168. številka. Ljubljana, četrtek 24. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. [shaja vsak dan, lavzeuuši ponedeljke in uuov« po pravnikih, tet .....ja po pošti prejeman, za avstro-ogeruke dežele za ceio loto 16 gold.. za po! ]eta 8 gold., ta ootrt leta 4 gold. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dum za leto 13 go';d., %a frtri lota 3 gold. 30 kr.. za on oioscc I gold. (0 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mosno, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele za celo lota 20 ,; > Id . za poi teta 10 Ejold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sic tri Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti pruieman za oetrt leta 3 gold. — Za oznanila se pladnju od četiri« stopne petit-vrato 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat, in 4 kr. če ao tri- aii veokrac tiska. Vsakokrat se niača stcmpelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole iVankirati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celoviki cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa"1. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V a J u 1» i ju ii i 98. julija. Proti „Slovenskemu Narodu" in proti „Tedniku" zdaj nekateri zelotni duhovniki vse počenjajo. V boji proti našemu listu so Že stopili na kancel in pridigujejo križansko vojsko. Tako nam dohajajo poročila iz Notranjskega, iz Šmarja na Štajerskem in prav iz ljubljanske bližine od ftrda, poročila, da so duhovniki že na prižnici grmeli proti našemu listu. Najorigiualnej.se kozlovske skoke na svetem nauku odmenjenem kraji je delal bene-ficijat šarce v št. Vidu pri Lukovici. Ta je zadnjo nedeljo pridigoval proti našemu listu in rekel, da je naročevanje in branje »Slovenskega Naroda" najhujši smrtnigreh!! Ta mož, ki se drzne s tako buteljnostjo javno pred narod stopiti je, kakor se nam poroča, sam vreden, da bi ga kdo podučil o grehih. On je pijanec in je bil že večkrat v samostan poslan, da bi se spokoril. In taki so najzelotniši in najbolj ljudstvo begajo z lažmi, namestu da bi ga podučevali. Če bode tako dalje šlo, in videti je, da pojde, — onda se moramo pač na ljut boj pripravljati. Vidimo, da je pri nekaterih oni lileiweisov izrek v Novicah": „rajši nem-škutarja kot liberalnega Slovenca*1 resničen. Potlej nij mogoče kompromisa, tu bo tedaj veljalo: pardona ne dajemo, pa ga tudi ne terjamo. Kdo bo koncema zmagal, to vemo. Naša ideja svobodomiselnosti ima zaveznike po vsem slovanskem in tujem svetu, njeni sobojevniki se množe, a krdelo mračnjaštva in teme se manjša. Le po tem neumnem potu naj delajo duhovniki naprej, bodo videli, koliko veljave bodo čez pet let imeli. Dali je potrebno, na prižnico politiko nositi, o tem ne bomo denes govorili. Kakih pripomočkov se bode treba proti tem ščuvačem s časom poslužiti, da se neškodljivi store, to bo nas bližnja praksa podučila. Denes le zopet svoje prijatelje opominjamo, da naj z isto eneržijo „Slovenski Narod" širijo povsod, kjer je mogoče, posebno med omikanimi in zavednimi Slovenci, „Tednik" pa med kmeti, katere naj nikjer podučiti no pozabijo, da so taki „smrtni grehi", kakor jih oni Šareč broji, humbug in bedarija, nastavljena, da bi kmete v nevednosti hranila. Pametnejši gospodje duhovniki bi morda dobro storili, svoje preognjene stanovske tovariše na tem pogubnem potu ustaviti in jim razložiti, da bode tako postopanje samo stanu škodilo, iz naše stranke pa protivnika naredilo, kakoršen dozdaj še nij. Kajti tako otročji menda razumniki, ki so se nekoliko črez prag ozrli, vendar nijso, da bodo z nekoliko pridigami dva organa ubili, katere drži vsa posvetna inteligencija po vsej Sloveniji. Že so veliko zagrešili, ko so prt med nami prerezali. Še večji ho greh, ako tirajo svojo nepreudarnost do ekstrema. Politični razgled. Notranje dežele. V Ij ubijani 23. julija. Proti vladi in Auerspergovemu mi nisterstvu ostro pišejo tudi dozdanji prijatelji obeh. Ustavoverna „D. Z." potrjuje, da še Nemci ne pojdejo več skozi grm in strm za vlado in za ministerstvom, ker vlada in mi-nisterstvo ne hodi po ustavnem potu, ker kardinalu Uauscherju (mimogrede ponavljamo, da je ta klerikalec tudi največji sovražnik Slovanov) na korist dela. Tudi „Tgpst". prizna, da vlada nema več niti pri ustavover- cih zaupanja. Zapomnimo si to, ker pri bodočih volitvah bo sama vlada proti narodnim kandidatom delala. Na spodnjem l4oroi7.fi« so vsled poročil nemških listov povsod nemško-usta-voverni kandidati postavljeni. Upamo, da se tudi od slovenske strani, posebno od strani „Trdnjave", ki je javno obljubila, da hoče delati, že vse priprave delajo, da zmagata dva slovenska kandidata, naj bosta žete ali one barve, da sta le naredna. GštM klub jo skoro že za vse okraje kandidate dogovoril. Pri izvrstni disciplini češkega naroda in pri modri medsobni toleranci čeških voditeljev, ki znajo pravo slogo vzdržavati — nij nobene dvombe, da Čehi zopet zmagajo. Na .?#«*•«! r*|f«'##» nema ona stranka med narodnjaki še večine, ki terja , da se naj narodnjaki udeleže deželnega zbora in sploh povsod sodelujejo, kjer se vprašanja narodnosti, kot za obstanek narodna najvažnejša, obravnavajo. Južni italijanski Tiroici ponavljajo svoje zahtevanjo naj se italijanski del Tirolskega loči od nemškega. Vladni listi se na to ponovljeno pravično terjanje srde. Ravno tako fevdadalni listi mislijo. Prvi imenujejo prizadevanje, kronovine trgati, „revolucionarno." Zmerjanje je dober kup a ideje gredo nepredrljivo naprej. IMrratski klub narodnih poslancev je imel v Zagrebu sejo, v kateri so se določila vprašanja o prihodnji vladi. V nanje držuvp. Srbski minister Ris ti d biva sedaj na Dunaji, da sklene z Andrašijem pogodbo zarad udeležja Srbije pri uravnanji Donave. Vlada srbska je podaljšala obrok za železniško koncesijo do 2. septembra. Car ruski Aleksander odpotuje denes iz Jugenheima v domovino. 20. julija se je prišel cesar Viljem posloviti od njega. — Na potu v Kivo bodo Rusi napravili artezičnih vodnjakov. — General Kaufman se vrne Meta Holdenis. (Roman, francoski spisal Viktor < lierbnlicz.) Poslovenil Dav. Iiostnik. Drugi del. III. (14. nadaljevanje.) Ako boste kedaj hodili črez Cremien, svetujem Vam, da se tam poumditc. Mislite si staro, majheno mesto. Na enem kraji je obdaje naravna terasa z navpičnim zidovjem in podrtiue starinskega, utrjenega samostana; na drugem skalovje, po kojem pleza srobot. Na skalovji stojč, kakor venec razvaline, v katerih ima čuk svoje stanovanje. To malo me-stice, ki ima priporoČujoče se hotele, stvarja središče gorskega kroga, koje se odpira proti zahodu, ter gleda po velikej, valovitej dolini, kjer si je reka lthonc izvolila pot, da bi prišla v Lijon. Cremien je za vsakega ča- roven kraj , za umeteljnika pa najbolj: zdi se mu, da je v Italiji, tako laska zemski kras klasičnemu veličestvu, tako imajo tereni živahne barve, tako je skala siva ali ovenčana s cvetjem, kakor bi hotela klicati sč Sulamito : Glej, solnce me je ranilo ! Tukaj se zbirajo v oskem prostoru naj različnejši motivi, kratki in nezmerni horizonti, gore in doline, dobrave, kjer čepe oparnice med ma-linjami in zimzelenom j tam zopet hlad košatih orehov , Čar brajde, dolga šetališča z ridami vitkih jagnjed — pa zopet stisnene dolino, koder se bister vir šeta sč svojim mrmljanjem; drugje zopet nezmerno močvirje, obrasteno z jelšami, kopajočimi se v črnih, lenih tolmunih. Ali ljubite rodovitno, smehljajočo se krajino, deteljina polja , ali koruzne njive, koje križajo vinske armade? Pa valjda še bolj ljubite suhe, izsesane kraje, nad ko-jimi gospodari kaka starikava skala, kojo objema mlado zelenje? V Cremicn-u boste našli vsega, česar boste želeli. Stanoval sem v Charmilles-u v napušnem stolpu; eno okno je gledalo po divjej dolinici, kojo je zapiral grad , ki mi je pred očmi razvijala umno sestavo svojih harmoničnih črt, in kjer se je tu pa tam lesketal ponosni Rkone. Le sobo mi je bilo treba prehoditi, pa sem prišel od Poussin-a do-Salvatorja, od stila do fantazije. Med tem časom, ko sem si jaz ogleda val pokrajino, prikupila se je Meta vsem pre-prebivalcem Charmillcsa. Malo časa jej je bilo dosta, da je ukrotila trmasto Lulico. Zahtevala je, naj se nihče ue utiče med-njo in med otroka: naj njenemu s varjenj u nihče ue jemlje moči , naj nikdo ue brani otroka kaznovati. Te točke so bile za gospo Mau-scrre-ovo jako troj)ljivc , teško je dovolila za-nje; a soprug jo je pregovoril. Pri prvem pregrešku kazni Meta Lulo s hišnim zaporom, ter se zaklene z njo vred v veliko dvorano, kjer se nij dalo ničesa ubiti, potem so vsede k oknu ter šiva, češ, naj razsaja otročo, ko- ▼ Petrograd, da bo poročal osobno o izidu vojske. Ruski profesor Makniev odgovarja v „Golosn" Palackemu na njegovo znano pismo v Šuselkovi „Reformi" in ponavlja svojo misel, da je treba, da Rusi avstrijske Slovane režijo pred poginom, tudi če bi se avstrijski Slovani sami po svoji volji rešiti ne dali. Ob enem očita Palackemu, da zastonj sanja o slovanski Avstriji in da bodo morali Slovani en književni občni jezik, to je ruski prevzeti. — Na ii**HforAfiM vlada sedaj med republikanci velik političen indiferentizem — vsaj slišati nij nič odločilnega. Narodna skupščina je sprejela v saboto nasvet zarad upe-ljave religijoznih vaj v vojski, ter sklenila, da se odloži zborovanje od 27. julija do 5. novembra. Republikanci so bili sicer predlagali , da se snide skupščina takoj po odhodu Prusov, pa ostali so v manjšini. Tako bode vojvoda Broglie s tovariši tri mesece lehko sam gospodaril. Podpirala ga bode v preganjanji republikancev permanentna komisija, ki je prevzela nalog Cerberusa narodne skupščine. Republikanci Iso v ponedeljek vendar le stavili interpelacijo o notranjej politiki, pa izid še nij znan. Najvažniše so denes novice iz fišpanijp. Ondotne zadeve so v tem hipu silno zmotane. Nova vlada pod predsedništvom Salmerona je prijavila sicer program rda hoče vpeljati red na vsaki način ter izvršiti potrebne reforme", a ne ve se, če bo imela dovolj moči za to. Južna mesta, Valencia, Murcia, Car-tagena, Sevilla, Cadiz in druge so v popolni ustaji. I'staja ima federalističen značaj. Valencia in Murcia ste se proglasile kot samostojne države, isto tako tudi Andaluzija, vendar pa je vladni odbor v Murciji izrekel, da hoče izvrševati naredbe kortesov. Iz Cartagene so odjadrale vojne ladije, da insurgirajo tudi Alicante. V Cadizu so ustajniki skušali vzeti arsenal, bili so pa odbiti. V Sevilli so se pa polastili telegrafa. Ministerski sovet je sklenil, odstaviti general kapitena v Valenciji in vladnega namestnika v Murciji, postaviti poveljnika Cartageni pred vojno sodnijo, napraviti dva izbrana bataljona iz disponiblih oficirjev, poslati vse katalonske čete proti Karlistom v Aragoniji, in 10.000 mož v Andaluzijo, da pomiri to skrajno. Vse vojne ladije, ki so se udeležile ustaje v Cartageni, bodo proglašene kot pirati. V kortesih so mnogi poslanci dolžili Pi vMargalla, da je on neredov kriv, kar pa nij verjetno. Karlisti pod Saball-8om in don Alfonzom so med tem vzeli po dvadnevnem boji mesto Ignalado v Kataloniji. Don Karlos, ki je dobil iz Angleškega mnogo orožja in streliva , maršira z 10.000 možmi nad Rilbao. Italijanski prefekt v Ankoni je po izgledu perudžinskega prepovedal procesije v Loreto. Minghetti, Visconti Venosta in Finali so se podali v Turin, da sprejmo šaha per-zijanskega, ki se bo sešel ondi z Viktor Emanuelom , potem pa odpotuje baje takoj v domovino, ker je dobil neki vznemirajoče vesti iz Perzije. Na IVentltcem je še zmirom hud boj med cerkvijo in državo. Vratislavski nadškof je ukazal te dni duhovnom svoje škofije, da naj odbijajo vladna zahtevanja. On-dotni korar Richthofen, katerega je hotel ka-pitel odstaviti, ker ne priznava nezmotljivosti papeževe, je od vlade rehabilitiran. Višja sodnija je odbila pritožbo škofa erme-landskega, kateremu je že od 1. oktobra 1872 leta sem ustavljeno izplačevanje tem-poralij. Dopisi. iz CrorenJaltejra 19. julija |izv. dop.| (Ljubljanska hranilnica.) Po vsem Gorenjskem se je raznesla neresnična novica, da je tudi ljubljanska hranilnica v zvezi z dunajsko borzo in je veliko izgubila, in da bo vsled tega kmalu plačevanje ustavila, ali pa samo za 100 gld. 7f> gl. plačala in tako veliko ubogih ljudi ob svoje trdo zaslužene in pristradane krajcarje pripravila. Mnogi bi bili naravnost v Ljubljano leteli in svoje vložbe nazaj zahtevali, ako bi ne bili izvedeli, da bo v tem času vsako leto hranilnični računi, in da se ne izplačuje. Tudi ljudstvo modruje iu pravi, da le ubogi, ne pa bogatini dajejo svoje prislužke v hranilnico, torej bi bilo bolje tem večje obresti dati, kakor pa drugim pomagati, namreč toliko za dobre namene potrositi in takim pomagati, ki so dostikrat premožnejši kot posojilci in za te denarje dobro živijo in jih po nepotrebnem zapravljajo. Tudi se govori da se velikokrat veliki zneski hranilničnega denarja posojuje takim kupcem, ki znajo že drugi dan na boben priti. Prosimo za razjasnilo, kako bi bilo ako bi se res zgodilo, da bi obligacije, katerih ima hranilnica tako ogromno število res ob veljavo prišle, kakor akcije na borzi in če hranilnični predstojniki v takih zadevah tudi s svojim lastnim premoženjem porokujejo za hranilnično premoženje in kdo bi v takih pri-godbah škodo trpel ? (Objavili smo ta glas enega naših kmetskih naročnikov nespremen- likor hoče. Lulu je tudi storila svojo reč; ceptala je, prevračala stole, skakala; kake tri ure je bil tak ropot, da bi se bog ne bil slišal, ko bi grmel. Guvernanta je v enomčr šivala, niti zmenila se nij za razbijanja; ko jej je zmanjkalo uže sape , vleže se na tla ter zaspi. Po dveh ali treh takih preskušnjah iz-previdela je ta mala Lulu, da je dobila mojstra, in da jo ta mojster res ljubi, ako terja samo pametne stvari od nje; da je tedaj najboljše, ako se Bvojej guvernanti dobrovoljno uda. Dete ljubi le to, kar Be mu protistavlja; mirno , pametno ravnanje učinja nanj kakor čar. Kljubu svojej jezi je bila Lulu dobro srčno dete; zato se je pa privadilo kmalu svoje guvernante tako, da je bila vedno pri njej, in da je rajša poslušala njene lekcije, nego da bi se igrala. Ta ročna učiteljica so je trudila vzbuditi v njej zanimanje , obdržati jo pri vztrajnosti ter soliti svoje učenje z dobro voljo in veseljem. Z besedo: obna- šanje male deklice se je tako spremenilo, da je to vsakega osupnilo. Kadar jo je njena muha iznova napala, zadostil je Metin pogled, pa je vedela, kaj sme, kaj pa ne. Mil ponos, vztrajen duh, hladnokrvnost, potrpežljivost, to so lastnosti, ki delajo čudeže; a pritrdili boste, gospa, da je to redkoma zedinjeno. Jaz ne vem, kje si je Meta vzela Časa, da je stvorila vse, pa ipak nikdar bila nevoljna. Odgoja Lulu nij bila sinekura; j kmalu je imela na sebi i dolžnosti inten dantinje. Gospa Mauscrre-ova je bila pre dobra , da bi znala vladati hišo. Največja skrb jej je bila, videti okolo sebe le srečne obraze. Spominjam se še, da je nekdaj v obližji rimskem, ko smo pred dežjem bežali v neko priprosto krčmo, do zadnjega grižljaja poj ela pusto omeleto, da bi le krČmarjcvega samoljubja ne žalila. Sama je pripoznavala to slabost. Kadar sem karal svojo hišino, da mi je pokazala mrzel obraz, rekla mi je gospa: Jaz sem jej podložna, e i n avi 1 i s co. (Dalje prih.) jen kot karakteristično mnenje, ki je v današnjem času denarnih kriz med narodom. Razjasnovati ljudem to reč, je menda v interesu dotičnih denarnih zavodov. Ured.) ¥z SoStnnJskeffft okraja 21. j. |Izv. dop.) (Ljudska šola in duhovniki.) Kaj in koliko se sedanji čas o važnosti ljudskih šol piše, je tako mnogovrstno, da bi obširna premišljevanja o tem poročati, bilo za prostor tega velecenjenega lista škoda. Ravno zato pa, ker se, predragi starši, od šole, v katero vaš najdražji zaklad pošiljate; od učiteljev, kateri mlada srca vaših otrok izobražujejo, dan denes toliko raznovrstnega govori in piše, naj tudi „Narod", „Tednik" kot skrbna prijatelja kmetskoga ljudstva in branitelja šolskih pravic o tem obziru svojo besedico izjavita. Kateri s človeštvom blago meni, mora priznati, da je ljudska šola v sedanjem pomenu ena najbistvenejših naredeb, za koje svobodno stanje, bi se ne le samo učitelji, temveč starši brez izimka potegovati morali, da ne propade iz zaznavanja dneva v te-moto polunočne ure. — Znali bi mi favrniti: aaj imamo učitelja, kateri za to skrbi, da se terjatvi države od ljudske šole zadostuje; tedaj rakove poti mogoče nij! — Z lastnimi očmi lahko vidite, kako se tu ali tam večkrat stanje učitelja napada, kateri si je geslo globoko v srce zapisal, vse prizadetje za blagor, omiko in svobodo naroda darovati j kateri se mnogo trudi, naj bi iz mladine postali omikani samostojni ljudje, ne pa pritlikovci, kojih se žali bože premnogo Blovensko zemljo tepta. Rekli bodete: Kdo pa temu početju ovira? Dobro vam je znano, da ako le samo dva vetra pihljata, cvetje dreves prenaglo izpulita ter zbrišeta sladko nado na bogato jesen. Ravno taka je tudi na šolskem polji. Mesto da bi se težavno delo odgojitelja podpiralo, se mu le odveč strani protuje in napačno dela, potem se ve, da zaželenega vs-peha upati nij. — Premnogokrat ste že slišali, kako je marsikateri učitelj smatran kot „brezveren" in bog vč vse kaj od neke strani, katera se boji, da bi iz mladine prestrojil potomce, kojih sreč bi ne le samo sladki, prilizneno zviti besedi iz priliznice verovalo, temveč, kojih stanje bi bilo svobodno misleče in neodvisno od mnenja temnega sveta. — Le pomislimo nekoliko nazaj v pretekla leta, čase, v kojih je učitelj vsak dan pričakoval „visok o 5 as ti te" gosp. duhovne v zakrestijo. V zvoniku je najpoprej k sv. maši pozvonil, potem jih je oblekel in večkrat „gosp od o ve" črevlje, ako so prašni ali blatni bili, obrisati moral, potem pa ministriral — in grede na kako spoved pred mašnikom v eni roki veliko svctilnico in „gospodovo" pinjo nosil, z drugo pa zvonil, ter sploh celi dan cerkvena dela opravljal. Takrat, dragi de-želan! nijsmo slišali, da bi bili učitelji kot „brezverni" razkričani, za to ker so bili hlapci fajmoštru. A zdaj pa, ko so učitelji vežo popustili in nekoliko svobode uživajo; v šoli predmete prednašati smejo, kateri so, kakor naši mračniki menijo, sveti „veri" nevarni, ker učence ne poduče o svetosti, tc-inue jim svet in duh sedanjega časa predstavljajo, — zdaj se pravi: „vera je v nevarnosti." — In naj se učitelj še tako trudi s farnimi gospodi v zastopnosti živeti, to mu je vendar nemogoče; kajti besedica „učitelj" mrzi g. duhovnikom, najbrž zarad tega, ker jo je i njih mreže pobrisal, v koji se je po- prej kotati moral. Zagotovim, da ravno ti žegnani gospodje učiteljem stanje najbolj grenijo, ter ga pikajo, kjer in kako le premorejo; posebno pa, če pozvejo, da ne prizna „pravne stranke", temuč le svobodno misli, t. j., da je „Mladoslovenec". — Kako se g. kateheti za vse drugo brigajo, šolo pa na „klin" vesijo, ker jim hujši smrdi, kot meni goreča goba, dokaže to, da redko, ali pa neredno ure verozakona obiskujejo; potem bi pa ,.verau ne obnemago-vala? — Rad bi še o tem kaj več izjavil, pa drugo pot. Samo to še pristavim, da točim čisto vodo, in če kdo dokazov želi, mu jih živih obilno število z veseljem naštejem j stariše pa opozorujcm: pazite s skrbnimi očmi, kako se pri vaših šolah godi, in lehko bodete zapazili, zakaj „vera peša". Brez zamere ! —e— o«i zgroriijo li»»vMk<» doline 21. julija. [Izv. dopis. I Ne davno je bila goveja kužna bolezen na Hrvatskem in tu pa tam tudi po Slovenskih pokrajinah, kamor je bila po kupčiji hrvatskimi bušami zanesena. In kolike očetovske skrbi nij imela naša vlada , da bi se ta nalezljiva bolezen dalje ne razširjala? Zato so bile provincije ob hrvatskej meji z vojaškimi stražami zavarovane ; drugod po Slovenskem pa so občine same na svojih mejah stražile, da bi kako bolno živinče po stezah in drugih stranskih poteh v vas ne prišlo in zdrava goveda okužilo. Tudi so bili skoraj do sedaj vsi živinski trgi prepovedani: in kdor je kako živinče kupil, moral je z listom od občinskega načelnika potrjenem dokazati, da je zdravo. Kolikor pa vlado zarad njene skrbi do živine od te strani hvalim, toliko bolj jo grajam od druge strani, kajti ona nejma tolike ljubezni do Človeka, kakor do nemega ži-vinčeta; vsaj njeni nižji služabniki ne. Kolikokrat se ne sliši od naših vojakov, ki so h konjikom uvršteni, da jim rečejo vikši: „Če crkneš, kaj nam mar, dobimo dru-zega; a konj velja 300 for. !u Kdo je več vreden živalica ali človek? V kratkem je v bližnji vasici, pod županijo Šmarje, obolela mlada žena, komaj dve leti omožena, na kozeli in v desetih dneh umrla. Tamošnji obČeBpoštovani g. župan je to kužno bolezen takoj naznanil goriškemu glavarju. A zastonj, ker se mu nej zljubilo bolezni v okom priti; kaj njemu mar za enega človeka ali več. posebno če je ubogi slovenski kmet? K sreči se bolezen dalje nij zatrosila, kati z umrlo ženo je bila tudi ona pokopana: a pri vsem tem si štejem v dolžnost to objaviti, da svet izve, kako po očetovo naša slavna vlada za svoje podložne skrbi, in kdo je največ kriv, ako se take kužne bolezni po svetu Širijo! — Po drugih deželah se vlada jako skrbno kaže nasproti svojim podložnim, še jezuite izganja, samo da ne bi ljudstvo obolelo ali znorelo. I pri nas?! Naj se ne bi kričalo toliko o Človekoljubji, za katero se tako malo briga! Iz I*«».*i*€N 21. jul. Ilzv. dop.j Naši časopisi se vendar po malem privajajo v ori-jentalnem vprašanji tisti pot hoditi, kateri jim je Andrassv v staroj „Prcssi" pokazal. „Pest. in „l'ng. Lojd" odobravata težnjo turških Slovanov, osvoboditi se izpod turškega jarma. Istodobno pa obsojujeta cuakc težnje pod ogersko krono stoječih Slovanov, kakor da bi magjarski jarem kaj boljši in kaj lajši bil, nego je turški?! Zlasti proti Rumunom in Srbom bodrita rečena dva časopisa vlado na brezobzirno energijo. Med Slovaki se je res čvrsta vladna stranka ustrojila. Med Rumuni in Srbi so pa vsa dosedanja prizadevanja, kakšno takšno vladno stranko ustrojiti, spodletela. Naši državniki uvidevajo to, pa si vendar ne morejo pomagati. Ideja ogerske države se pri Rumunih in Srbih ne da niti milom niti silom vcepiti. Raznaroditi ta dva naroda, ter si nju asimilirati, za to so pa Magjari v dušnem in gmotnem obziru preslabi. Komisar Hueber spri se je z administratorjem srbske patri jarhije GruiČem, protestu pančevaškega mestnega zastopstva proti načinu razvojničenja vojn. krajine pristopilo je dosedaj še enajst kmetskih občin, stvorenje Deakovskega kluba v Karanšebešu in po drugih srbskih in rumnnskih mestih je večjom stranom brez željenega vspeha ostalo, mestno zastopstvo v Karlovcih je podelilo generaloma Mamuli in Biggu za njiju zasluge iz let 184K in 1849 v vojski proti Magjarom Častno mestjanstvo, kar je „Pesti Naplo-a" hudo zabolo. Vsi ti čini in do-godjaji so jasno in glavno govoreči dokazi, da so Rumuni in Srbi protivniki našega vladnega sistema, vsak njiju čuti, da ima za svojim hrbtom politično samostalne sorodne države, iz katerih, kakor Anteus iz matere zemlje, svojo moč dobivajo. Vsa državoslovna umetnost ne pomaga tu nič. Vsak sili k svojim, to je prirodni nagon. Samo to še manjka, da so tudi še Hrvati z Rumuni in Srbi zve-žejo, potem je cela naša južna meja odprta rana. In to se bo tudi zgodilo, če Szlavv Hrvatom v osobnem vprašanji ne popusti. Dogovori z Mažuraničem so se na tem razbili, ker Szlavv v Mažuraničevo kompozicijo hrvatske vlade nij privolil. Pomirba ali raz-križanje s Hrvati visi denes na celo tenkej niti. K vsem nepotrebnostim so se tudi Star-čevičjanci spet gibati začeli. V našem strankarstvu vrši se neka metamorfoza. Desna frakcija levice pod Ghy-zevjem fuzijonira se z Deakovo stranko. Vsled tega bo baje Ohyzcy v ministerstvo stopil. Ta del opozicije je uvidel, da Szla-vvja ne more iz ministerske stolice potisniti: ker bi pa tudi on rad svoj delež vladanja dobil, fuzijonira se z Deakovci, ter s tem priznava „ausgleich" leta 1867. Dcak dobiva iz raznih mest priznanja za voljo njegovega govora o razmerji med državo in cerkvijo. Do sedaj je dobil priznavajoče adrese iz Szegedina, Arada, Pešte, Debrez-cina, Veliko-Varadina, Subotice, Sopruna in Požunja. Domače stvari. — (Ljubljansko mestno posojilo — je po vodi splavalo.) Piše se nam: Bankir Sothen na Dunaji je plačila ustavil, vsled tega je ministerstvo prepovedalo mestna posojila v Gradci — v Ljubljani i. t. d. Torej naši nemški mestni očetje so v zadregi, imajo denar na papirji, v mestnem žepu pa nc. — (Iz tržaške okolice) se nam piše : Mestni magistrat je dal poziv, da so zapisniki volileov na raznih krajih razpok Ženi, da jih vsak lehko pogleda in sicer na magistratu, na borzi in drugih o&itnih krajih, Vsak, kdor ima pravico voliti, naj pogleda, Če je v zapisnik vpisan, da lehko reklamacijo položi, t. j. terja, da ga vpišejo, ker do 3. avgusta t. 1. mora vsak svojo pritožbo vložiti, kasneje je prepozno. Okoličaui in drugi narodni volilci! ne zamudite in poglejte, če ste vpisani, če ne, precej se je treba pritožiti, čas je zlato in treba je delati urno! — (Imenovanja.) Minister za bogoča-stje in nauk je imenoval učiteljskega kandidata Jakob Purgaj a za profesorja na državni gimnaziji v Mariboru in suplenta na drugi državni gimnaziji v Gradci Janez P lo-nerja za profesorja na državni gimnaziji v Ce-Iji; dalje učitelja na mestni Šoli v Podčetrtku Jožef Kl a u s a za profesorja na državni rcal-gimnaziji v Beljaku, končno suplenta na državni gimnaziji v Kremsu Gabriel Mit-terstillerj a za profesorja ba drž. gimnaziji v Gorici. — (Letina ljutomerske okoliee.) Po goricah sploh dobro kaže. Maslovina (raosler) je res steber te sloveče slovenske kapljice, vendar se tudi rizling, ki je kralj vseh belih vin, dobro obnaša. Tla po tukajšnjih goricah so grudasta (trda), rizling pa ima slabe korenine ter nc morejo v globo-čino po hrane, naj bi torej cepili rizling v maslovino, ki ima pa močne korenine, da bi na moslerjev račun krepko rastel rizling, ki daje najbolje dišeče vino, in tako naj bi se tu kmalu udomačila ta tuja renska trta. — Žito nadlegujo letos miši in posebno tudi grahor, ki je kar vse prorascl. Nekateri ne-čejo ničesar slišati o slabem semenu in mislijo, da je to bog vrgel z nebes. Šestletnega kolobarenja (zadnja 3 leta detelja) treba in čistega semena in gnoja. Sicer je pa polje itd. v redu. — (Od sv. Križa pri Ljutomeru) se nam piše 10. julija: Pri sv. Križu je 15. julija bila tako strašna ura, da se enake še stari ljudje ne sponrnjajo. Okolo 9. ure predpoldne pride nevihta, dež in toča; potem pa je grom in strel tako razsajal in divjal, da je bilo joj. Strela je udarila v neko kapelo, v kateri je ravno neka deklica proti meglam zvonila in jo ubila. Na več krajih je strela šinila v poslopja, v drevje, v snopje in cerkveni stolp trikrat. Sreča velika, ker so bili udarci le mrzli: so je tedaj malo hiš vnelo. Enemu kmetu je pogorelo 70 križev reži, drugemu pa 16 križev pšenice, v katere jo strela udarila. Eden križ ima 15 snopov. — (En funt sena osem goldin.) Iz Središča se nam piše 17. julija: Bilo je v srenji „Grabe". Z. M. in Z. J. soseda se že delj časa sovražita zavoljo neke malenkosti, in ker imata svoja posestva poleg eden drugega, pokosil je Z. M. svojemu sosedu Z. J. kakor nalašč na senokoši nekaj trave. Ta želi krivico, katero mu je strijc — bila sta si v rodu — storil z lepim poravnati, pošlje mu tedaj glas, da bi se poravnala. Strijc pa od tega nič nij hotel vedeti in pravi uaj da škodo ceniti in potem tožiti. Z. J. tega razžaljen, da od veljavnih mož škodo preiskati in izroči strijca pravici. Gosposka spozna ravnanje strijca za krivo, in ga obsodi za 40 gld. Možje so spoznali storjeno škodo za kakih f> funt. sena, od katerih pa Z. .1. nij nič terjal. Tedaj kmetovalci! čc se med soboj pikate in črtite, druzega blago si prisojujete, kako bode mir, katerega si želimo pri nas. Kjer je v občini mir, tam zgine krivica in prepir. Krivično blago dobro storilo ne bo. — (Iz Zatičinc) sc piše, da je Fr. Zorni po domače Župauu v Dobu pri sv. lioku pogorel konjski hlev iu druga poslopja, in mu ogenj naredil za 5000 gld. škode. — (V Orni u ž i/ se jo ustanovilo učiteljsko društvo. — (Baron Gall) v Mariboru bo svojih 10 dnij zapora za zaušnico, ki jo je policijskemu komisarju dal, v Grade! odsedel. — (Božji poti.) Iz ptujske okolice se nam piše 20. julija: Nedavno je bilo na Ptujski gori „žegnaujeu in mnogo ljudstva. V cerkvi je bila ukradena trgovcu P. Peselnu listnica z denarji, v znesku okolo 100 gld. Tudi enemu vozniku iz Ptuja je ukradenih 80 gld. Kedko kedaj je slišati, da bi kakovo žegnanje mirno končalo, navadno se sliši od tatvin, pretepanja itd. Ko bi vendar rajši v domače cerkve hodili, saj je vse eno, doma ali kje indi moliti. Zakaj tedaj Čas tratiti, denar zapravljati po nepotrebnem? Božjih potov in žegnanj se lo krčmarji veselijo, ki takrat dosti zrešijo, in pa tatovi, ki ob tem času dosti prilike imajo, da lehko kradejo. — (Pritožba.) Iz Meuišije na Notranj skem se nam piše: Kako neomikano je obnašanje nekih uradnikov južne železnice proti Slovencem, to se iz sledečega razvidi. Dne b'. t. m. je bil nek trgovec iz Begunj A. Š. v Ljubljani. Ko je po noči ob 2. uri prišel na kolodvor ljubljanski zarad odpoto-vanja na Kakek, je tam enega uradnika prosil, da bi mu dal karto za 11. razred; toda gospod uradnik mu je dal karto namestu za II. razred za 111. razred, akoravno si je oni uradnik iz petaka, katerega mu je omenjeni trgovec uzročil, plačdo za II. razred vzel. Nato mu trgovec prijazuo reče: „Gospod! jaz sem Vam plačal za II. razred, Vi pa ste mi karto dali za 111. razred! popravite, ker to je zmota!" Zarad teh besedij je tisti gospod uradnik omenjenega trgovca skozi okno za uho udaril in rekel: „Du verfluchter Bauer!" mu 5 gld. nazaj vrgel, lino pri oknu zaprl in policaje, kateri so na straži stali, poklical, da hi ga v zapor peljali. Toda policaji, ker so bili bolj umni, so prevideli, da je trgovec nedolžen, nijso hoteli uradnika ubogati, in tudi ne trgovca v zapor peljati. Zadržan je bil trgovec na svoje velike stroške, ker je imel drugi dan v Trstu biti, pa moral do drugega dneva popoldne poštnega vlaka čakati. Ali nij to velika surovost železničnih uradnikov? Pravil mi je tudi omenjeni trgovec, da se misli zarad te surovosti na direkcijo južne železnice pritožiti, da omenjenega uradnika — poduči. — (Surovost naših c. kr. ž an darili O v.) Nekov izobraženi Francoz, g. Claude Denuit iz Trsta, se je za to poletje začasno naselil, da bi se v frišucm kranjskem zraku ozdravel, v Leskovci, vasi litijskega okraja. Učil je neko žensko Grum, katera je prej pri njem služila, racijonelno žganje kuhati. Za svoje potrebe je izdajal tudi napoleon-dore. Vse to je župana, nepodučenega moža napotilo , da je c. kr. okrajnemu glavarju objavil, da se tu nevaren špion „gori držiw, ki same cekine izdaje itd. Okrajni glavar Schuuwetter da ukaz žandarmom, naj se poduče o stvari. Zandarmi, nevedni ljudje in brez omike, pa gredo in po noči vzdignejo bolnega Francoza in ga bolnega po noči tirajo v daljno Litijo. Po potu so žandarmi neotesano ravnali s tem omikanim tujcem. Naročil si je bil na pr. v krčmi nekaj jedi, in en žandarm je kar z roko njegovo jed iz krožnika jemal, tako da je Francoz indi- gniran vse vkup pustil. To se ve, da je bil v Litiji svojih muk rešen, in da je bilo g. Sehtinvvettru menda samemu žal svoje nepre mišljenosti. Ali kakšne nazore bo tujec imel o našem barbarstvu? Ali bi vlada ue mogla nekaj bolj olikanih ljudij k žandarmeriji je mati? Kaj cuacega se more vsacemu, ki tli ure od doma potuje, prigoditi. Pa se bo vsak nas lepo zahvalil za enake položaje, nevredne civilizirane države. Razne vesti. * (Strašno maščevanje nad morilcem.) V jutro proti 2. uri pride več našemljenih mož v Lalem (Indijana) v severno-amerikanskih državah, kjer primejo mestnega stražnika ter ga zaprejo, potem v jetnice gredo in sodnika tam bivajočega za ključe terjajo. Ta jih neče dati, oni ga zgrabe in zapro. Za tem si pripravijo kovaško kladivo, s katerim prebijo do celice, kjer je bil Delos Hetleron zaprt, ki je pred nekaj dnevi nekega llalstcada umoril. Celica je imela dvoje vrata, oboje prebije divja četa in morilec jim stoji nasproti. Vcdoč, da ga čaka smrt, ako ga primejo, hotel se je z nekim pohišnim orodjem na življenje in smrt braniti. Kot razdraženi tiger stoji tu in varuje vrata. Druhal, ki je divjega morilca poznala, in vedela, da bi bil prvi, ki bi se mu približal, gotovo mrtev, se nekaj časa obotavlja. Potem pa začne z oljem in trpentinom namočene klančiče preje v celico metati in tam z dolgimi rantami zažigati. Kakor hitro so ga mogli videti, ker je bilo zdaj svitlo v sobi, začno streljati nanj, eden ga zadene v prsa, drugi mu roko zlomi. Ne more se več braniti in težek kamen ga pobije celo na tla, na kar ga zgrabijo, /vežejo in iz ječe peljejo. ,,Kaj hočete z manoj početi?" je vpraša. „ Obesili te bomo" so mu odgovorili. Peljejo ga k 80 čevljev visokemu železniČncmu mostu blizu jetnišnice, kjer jih morilec prosi, naj mu puste toliko časa, da bode molil. Zastonj. Dajo mu vrv krog vratu in privežejo drugi konec trdno k mostu. Potem ga potisnejo navzdol. Ko je bil mrtev, maščevalci odrinejo, nihče jih nij spoznal, nihče vedel, kam. Velik strah je v mestu in okolici. Tržna poročilu. Iz Pešte 20. julija: Že več let nij smo imeli tako ugodnega časa za žetev iu spravljanje žita, kakor letos. Zato pa je žetev že po večjem končana. Kakšna je žitna letina, se tudi še zdaj ne da presoditi; iz nekih krajev se sliši, da dobra, pa v večjem delu naše dežele je srednja ali celo slaba. Početkom tedna je bila silna vročina do 28 stopinj na termometru; 15. julija pa je po vsem Ogerskem razsajala huda nevihta, ki je tudi dosti škode napravila. Zrak se je vsled tega ohladil in zdaj nij take vročine. Krompir, repa in pesa lepo kažejo. Žitne kupčije še tudi ta teden nij bilo; privozilo na trg se nij niti pšenice, niti reži, da bi se dalo o ceni govoriti. Turšice pa se je dosti prodalo in je cena za 10 kr. višje poskočila na 8 gl. 70 kr. V pšenici se je barantalo za čas , to je, da se meseca septembra ali oktobra odda, po 5 gold. 85 kr. do O gold. za cent, rež pa po 4 gld. vagan. Oves je po 1 gl. 00 kr., repica po 10 gld. — Črna moka za kruh se je ta teden rada kupila; mlini razen dveh ne delajo, zato je cena moke poskočila. — Po svinjski masti se prav malo povprašuje in se dobiva po 27 do 28 gld. cent; špeh pa po .'10 do .31 gld. — Za letošnji med se ponuja po 20 gld. za cent, za vosek pa 86 do 92 gl. Iz Dunaja 20. julija. Žitna cena se po malem vzdigujo, zares čudno o času žetve. Iz tega sodimo, da žitna letina nij posebno dobra. Sicer pa se pred mlačvo nič gotovega ne da povedati. Nova pšenica je za 50 do 75 kr. dražja, kakor začetkom tedna: banatska po 8 gl. 80 kr. za čolni cent. Itež pa se je le malo podražila, če prav je znano, da se je reži prav malo pridelalo: moravska je po 5 gl. 15 kr. vagan; ječmen po 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 40 kr.; turšica po 3 gld. 50 kr. Tujci. 23. j u 1 i j a. Evropu: Šiling iz Dunaja. — Perkini a hćcrjo iz Zadra. — Polic iz Kraljevice. Pri Elefftntu: Pist, Fišer iz Dunaja. — Radič z gospo, Katolik, Dolenc z gospo, MUconz, Ze-bul iz Trsta. — Perohel z gospo iz Pariza. — Mclih iz Aleksandrije. — Saslibcr z gospo, Žužek Jan. od sv. Petra. — Žužek Simon iz Jesenic. — Bcrgant iz Košane. — Plut iz severne Amerike. — Absec iz Litije. — Golobic iz Corklj. — Muneles iz Prage. — Franke iz Benetk. — 1'ragiakomo s hčerjo iz Furlanije. — Rebek iz Pongrada. — Ko-stajnovčan iz Dolenjskega. — Hofer iz Kostanjevice. — Prister iz Gradisa. — Globočnik z 2 sinovoma iz Postojne. Pri Malici i Volf iz Dunaja. — Roneditto Mineach iz Reko. — ^Krause z gospo, otrokom in posterno iz Trsta. — Souerinan z gospo, otrokom in pestorno iz Pulja. — Pri Zamorci: Pirker iz Zadra. — Loas iz Trsta. — Soidl iz Novega mesta. — Usenlčnik iž Loke. — Piskar iz Metlike. — Šmid iz Pošte. Tržne cene v Ljubljani 23. julija t. 1. Pšenica ♦> gl. »JO kr.; — rež 4 gl. 30 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — proso - gl. — kr.; — koruza — gl — kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 5 gl. — kr — masla iunt — gl. f>l kr.; — mast — gl. 38 kr. — speh frišen — gl. 32 kr.; — špoh povojen — gl 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. BO kr.; — slame cent — gl. 95 kr.; — drva trda 6 gld. 80 kr.; — mehka ft gld. 20 kr. Dunajska borsa 23. julija. @zvirno telegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. -_':"> kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ — 1860 drž. posojilo.....102 „ 25 „ Akcijo narodne ban k j . 978 „ — „ Kroditne akcija....., 222 „ 50 London ........111 „ 80 Sapoi..........6 „ 90 ■; 0. k. oakuv ......— m — .Srebro......109 . — I I I I I I 1 I I I I I 1 I I I I I II I I I I I I I I I 1 O £1» Dne ».'I. juliju ■ se je začela razprodaja k JE. Illužic- B a eveniu konkurznemu premoženju spadajoče zaloge blaga, obstoječe iz kolonijalnoga, barvnega in tvarinskega blaga, špirita in spirituoznih tekočin in vina, in raznih drugih v ta strok spadajoČih reči, kakor dotičnih .\tacuai.vkih priprav v štacunskem prostoru v Florjanovih ulicah štev. 68. Ljubljana dne 20. julija 1873. (1