejo. Kako lepo bi bilo to čarobno zimsko krasoto ogledati si prav od blizu 1 Ta predlog je stavila gospa pri večerji. Izlet naj bi bil v saneh in vse prijateljske družine se ga bodo udeležile. Kako krasno bo, ko se cela vrsta sani cingljaje odpelje iz mesta do vznožja pogorja tam daleč zunaj mesta I V živahnem razgovoru kako in kdaj, koga naj vse povabijo, je minil večer s sklepom, da se vrši ta izlet prihodnjo soboto. Ves teden bosta imel gospa in Lizka dovolj posla z vabili in drugimi pripravami. Egon, kot voditelj tega izleta, se je že v začetku tedna odpeljal sam s sanmi do cilja, pregledal pot in okolico in v lični gostilni za soboto naročil bogato južino. — O, kakšne načrte je delal za ta dan v svojo koristi — Kakor senca je hodila Lizika ob gospejini strani ves teden. Kako rada bi bila našla katerikoli vzrok,, da bi se odtegnila sobotnemu izletu; kajti strast, ki je gorela iz Egonovih oči, jo je navdajala % nepopisnim strahom. A niti enega vzroka ni mogla najti ia soboto se ie bližala. Kolikokrat ie ta teden zaupno in vendar v strahu in trepetu poljubila svetinji!co, ki ji je bila zdaj dražja kot kdaj prej in zavzdihnila: sMati, čuvaj svojega otroka k — Ali ga bo? Sobota, ki se je je Lizika bala kot svoje smrti, je prišla. Že stoje sani pred hišo in v najboljšem razpoloženju si izbirajo izletniki prostore na njih. Lizika je ves čas, kakor da išče zavetja, ob gospejini strani. V zadnjem hipu, ko že sedi gospej nasproti, jo hočejo pregovniti, da zamenja prostor s primernejšim med mladino, kateri načeljuje Egon. Konji so pravkar potegnili in sani so drčale. »Rešena za enkrat,«: si misli Lizika. V varnem zavetju se je vdala vsa lepoti zimske pokrajine. Sveža idečica je zopet po dolgem času za-plala v mlada Lizikina lica. Gospa je bila vesela, da je po dolgem času zopet videla smehljaj na Lizilkinih ustih, kakor ga je bila vajena pred Egonovim prihodom. Egon, od katerega je izviralo prigovarjanje, naj se Lizika vozi med mladino, je vprav besnel od jeze. ^Cakaj, tičica, ni še večer! Dobil te bom in moja boš, naj velja, kar hoče,« tako se jo zaklinjal. V misMh je imel vse polno načrtov, če eden odpove, mora drugi gotovo pomagati! Na cilju izleta seveda Egon ni našel niti minute, da bi bil sam z Liziko, četudi ga je vse gnalo k njej in je izmed številne družbe videl samo njo. Kar vztrepetala je Lizika, ko je tako pogosto čutila njegove vroče in žgoče poglede na sebi. In zopet in zopet je stisnila svetinjico in v mislih pokliicala na pomoč nebeško Mater. Zgodaj se je začelo mračiti in to je dvignilo veselo družbo in vse je hitelo, da zased« prejšnja mesta v saneh. Starejša gospa se ponudi grofici,' da bi se vozila ž njo in Lizika ne bi bila »prikrajšana« za tako prijetno zabavo med mladino. Toda grofica, ki je že opazila Lizikin odpor, je želela, da je Lizika v njeni bližini in tako sta z Liziko že sedeli v saneh, ko prihiti Egon in dokazuje da pri svetilkah nekaj ni v redu in prosi, naj mama samo za hipec izstopi, da on to popravi. Kočijaž je imel zadaj pri saneh nekaj opraviti. Komaj je stopil Egon na sani, že je tudi nategnil vajeti in konji so v divjem diru odhiteli po gladki ravnini. Vse to se je zgodilo v enem hipu. Do smrti prestrašena je padla Lizika v blazine. Zmagoslavno se je zdaj obrnil Egon nazaj k Liziki, rekoč: »No, zdaj te pa imam in mii ne uideš!'«'. V tem trenutku so se mu zamešale vajeti, obrniti se je moral naprej, da popravi nemi pri konjski opremi ln spravi konje v miren tek. Ta trenutek je šinila Liziki rešilna misel v glavo: vstane, pritisne svetinjico na usta in polglasnim krikom ;>Marija, pomagaj k skoči s sani. Egon, ki je imel opravka z vajeti, tega ni opazil in ko so naslednji trenutek konji, splašeni od česarkoli, skočili v stran in vnovič v diru odhiteli čiisto v drugo smer, je moral pač napeti vse sile, da je ukrotil splašene konje. Ko so se umirili, je bilo prvo, da se je ozrl po Liziki, toda — sani so bile prazne. — Grda kletev mu je planila iz ust. Misel: rajše v smrt, kot pa temu po-hotnežu v roko, jI je dala Liziki pogum ?a predrzni skok s sani. Srečno je skočila, da ie padla neooškodavan« v sne*. Toda nre- stani strah in silno razjenje sta povzročila nezavest in tako so našli delavci, vračajoči se z dela iz bližnjega trga. če bi teh ne bilo — večer je bil jasen in mrzel — bi bila gotovo zmrznila čez noč. Le-ti pa so neznanko zanesli v trško bolnico. Oživljajoči poizkusi, ki so v navadi pri zmnsnjencih in umetno dihanje niso bili brezuspešni, še ponoči se je zavedla. Ker ni bik) razen ozeblosti nikake druge bolezni, je drugi dan takoj pisala materi, da je začasno v bolnici v trgu in naj pride ponjo. Mesta in svoje službe ni nikomur omenila, da ne bi nihče poročal tja. Sama pa je napisala grofici pismo, v katerem se ji zahvaljuje za vse, da pa po zadnjem dogodku ni zanjo več mesta v njeni hiši; naj torej vse uredi pismeno. Lizikina mati, silno prestrašena, je takoj odpotovala k Liziki v bolnico. O, kakšno.svidenje! S solzami je Lizika pravila materi, kaj vse je morala prestati hudega in bridkega. Lizika ni mogla verjeti, da je v teh kratkih mesecih prestala toliko gorja. Vedno in vedno pa je ponavljala: :;Marija me je rešila! Kaj bi bilo, če bi ne bila v Marijini družbi?« V učiteljevo družino pa se je zopet vrnilo ono srečno življenje, kakor pred Li-zikinim odhodom, skromno sicer, a srečno. Ave Marija. V zgodnji pomladi sta se v večernem mraku igrala ob potoku blizu mlina dva mlinarjeva oboka. Prve travice in rožice so jih zmotile, da nista opazila, da se že mrači. Triletni Stankec šefe po cvetki prav ob vedi, a v tem hipu mu spodrsne in se prekucne v potok. Mlinski hlapec, ki je bil onstran potoka, skoči hitro za otrokom, toda zaradi precejšnjega strmca je voda hitro odnesla otroka in le še hipec in mlinsko kolo ga zagrabi. V tistem hipu je zazvonilo avemarijo. Mlinar, ki seveda o tem, kar se je ob potoku zgodilo, ni prav nič vedel, je po stari navadi kot vedno ob avemarija zvonenju ustavil kolo, da moli angelovo češčenje. Hlapec je zdaj otroka potegnil iz vode. Kdo ga je rešil? Kravji zvonec. Sv. Medardu je tat ukradel kravo, ki je imela zvonec na vratu. Ukradeno kravo je peljal tat domov, zvonec je pa zmiraj zvončkal, če je bila tudi krava čisto pri miru. Tat se boji, da bi ga zvončkanje ne izdalo; zato zamaši zvonec s senom, pa zvonec le še zvoni. Zdaj tat kravi zvonec odveze in ga spravi v omaro, pa vse nič ne pomaga: zvonec zvoni kar naprej. Zakoplje ga v zemljo, pa tudi zdaj zvonec ne odneha. Ves preplašen pelje zdaj tat ukradeno kravo nazaj sv. Medardu in se mu obtoži tatvine. In zvonček je tisti hip nehal zvončkati. Kako potreben bi bil tak zvonec dandanes! Vedno najnovejše volneno blago aa i«n*k« obleke In blnce A. A K. SKABKRNR — Ljubljana, Meatai trg 10 8» Kaj nam pripoveduje stara mati. Kako je naHala dirja roža? Mar ja je vsako soboto oprala povoje malega Jezašcka. Če* teden je pridno delala: tkala in šivala za drage, v soboto je p« vselej posnažila dom in oprala perilo. Povoje je vselej obesila na trnjev grm. ki je stal v najlepšem solneu, da so se povoji bolje posušili. Ko je popoldne pobirala suha perila je vzela tudi povoje raz grm. In glej. bodeč, trniev grm je pod povoji ves zacvetel v same bele in rožnato nadahnje-ne divje rože. ki še dandanes cveto ob ro-bu gozda ali v iivi meji. Kako je nasula planika? Mati Marija je nedela na nebeškem pragu in je predla. Samo belo. mehko volno. kakršno imajo iage>njca. ki se pasejo na nebeških poljanah- Solnce je prav toplo in Mariji je zastala roka pri preji in je — zadremala. Ni sicer dolgo spala, a sanjalo se ji je o ubojih Zemljanih tam doli, saj mati vedno misli na svoje otroke, ki se jim slabo godi. Med tem časom pa je za- : vel veterček nagajiv ček ia je odnesel Mariji kosmi: volne z naročja. Vrtil se je in . pa V padal vedno niže. dokler se ni ujel in ob - 'ai ra visoki skali vrh gore, prav blizu belega snega, kakor je bel tudi on san. Ko pa se je vrtil in motovilil v zra- i ku. je postal kosmič lepa zvezdica, cvetka, ki ji ijjdje pravijo — planika. Zamudna Ančka. Kvedrova Ančtca nikakor ni baš lena deklica. Ko se pripravi, se uči pridno in dela pridno; le to grda navado ima, da vedno malo počaka pred vsakim delom, namesto da ti takoj pričela. Zato je pa vedno zedr ja. Ne misli, da bi bilo od ene minute od- i«rso v~e delo. Saj je toliko minut za eno uro in toliko rr za en dan! In dnevi se tudi kar skupaj drže. O. čast je dosti! Tiko misli Ar Sol — Ko jo zjutraj mama pokličejo. še malo počaka; ko mama resno zaropota .o, seveda hiti, a zamudi skupni raj-trk. Potem se počasi odpravlja od doma v šolo, da jo morajo mama spet z erdo spoditi. in pog-sto se zgodi, da pride prepoz-— Če želodec že tako kruii, Ančka je zadnja rrl ko ilu in potem mora pobrsti iz *kled. kar so drogi pustili. Pametna mama ji prav nič ne hranijo. Take upajo, da se Ančka otrese te grde navade in postane točna. — S" j veste, kaj bo, če ostane taka, ko 00 veli a. V cerkev v nedeljo naj pride šele po darovanja in ne bo imela nedeljske svete maše. Na kolodvor naj se pririb-Ije samo za eno minuto prepozno, vlak je gotovo ne bo čakal. In še sto drugih takih prilik, ko ena sama minuta že tudi kaj polarni! .Ančka, ali razumeš* 7* Poslu! H>>: • — Kdo naj ima domačijo? Veki kmet je imel tri sinove. Vsakteri izmed njih je hotel po očetu imeti pose-stvo. Prišlo je do tožbe. Sodnik odloa: •Kateri izmed vas je najbolj či:ječ m bo jutri zjutraj videl prvi sobice vzhajali, ta bodi gospodar!: Vsi trije gredo ze silno z;odaj pred solnčnim vzhodom na polja čakat solnca. Starejša dva nepremično gledata proti \Thoda. da v;adar ne bi zamudila prvega so In one n farka. Toda naj-miaiši je bil navihan. Gbrr.li se je proti zahodu in je ie davno bra.ma videl, kako je že oč^rval so-Ir« cisprotne gore. — Seveda je sodnik r ara dedisi.no priznal Računska zabava. >_;£ o denarja ima! v cozar. : 1. t... z t e. ze kdo drugi n? bo povedal. kaL.c ci resnic: imaš. Seveda pa rv ras takoj zdajle pogledati, da veš, keii.K'e sta dobili, dobra tetka, tako lepo ribo?« vpraša zajec liciso. >Nič lažjega kot to,« odvrne lisica. >Vsak večer vjamem eno a.i dve taki ribi za m.jo dmžinico.« — >Kako vendar napravite to? Povejte mit Tudi jaz bi moji družinici rad^ prinesel po dolgem času dobro večerjo. Silno stradamo?. po: ro.-i zajec. In lisica se dela, kakor da je ginjena od zajčeve prošnje, ga pričae učiti: >Zvečer ob solnčnem zahodu ptjdi k bajerju tam za v a-jo in vtakni svoj dolgi rep v vodo. Ribe, velike in male, se bodo ujele nanj.: Lahkoverni zajček je šel, kakor ga je naučila lisica. Poiskal si je miren prostorček ob baj. rju, vtaknil v vodo svoj d'lgi rep in čakal, da se obe3i riba nanj. Dolgo je čakal; zvezdice so nemirno mežikale na nebu; mraz je 1 ritiskal vedno huje. Večkrat je zajček zmajal s svojim repom, da bi opozorit iibe, a brezuKj>e.šno. Ves preirrt jo miroval, dokler ga ni objel spanec. — K > ie drugo jutro solnce vzhajalo, hoče zajček vrtati. A kaj je to? Ne more in ne m re. Z vso m njjo se dvigne, da pogleda, k< liko rib se je ujelo na rep, da je tako težko. Tod j. — ojoj — rep mu je primrznil in ko je vstal, ga je ostalo komaj za spe--nanjo med zadnjimi nogami, vos drugi det pa .je trdo zamrznjen v vodi. — Brez bo-Laiega lova in brez repa se je vrnil zajček k svoji ilružinici in od tedaj so v^i njsgovi pot >mci — skoro tisto brez repa. T RAME: 7 8. 8.9, 9/10, od 5 do 7 ai J«- HRASTOVE DESKE (belake) -»t kupuje po ugodni ceni Ivrdka H. KRALJ — Za;reb, Med laika ulic« S. _ 99» l?i grešite proti aaiu uiu aabi. 6«- uneiuarjate Vaje telo. Va* obrat, Va$e roke, V nit« la*e. Prava *rv<'*:va a. n. -Kovanje lepote ia Vaa Id V»4o ob 1.1; »o: Feitfrji^m vila tdravjo m Unoie i msrko KI.S A naj pl menit,-ji« ka't lakn« S kosov SL8A-mi » i4 ■ UTo.alao in poitnino »red W— dinarjev. Prilnjvea Jirnva KorKatka pon-aeto n obrat In »" ISUa krtJa i znamko JSi-S.r*. Ona Vnra ohrani rala ia le(K>t0. K'»dt gabe na So:l In Jo dem «i ■ ko in bar »nnasto. Strmeli ho^te. kaka hitro Vam «tn >o pege. nwaol«i. aaiedai, rasiK>kaa* la rde a uicata. FelUntca močna ,.£[.$A~ f tmad« ia rart Int. ta bran}«'« iipadanj« las, prerano oalve ost, oHvrx njaw prhljai.dela krhka laa« mehko, g b*e n i> »pe in je rast 1»». Za polikn« 2 lončka ene »II r»a l>o I lo-i^ek od obeh poinaJ a »avojnlao la po&laiao vred W Din. T. eene a« 'aBomeJo !a. fe a« poUJe danar vnaprej, ker »e proti ponetju iviia poitnina ta 10-- Din Naročila naslovita to no takole-. EUOCN V. PfiLLER, lekarnar Dein>« Slabiča, Elsairg U, Hrvatska