109. številka.
L j ubijana, vtorek 15. maja.
X. leto, 1877.
Iihaja vsak dan, izviemsi poneueljke >n dneve pu praznicih, ter velja po pošti preieuian za avitro-ogerske dežele za celo leto 1B gld., za pol leta 8 gld. m 6etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gl<l., y.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom ho raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in oicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, :"» kr., če se dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolitianovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vrnitve, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koliuaiiovej ti iii.
Vojska.
So slovanskega bojišča naših bratov Rusov nij denes še poročati glavnih dogodkov.
Najvažnejše na Donavi, kjer dozdaj Rusi nijso še dovršili vojne priprave črez reko, je sledeče slavno delo rusko artilenje, ki kaže, da bodo Rusi s svojo boljšo strelbo Donavo kmalu osnažili od turškega strelnega ladij stva.
Iz Drajlova se telegrafira dunajskemu jTagblattu", da so 12. t. m. tri turške vojne ladije manevrirale mej Macinom pa Getjitom v mučinskem prekopu. Popoludne ste se dve ustavili 3000 do 3500 korakov pred ruskimi baterijami. Dve prvi ruski bateriji ja začuete nastreljavati. Ko je bilo deset strelov oddanih, potegne se ena ladija nazaj, druga pa ostane, ne da bi streljala. Ko se je tri četrti ure streljalo, zadene eden ruski strel takelažo stoječe ladije. Druga turška ladija prijadra na pomoč, a kmalu izgine v neko donavsko panogo. Kmalu se prikaže nad krovom stoječe ladije g o s t d i m , iz katerega začne ogenj švigati. Ogenj vedno narašča in velikausk dim skrije potem ladijo popolnem. Turška ta ladija se zove „Lutn-Djelil", to je, „veselje sveta". Poveljnik njen je bil Nekib-bej. Imela je užgana ladija tri jambore; ko je nekaj časa gorela, razletela se je in se potopila, da je samo konec euega jambora molel iz vode. Vojakov na njej je bilo 200, ki so vsi potopili se, samo enega, hudo ranjenega, so Rusi rešili. Vojaki so plavali mej ostanki ladije semtertje, a ker nij bilo o pravem času rešenja, je mrzla Donava vse požrla, razun omenjenega težko raujeuega. Ko se je bila ladija razletela, zbežale so vse druge turške
ladije. Vrhu ven molečega jambora je bila nataknena velikanska rudeča zastava, katero so Rusi izročili polkovniku zmagajoče baterije Str u kovu, ta pa generalu S a lovu. Strel je vodil jako mlad poročnik S o m u j 1 o , kateremu na čast so častniki napravili obed in mesto mu je podarilo časten dar. „Lutfi Djelil" bila je najstrašnejša turška podonavska ladija, tako, da se prebivalci Brajlova zdaj nobenega nastreljevanja več ne boje. Deputacija najod-ličnejših meščanov je prišla zmagovaluej bateriji čestitat.
Tudi v Aziji ruske avantgarde dozdaj le manjše boje srečno bijejo ; večjih še nij bilo. Sicer so Turki iz Carigrada 12. telegrarirali po svoje, da so Ruse zmagali pri Datumu in jih kar 4000 (11) na en pot pobili. Ali laž ima kratke noge. Denes se poroča iz Peter-burga ravuo protivno, da so 11. t. m. ruske avantgarde z naskokom vzele turške viso-čine pri llacubani, na potu proti Datumu. Turki so mnogo izgubili, Rusi 12 mrtvih in 100 ranjenih. — Na drugem kraji so se utaborili pri Subatan Zaghmlarji, samo kake tri do štiri ure od Karsa.
Poreška škofija po odhodu biskupa Dobriie.
Iz Istre ti, maja. [Izv. dop.| Odkar je b;skup Dobrila premeščen bil na škofovsko stolico v Trst, poreška škofija v narodnem ob/.iru propada. Evo dokazov! Dobrila je pastirsku liste ne samo talijanski, temveč skoro vsako leto i s 1 o v ans k o - hrvatski spisal ter razposlal svojim vernikom. A sedaj vladajoči gospodje vse drugače delajo.   Oni so sicer sv. pismo študirali,   pa so
vendar uže pozabili, ali pa znati nečejo, da je uže kralj Assuer o nekej priložnosti pisal „svakoj zemlji pismom njezinijem i svakomu narodu jezikom njegovijem" (Esther 8, 12). Oni, ki se drže sv. pisma, morali bi i to dejansko izpeljati. Ali nije temu tako. Pastirski listovi sedajšnjega namestnika škofovskega so vsi 1 a š k i. Ali ne zna ta gospod, koliko da nas je Slavjanov v škofiji, želnih čuti glas svojega pastirja v domačem jeziku? Ako sam ne zna slavjanskega, ne bi li mogel dati stvari na naš jezik preložiti? Zakaj moramo duhovni na hrvatskih župnijah sami ta prevod opravljati V Ali je to enakopravnost? Zakaj začasni cerkveni vladalec ne izda enkrat list hrvatski, pak naj ga pošlje duhovnom laških žup? Naj se oni, tujci, mučijo in naj prestavljajo! Dogodilo se je letošnje leto, da je neki župnik talijanski pastirski list, ko ga je dobil, sežgal in potem Dobrilov tržaški list, katerega je kot prilog „Naše Sloge" dobil, narodu v cerkvi čital. Ko bi vsi duhovni slovanske narodnosti jedne misli bili, bi take liste nazaj pošiljali, pa predobri smo, stara mana nas tepe — Slovan-trpin 1
Dobrila je večkrat priporočal v posebnem listu, naj duhovni se vpišejo v društvo sv. Mohora i sv. Jeronima. A sedajšnji cerkveni vladalec! So črhnil nij, nij priporočil niti vpisnine pole nij poslal, Ce je papežu kaj potreba, ne manjka se pisarenja. Po takem število družbenikov zmirom peša. Odboru društva sv. Mohora in sv. Jeronima bi svetovali, naj bi postavil dobre in marljive poverjenike. Koliko slavj auskega življa je v Pulji, a družbenikov koliko zdaj, a koliko pred nekoliko leti! Kdo je temu kriv?
Ko je Dobrila odšel v Trst, delal je kot
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Aiiss M. CummiuB, pnsloveuil j.) JD i" ii fgl  «1 o 1. Osmo poglavje.
(Dalje.)
»Povejte mi o njima," rekel je tihega trepečega glasa ter je strmo gledal doli v prepad, ki je zijal pred njegovimi nogami.
Nemani dosta povedati, razen tega, da je bil eden star iu ubog, druga pa jo popolnem slepa; iu vendar sta naredila meni, ubogemu, zapuščenemu, strahovanemu otroku, vse tako bogato, krasno in lepo.
„Z vami so grdo ravnali! Po takem priznate, da ste se prej borili s krivico?"
„Jaz!u vzkliknila je Jerica. „Iz prvih let se spominjani le na pomanjkanje, trpljenje in veliko neprijaznost.u
„In ona prijatelja sta so potegnila za vas?"
„Da. Prvi mi je bil pozeineljski oče, druga pa me je učila, kje najdem nebeškega očeta."
„In od tega časa ste bili zmerom prosti in lehki "kot šupa ter nijste imeli nobene želje in skrbi na svetu ?"
„Ne,  zares ne;  tega nijsem rekla; tako
me nijste smeh razumeti.   Videla sem strijca
Triiemana umreti,   morala  sem videti,   kako!
I
so B6 drugi dragi mi prijatelji  ločili od mene za mnogo let, nekateri celo za zmerom.   Pre- j trpela sem marsikatero težko  izkušnjo, marsikatero britko uro, in Š6 celo sedaj me straši' in plaši marsikatera stvar."
„Kako   pa   morete  po   takem biti tako veseli in srečni?-' vprašal je gospod Filips.
Jerica je bila   vstala,   ker   zagledala je doktorja Jeremijo priti,   ter je stala oprta z j roko na skalo, v katere senci je bila sedela. Vsa zamišljena se je smehljala vprašanju Fi-lipsovemu; ko je trenotek gledala doli v glo- J
buko dolino, ozrla se je nanj s srečnim pogledom ter je rekla tihoma in toplo: „Vidim prepad zijati pred seboj, a naslanjam se na verno skalo."
Jerica je govorila resnico rekši, da jo tlači već, nego ena sama skrb in bojazen. Rala se je namreč bolj od dne do dne, da se približuje naglonia čas, katerega bi jej bila Kmi-lija vzeta, Pred kratkim se je tej bojazni pridružila druga strašivna misel, da je Viljem Sullivau, po katerem je njeno srce z večjo, nego sestersko ljubeznijo hrepenelo, naglonia pozabil prijateljico svojih otročjih let ali vsaj je irIiiI udau biti z ljubeznijo in milosrčnost jo prejšnjih let. Uže je minulo nekaj mesecev, odkar nij dobila nobenega lista več od njega; zadnji je bil kratek ter v naglici pisan, kar jo Viljem opravičeval s kupčijskinii skrbmi in z mnogim delom. Jerica je morala nehotoma priznati, đn so po smrti njegove matere in njegovega starega očeta vidno odjenjale vezi, ki so jnegnjauca vezale z domovino.
poznani šolski prijatelj in videč pomanjkanje duhovnov, pri vladi na to, da bi škofijska sto- | lica v Poreču za nekoliko let prazna ostala < a njenji dohodki bi se za zavod v Pazinu po- ) rabili, kjer bi se siromašini dijaci šolali i na I duhovenski stan pripravljali. Vlada je temu j predlogu, kakor se vidi, prijazna, kajti stolica porcške škofije je prazna uže skoro 2 leti. Ko so pore.ški laški mogočneži zvedeli, kaj Dobrila pri vladi namerava isposlovati, so se na vse kriplje protivili. Ko je Dobrila odšel, dali so mu zaupnico s podpisi vseh duhovnov izven enega. Zmislili so si: dajmo mu indirektno nezaupnico. Doslednost, ha! ha ! Zdaj sestavijo prošnje do Dunaja in papeža, da bi postavila škofa v Poreču. Pošljejo te z največjo naglostjo in tajno po dekanijah in po župnijah, da se teh prošenj nobeden nas nij nadejal, niti nobeden se mogel posvetovati. Vjeli so nekaj podpisov ali vseh nikakor ne. In ko bi se mej duhovniki, posebno mi slovanski, posveti, še teh podpisov bi ne bilo. Kaj pa pišejo! Mej drugim telo: „da nij treba tega zavoda, ker nij pomanjkanja duhovnov." (. . La mancanza di clero che av-rebbe dato occasione a tale proposta non č poi da noi tanto sensibile che altrove, n6 tanto estrema.) Videči ne vidite in vrh tega še neresnico govorite in sami sebe po ustih bijete. Šematizem naš za 1. 1877 poglejte, koliko je duhovnov, ki imajo po 2 fare, jeden ima celo 3, koliko jih imate v teologiji? cela 2!!
Čujte, kaj pa pišejo papežu. Naj on ne pusti, da bi se škofovski dohodki obrnili za projektirani zavod, kajti gojenci bi morali učiti se na svetovnej gimnaziji, koja je dirigirana od bečke vlade, s sredstvi, katere vlada v učenju rabi, profesorji so tudi svetovni in ; nevoljni se podložiti cerkveni oblasti i. t. d. ( . . Gli alunni dello stesso collegio dovrebbero frequentare un ginnasio purainente secolare, retto dallo stato coi mezzi usati beli1 istru-zione governativa, con docenti secolari non soggetti ne disposti ad esserlo aH' autorita ecclesiatica . . .) Zdaj se vidi, kam pes nogo moli. Ko bi cerkev z šolo vladala, tedaj bi se ne stavilo toliko zaprek. Vprašam pa tudi, ali nij to za nas same škodljivo razžaljenje vlade, ko se tako misli in piše o c. kr. gimnaziji? Kaj še narede? Složili so se z laškim poreškim mestnim načelništvom, katero ni malo nas duhovnov ne more trpeti. Pristopilo je precej, saj je šlo proti vrlemu škofu
Nič bi je ne bilo napravilo, da bi bila celo Emiliji izrekla sum, da jo Viljem zanemarja. Nič bi je ne bilo bolj razdražilo, kot ko bi mu bil kdo očital to zanemarjenje. Vendar se je časih čudila v globočini svojega srca, da je toliko časa molčal in da je tako čudovito pojenjalo dopisovanje med njima. Čeravno nij nekaj tednov dobila nobenega odgovora, pisala mu je vendar kot navadno ter je vedela, da so ti opomini mu morali doiti z vsako pošto. Kaj bi ga razen bolezni ali mrzlosti opravičilo, da njenim listom nikdar nij odgovoril? Često je skušala iz svojega srca pregnati vsakatero vprašanje o predmetu zakritem v nevednost; vendar jo je časih obšla otožnost, katero je le odganjala, da je kvišku obračala svoje misli z zaupljivo vero in nado, ki ste tolikokrat okrepile njeno omahujoče srce; in iz take sanjarije se je obrnila s sočutnimi milimi besedami in očmi k trpečemu tovarišu, ki je sam v svojih sanjah bridko tožil.
Dobrili, koji jim je bil trn v peti, kajti on sel nij sramoval, da je mej 71 škofi bil prvi škof slovanski v laškem Poreču.   Šla je deputacija' na Dunaj, a kakor sem rekel, bodo teško kaj opravili, kajti 2 leti je uže prazen škofovski sedež.
Tem protivnikom šole bi svetoval izgledati se v Črnogorcih. Ako se ne motim lanski, „Vienac" br. 38 str. 020 piše: „Ilarion odrekao se je svih svojih dohodaka i pridržao si samo godišnjih 2000 f. poklonio preostatak za sva vremena pučkim školam." „Vienac" br. 41 str. 679 piše: „Dohodak crkveni je uredjen za crkvene potrebe, a uz to za uzdržavanje škola — a to u Crnoj gori, u razvikanoj zemlji lopova i nosorezaca."
Kralj Matijaž se je zbudil.
Tržaška „Edinost" piše pod tem naslovom :
„Ko je leta 1874 meseca junija v Neve-sinji zjutraj ob 8. uri prva vstaška puška počila in nje grom v bližnji gori odmeval, prodrl je hipoma črno oblačno nebo in pokazala se je proti severu jasnica. skozi katero je posijala krvava zvezda tlafiteljem Slovanstva. Ko se je vroča junaška kri prelivala v bistro Zeto ter barvala skalovje jadne Hercegovine, napočila je na jugu svobodi zarja, ki je žalostno poljubovala prve žrtve svobode, ležeče po divji šegi razmesarjene, na zemlji Štiristoletnega robstva. Kralj Matjaž se je v podzemeljskem svojem hramu nenadoma predramil, njegov pogled je blizknil, zapazil je na tisoče zvestih junakov, odvil sivo brado, ki se mu je krog silne skale ovila, brdki konjič je zarazgetal, ko je njegov gospodar izdrl meč iz skale, ka-; mor ga je bil zasadil. Z veseljem pozdravljamo primorski Slovenci dobo, katera nam je odprla vrata v boljšo prihodnost.
Kako so dunajski časniki hiteli prepričavati ljudstvo, da vstaje nij več, da so se vsi begunci podvrgli in se vrnili črez mejo na svoja ognjišča. Kako se je proti vstašem delalo in s kako mero se je Turku merilo, tega pojasnjevati ne smemo, sicer bi nam padla železna pest na usta, ker moč gre pred pravico.
Kakor se ravna blizu levovega brloga, ko spi v njem, da so ne probudi in ven ne plan tako se je ravnalo pri vstaji za osvobojenje Slovanstva. Vstaški vodje so se lovili, podpiralo se je turško barbarstvo, ustaja se je tlačila s tlečo žrjavico pod kupom  drv,  da ne
Ko je došel doktor Jeremija, pozdravila sta se srčno med soboj. Doktor je počel po svojej navadi prav živo govoriti ter se je pre-srčne radosti razširjal o krasoti in mirnosti tega prekrasnega nedeljskega jutra na hribu Gospod Filips se je silil gospodovati samemu sebi, da bi zakril otožnost, katere se nij mogel iznebiti; govoril je miren in celo radosten, tako, da je strmela Jerica ter molče se vr-nivši k hiši, se čudila temu čudovitemu in nestanovitnemu možu. Pri zajuterku ga nij videla in pri kosilu se je vsedel nekoliko proč od doktor Jeremijeve družbe ter je svoje znanje izrazil le s prijaznim pozdravom, ko je Jerica zapustila obednico.
Pozno po polu dne se je nenadoma prikazal v Široki veži, kjer ste sedeli Emilija in ! Jerica,  in   kjer so po navadi dve očesi domišljiji obeh  naslikovali   pokrajino.   Bila je i huda ura; ko pa je solnce zahajalo in je mi-► nola huda ura, prepenjala je bliščeča mavrica nebeška,  sč skoro ravno tako bliščečim od-
švigne plamen. Vsa slovanska plemena in drugi svobodoljubni narodi so pošiljali svoje sinove na bojišče, da je stvar postala ogromni faktor in da seje zbudil kralj Matijaž Z malega raste veliko, to je star pregovor, ki bode zlat dokaz v zgodovini devetnajstega stoletja.
Nevesinje in most na Zeti je zlati uvod k velikanskemu dolu. ki se prav zdaj vrši. Mala kopica hrabrih Nevesinjcev je naredila toliko, da sta v barbarski turški državi dva sultana padla, za tretjega se še ne ve, ako bode svoj prestol dolgo rabil; hrabri Hercegovci so z malo prahom napotili vso diplomacijo k delu. prazno slamo mlatiti; kramarski Anglež je milijone metal v votli turški sod, boječ se, da se utegne zbuditi kralj Matijaž; Avstrija je pred brlogom, kjer jo junak spal, nakopičila plevela in slame, da ne posije bliš-čeči žarek zarije k njemu; pa vse to nij ni-česa pomagalo. Čul je večkrat klic uboge raje, slišal je smrtne zdihljaje na kole nasajenih, v srce je peklo obupno kričanje nedolžnih devojk, nesramno ugrabljenih in oskru-nenih žen; presunil je živce spečemu levu dim zapaljenih hiš, opečenih in sežganih trupel uboge raje. Zakričal je: K vi š k u ! b r a t j e Slovani, suči m o meče, po livadah naj teče dušmanova kri.
Slovani druge polovice devetnajstega stoletja moramo veseli biti, srečno smo dočakali to, kar milijonov naših bratov nij dočakalo. Dolgo časa je držal severni stric ročnik osode polnega meča, živci so nategovali krčevito pest, z močno roko i/drti meč je zabliskal v dveh delih Evrope: Na Turka pojdemo, izrekel je car silne države, na mah je sedel brdki Kozak na vranca, sinovi Podolije in Li-tavije so se zbrali v krdela, iz kavkaskih gor je z orožjem privrelo ogromno število boja-željnih junakov, da zlomijo krutim Osmanom moč. — Carjevo povelje je bilo zlato sporočilo, svojih besed v Moskvi se je spomnil car silne države; olajšati jarem južnih bratov je bil narod na migljaj pripravljen, darežljivosti so presegle vse meje, začelo se je teško delo, Slovani ga pozdravljamo ter spremljamo z gorkim sočutiem, saj gre za boljšo prihod-njost in svobodo, padejo verige, ki so žulile stoletja oglodiine kosti, zlomi se jarem, ki je prouzročil žulje, dihal se bode prosteji zrak, ki je stoletja okuževal zdravi život Slovanstva.
Bodi nam pozdravljena zlata doba, junaška sreča naj  te vedno ugodno spremlja,
sevom obzorje, na videz globoko pod višino gorskega stožka; prekrasna in močno bliščeča jo bila svitloba in senca, ki ste igrali po dolini in njegovi lesketajoči reki. Jerica se je nadejala, da se bode gospod Filipa pridružil njima. Vedela je, da bi se Emilija veselila njegovega raznovrstnega pogovora; nagonoma je tudi upala, da bi sladki glasovi njenih to-lažljivih besed, ki jih je toliko ljubilo in bla-goslovljalo, tudi njegovemu srcu rekali besedo miru. A nadejala se je brez vspeha, ko jih je zagledal, odšel je naglonia; in kmalu je zapazila Jerica, da je lezel tje gori na strmo vi-ino, katera je zjutraj oba toliko zanimala; tudi  se  ta večer nij vrnil zopet v gostilnico.
Jeremijevi so ostali še dva dni v Pristavi na hrihu. Okrepčavna sapa je dobro dela Emiliji, videla se je krepkejša kot je bila mnogo tednov; in sedaj pa sedaj se je celo h hko sprehajala v obližji pristave.
Jerica se nij naveličala krasnega razgleda, temveč opazovala ga je z zmirom večo ra-
Bog pred teboj in za teboj, naj ne teče kri zabadava, naj bode pečat miru, naj bode junaška kri stalno spričevalo miru po vesoljnem svetu, naj se doba izvrši, v kateri se narodi družijo: svoji k svojim. Kralj Matijaž se je zbudil, mahnil na vse štiri vetrove sveta z rujavim mečem, zaoiil je grozoviti vihar, divje pošasti se tresejo, konec je njih dela in početja, ob srebrno-modrej Donavi, kjer je vedno tekla slovanska kri, švigajo bliski iz jeklenih topov, v tretjič se bode vršilo zaželeno osvo-bojevanje, in zdaj enkrat za vselej. Polu-mesec pred križem pada, zvezda Osmanov temni, Allah in Mahomed ne moreta pomagati več, prelaz Črez Bospor v Bruso je še edina pot, in še tam so osmanska tla podkopana. barbarstvo se mora pogubiti v prah, to zapoveduje sila narave, sedanja doba, katero Slovani pozdravljamo: zlata doba, /.bujenje kralja Mat i j a ž a.
Politični razgled«
Notri*njo dežel«.
V L j ubija n i 14. maja Češki   narodni   vodje  so  baje poslali zaupnico in zahvalnico carju, da se je odločil meč potegniti za pravice slovanskih bratov na jugu.
JfMatgjftrski časniki so dobro shvatili in razumeli pomen demonstracij na Hrvatskem, prinašanih protivniku njih neumnega softarstva,  nadvojvode Albrechta.   Za to se silno hudujejo in jeze nad Hrvati in celo bana Mažuraniča dolže, da je on demonstracijo pro- j uzročil. Magjari so pač le tako krivični ljudje, j da menijo, kakor naši neinškutarji,   — da le; oni, in nobeden drug ne sme kakove misli in želje izreči, če prav — plačuje.
V II Hl* I i J«» «.'1II' &&* v o.
#*##.» • 4* vlada hoče, kakor se našej urad* nej ,,\Vieuer Abondpost" piše, izdati pozitiven oporok, da je vse zlagano, kar je v angleš-kej plavej knjigi poročal konzul Mansfield o proganjanji katoliških unijatov. — Mi smo si to uže precej mislili, ker vemo, da na ruskem ima vsaka vera: narodna pravoslavna, katoliška, razkolniška, islamska, tatarska in celo malikovalska popolno svobodo. To so nam pravili katoliki prijatelji, ki na Rus-kem žive. Tisti, ki o Rusih lažejo, se neki Poljaki.
itn na 4IH4/49 je s tem vojsko napovedala Turčiji, da je v zbornici rumunskej bila resolucija sprejeta, ki pravi: Glede na to, da je Turčija s svojo napadnostjo pretrgala vezi, ki so vezale llumunijo na njo, in ker zbornica konstatira, da je Turčija začela streljati na llumunijo in ker so rumunski kanoni turškej napovedi vojne uže odgovorili, opira se na pravičnost garantirujočih vlastij, ki so Rumu-niji politični razvoj obljubile in  naroča vladi
naj vse stori, da varuje bitje I! i imuni je in p o miru tako, dobro zaznamovano politično po-ložje, kakoršno jej možno dela, prostej od vsake od visnosti svo j hirtori čn i p o-klic na vzhodu izpolniti." Ta dnevni red je bil s 58 glasi proti 29 sprejet. Opozi-cijonalci so dejali, mi nemarno denarja, nemarno gotove in dobre vojske, a nazadnje bomo še odvisni ostali. Vlada, na čeluBra-t i a n o, pak je rekla: Mi se moramo na lastne moči opreti in pokazati, da kaj veljamo in se moramo braniti, ker je nam Turčija vojno napovedala."
V C4i»'i4i*'**fi so se vrnili poslaniki držav. Nemški poslanik princ Tleuss. ruso-Ijub, je šel te dni skozi Trst, g njim Magjar grof Ziehy. Tudi italijanski Corti pojde te dni.
Turška zbornica je votirala An«leškej vladi zaupnico na nje grobi odgovor ruskej okrožnici. — Rumunski agent je iz Carigrada odpotoval — Okolo Carigrada se delajo nasipi in šanee.
l)o|
dostjo; z doktorjem je šla v gorsko dobro, kjer je skakljal ozek potok sedemdeset metrov globoko doli v dolino; to jej je dajalo gradivo za marsikateri navdušen popis, katerega se je tudi Emilija nekoliko radovala. Videla nij več novega svojega znanca; izginil je bil, da nij ničesar vedela. Doktor je vprašal krčmarja po njem, ter je izvedel, da je odšel v ponedeljek zjutraj, ter se podal peš na pot v gore.
Doktor se je čutil prevaran v svojih nadah, kajti imel je gospoda Filipsa izvenredno rad; povprašuje ga natanko o namerjeni poti se je nadejal, da se bode morebiti rad pridružil njegovi diužbi.
„Nič ne de, Jerica," rekel je šaljivo žalujočega glasa; „preverjen, sem da ga bodeino zopet naleteli, kadar se ga bodeino najmenj nadejali."
(Dalje prih.)
I LSI.
Iz Viru pri Dobu 11. maja [Izv, dop.] 29. aprila t. 1. se je tukaj vršila volitev novega občinskega zastopa, pri katerej so bili g. Vinko Januš c. kr. poštar in posestnik na Viru za župana, Jožef Stupica, trgovec in posestnik na Viru za prvega, in Lukež Hočevar, posestnik na Količevem za druzega svetovalca izvoljeni. Upamo, da bode novi občinski zastop z novo izvoljenim županom bolje gospodaril, kakor kaže ne mali dolg pri soseski, katerega bode treba poravnati in pa Še druge nerodnosti, nij ravno svojega posla najboljše opravljal. Da so bi i ljudje uže njegovega župano-vanja siti, pokazalo so je pri volitvi, ker ga še v odbor nijso volili. Tudi bodo mogel novo izvoljeni župan, tisti tukaj šaljivo imenovani „ NrUckenbau-Comite." obstoječ iz prejšnjega župana, njegovega „škribonta" in pa enega prejšnjih svetovalcev, malo podregati, da bode most, ki bi bil imel uže pred nekaj meseci na rojen biti, izgotovili ker drugače bi se utegnil še ta les, kar ga je uže pripravljenega, v tisto, tem trem zelo priljubljeno ,,vodico" spremeniti.
K Z NiMka 11. maja. [Izv. dopis.J Da Hrvatje nijso vsi složni z načeli StarČevičjancev ; evo Vam dokaz sprejem nadvojvode Albrehta, prijatelja Slovanov in Rusije, tudi v mestu, katero so nekdaj naši vrli Kranjci pod Turjaškim branili proti Turčinu. Naše niestice je malo, a pokazalo je donos, da je slovansko skozi in skozi. Sprejem nadvojvode bil je sijajen. Celo mesto, vsa okolica, vse je bilo na nogah. IJrezbrojna množica, smem reci, ves Sisek, pričakoval je visokega gosta na kolodvoru. Ko ob enajstih dopoludne dospe vlak, zaigra mestna godba cesarsko himno in krepki živio-klici pozdravijo visocega gosta. Zupan, gospod Lo vrič, nagovori izstopivšega nadvojvodo s kratkim nagovorom, nadvojvoda se zalivali in pravi, da ga jako veseli tako slaven sprejem in da ne bode pozabil njih veličanstvu svitlemu cesarju poročati lojalnost hrvatskega naroda.
Pri izhodu iz kolodvora sprejme ga vrsta belo oblečenih deklic in ena iz mej njih poda mu lep venec s hrvatskim nagovorom. Nadvojvoda gospod Albreht nasmeje se ji in reče hrvatski: „Zahvaljujem se vam, mladež!"
Pregledavši še četo veterancev, vsede se nadvojvoda na voz, godba zaigra rusko himno in voz oddrdra, spremljan z živio klici, skozi mesto, katero je bilo okinčano z brezštevilnimi slovanskimi zastavami, črez Kulpo dalje proti Petrinji.   Ob štirih popolu-
dne pripelje se visoki gost in slavni zmagovalec pri Kustoci v Sisek nazaj in ostane do šestih v restavraciji na kolodvoru.
Mej tem se zbira tu nebrojna množica, godba svira, in kadar ta neha, zadone mili glasovi pevskega društva „Danice", in to se vrsti do odhoda. Pri odhodu zapoje še .Danica" cesarsko himno, vlak se začne polagoma dalje pomikati, krepki glasovi: Živila Avstrija! živila Rusija! zadone. nadvojvoda odzravlja in odšel nam je dragi gost. Magjarske zastave nij bilo ne jedne.
Domače stvari.
— (Ljubljana in nadvojvoda A 1 b r e c h t.) Iz Badnjega broja našega lista bralci vedo, da smo ljubljanski Slovenci želeli, da bi bil nadvojvoda Albrecht, kot prvi vojnik in iubilarski ud vladarske hiše, pa tudi posebno kot prijatelj avstrijskih Slovanov in ruske zveze, tako si-jajno sprejet od slovenskega naroda v Ljubljani, kakor je bil od hrvatskega v Zh-grebn, Osjeku, Sisku, v Karlovci in v še manjših jugoslovanskih krajih. Vendar iz tega nij bilo pri nas nič, prepovedano je, in tudi ne-možno, če so stvari take, kakor se nam tu pripoveduje. Gospod ljubljanski župan je namreč pisal starosti narodnih mestnih svetovalcev, ki so v tem smislu stvar pri njem sprožili, g. Potočniku v soboto po polu dne, da je pri gospodu deželnemu predsedniku bil in mu je tam bilo naznanjeno, da g. Vidmanu, predsedniku deželne vlade nii znano nič o namenu ostanka Nj. c. Visokosti nadvojvode Albrehta v Ljubljani, O polu dne pak da je gospod župan dobil od načelnika deželne vlade pismo, v katerem se poroča, da je g. feldmar-šallejtnant dovolil g. Vidmanu pogledati v povelje ljubljanske generalkomande; iz tega je vidno, da bode gospod nadvojvoda Albreht 14. t. m. iz Reke naravnost na Dunaj popotoval, in je na ljubljanskem kolodvoru vsak sprejem ali poklon odpovedan, ker gospod nadvojvoda med kratkim postankom na kolodvoru ne želi z nikomur drugim, kakor z gospod vojaškim poveljnikom govoriti.
— (Sokolski izlet) zadnjo nedeljo na Šmarno goro zarad slabega vremena (baromoter je žugal z dežjem) nij bil tako velik, kakor bi ga smeli pričakovati. Vendar se je zbrana narodna družba dobro zabavala, na gori po maši, kakor tudi v Tacnju, kjer so možnarji pokali, domača dekleta društvo z ogovoroin in slavolokom pozdravile, in je potem vrlo znana narodna krčma pri Koširji vseskozi zadovoljila goste s postrežbo dobrega vina in dobre kuhinje. Pri kosilu se je napilo tudi na slavno zmago naših slovanskih bratov Rusov, ki zdaj bijejo krvavi boj za svobodo svojih in naših bratov. Sokolci in druga spremna družba, tudi na potu skozi Gameljne prijazno od prebivalstva pozdravljena, so se na povratku domov mudili tudi v Šent Vidu pri Kraljici. Tudi Šentvidčani so Sokola simpatično sprejeli.
— („Slovenska knjižnica") ne bode „zaspala," kakor se nekateri uže boje; več pol naslednjega zvezka je uže natisnjenih. Zvezek (nad dvajset tiskanih pol) i z-ide druzega meseca. Odložili smo nekoliko izdavanje, da bi onim mnogim naročnikom, ki so se naročili, ali le obljubili po prejemu poslati naročnino, časa za to pustili, poslati znesek; ali tega v našo škodo mnogi nijso storili se. Tudi ostra politična  situvacija nij prav ugodna tako po-
gostemu izdavanju beletrističulh rečij, kakor miren čas. Moti in zadržuje tako delovauje nekoliko in absorbira duhove, kakor tudi slabi prejemanje in plačevanje. To, in ne tako obilo udeležeuje, kakor je bilo pričakovati, napotilo je izdatelja „Knjižnice," dokler se časi ne izpremenč, izdati le tri dela na leto, a le originale.
— (Nadvojvoda Vflhelm) je v nedeljo zjutraj odšel v Trst, kjer je tudi Fzm. Kuhn prej tam vojsko ogledoval.
— (Tržaški mestni zbor) je dovolil v seji 11. t. in. 5000 gold. za vreden sprejem tistih državnih poslancev, ki bodo na povabilo prišli v Trst ogledat si luko in na morji potrebna zidanja, — Vidno je, da imajo Tržača-nje dosta denarja.
— (Iz Reke) se poroča 13. maja: Nadvojvoda Albreht je včeraj sem prišel, sprejet bil od nadvojvode Štefana in od načelnikov oblastuij. Denes je cerkvena parada, obiskovanje vojnih zavodov in tiste fabrike, v kate-rej se torpedi delajo.
— (Zanimiva) bode za kakega domačega pravnega zgodovinarja novica, da sti prvi soseski na Kranjskem, kateri imati po novej postavi urejene zemljiške knjige, soseski Lukovica in Kova v sodnjiškem okraji Brdskem.
— (Lovski barbarizem) se kaže — tako se nam piše — ako se pelje skozi Trzin proti Mengišu ali Viru. Tam visi namreč na hiši zapriseženega lovca, znanega ljubljanskega gospoda, ki je za priljubljenim generalom P. prevzel lov v soseskah Trzina in Dobrava, velika štorklja, ki je bila komaj pred tednom ustreljena. Mi ne vemo, ali si je kak ljubljanski gospodič napravil to surovo veselje, štorkljo ubiti in pribiti, ali pa je bilo to samo radost priseženega lovca, — surovost in prav pobalinska surovost je to, ter zasluži očitno grajo.
— (V Celje) je prišel znani g. Waser, predsednik višje sodnije; ravno zdaj so tam porotne sodbe.
— (Železna črta) mej Očuro in Or-mužoin, ki bode poldrugo miljo dolga in jo zida hrvatsko-štajersko ogljarsko društvo bode se uže jeseni prometu otvorila, ker delo jako urno napreduje.
— (Turški romar) je, kakor tržaška „Edinost" piše, v Buda-Pešto h grobu svetega Gil Babe potoval ta teden skoz Trst. Na korsi se je nabralo veliko ljudij krog njega, imel je za pasom precej velik nož in težek kos lesa za tepež. Nek stražnik, ko to vidi, stopi k njemu ter povpraša Turka v slovanskem narečji, ali ta je znal le arabski; ko drugi stražnik zapazi tovariša mej množico, stopi bliže. Oba tirata potem Turčina na turški konzulat, kjer se je skazalo, da ima popotni list v redu in da nij ničesa nevarnega, vzeli so mu nož in bavto, on pa je potoval k svetemu Gil Babi dalje v Magjarijo.
šla; potem gre po stopnicah neke hiše, v ka-terej so ležali trije fantiči bolni v postelji; grozovitež jih je začel tako z nožem bosti, da jih je na kosce razsekal, srkal kri in možgane. Od tam je šel dalje, da še katerega umori, pa ljudstvo je bilo priskočilo oboroženo, da vniči grozoviteža; zdivjani je ubegnil v neko hišo in skočil s prvega nadstropja na ulico, pa se nij ničesa poškodoval, ugrabili so ga in zaprli; pri izpraševanji je rekel, da mu je neka ženska to svetovala, da zveliča dušo.
* (Tatvina.) Na isterski železnici v Buzetu so vlomili tatovi na postajo v urad postajnega načelnika, ter so obropali vse denarje, ki so bili v denarnici. Postaja je dobro uro hoda od Buzeta v pravi puščavi.
13. inaja:
Hrup«    Moravec, Hchmidt iz Dunaja.
Pri Slonu llovanickv iz Siska. — Neuerer iz Gradca. — Goli iz Idrije. — lioblek iz Mokronoga. — \Vucher iz Gradca.
Pri m.» i<• i: Bauer iz Dunaja. — Kamilic iz Idrije. — Halb il Dunaja. — Selilesinger iz Maribora. — Blut iz Dunaja. — Uutter iz Kočevja, — Kolin iz Dunaja. — Taurer iz Solnograda. --- VVeber iz St:irnga trga. — 11« Icr iz Dunaja._
Razne vesti.
* (Umrl) je G. t. m. Slovak Pauliny-Tot, zasluženi pisatelj in buditelj svojega naroda, ki mu bode gotovo dolg spomin ohranil.
* (Hrvatski virtuoz Krežma; je zdaj dajal koncerte po Francoskem in vsi listi so hvale polni za tega mladega slovanskega umeteljnika.
* (Zverina v človeškej obliki.) Blizo Torina na Laškem je neki trideseti« tni kmet strašno grozovitost izvršil. Ko je na polji se svojo ženo delal, jo je ubil s kamenom, ter jej zdrobil glavo. Od tam gre domov, zgrabi nož in umori neko ženo,  ki je mimo
uiuiajana uorza 14. maja.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      58 gid. 0 j kr.
Enotni dri. dolg v srebru 64   ,   — „
Zlata renta.......                              70   ,   90 „
1860 drž. posojilo 108   „   75 „
Akcije narodne banko 770   „     - „
Kredime akcije 134   „   50 „
London 129   „ 20
Napol. 10   „   35 „
C. k. cekini 6   » : 19 „
Srebro 113    „   35 „
Državne marke     .... 63    .50 n
Žalostni naznanjamo podpisani vest o pretresljive) smrti gospoda
Karla VVasctmitius-a,
c. kr. i'ki ijn. ::i ju i lUtiijni k.i v |m,I...|i in iM,tiu-LM tržaua u.i11 ■     i,
ki je včeraj zvečer ob 7 uri po kratkoj bolezni, v starosti 82 let, bil iz tega življenja poklican.
Pogreb bode vtorek 16. maja popoldne o 5. uri, iz mrliške bile, grad Tivoli.
Drggl ran j ki so priporoča prijaznemu spominu vseh sorodnikov in znancev.
V Ljubljani, 13. maja 1877. (123)
.lo/.elina Nusehiiiliiis roj. /.moli, soproga.
lloinrich >Ynscliiiitius,      Jakob Kuiičič, sin. Viljem Kngcl,
Kristina Kniirić, zeta. Filonieiia Kngel,        šari nt a \Vaschmtius, hčere. Ana Wascliuitius,
|,4'o|Mililiiia tisiuul, sneho. pastorka.
(L. S.) Kud. VV n rztir, zdravilni svetovalec in r-hv mnogo nčenih drnitev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre ie ozdravila večletne i   nevarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtji, i ..nt- čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled«? »sega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani. James Shoreland, ranocelnik, 96. potka, izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. ionavljaje izrekam glede Revalescičre du Barr; vs »stransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo ku 76.921. Obergimpern, ^Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strad liiui bolečinami vnetic jeter, ter ni6esar pouziti ni mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po poinama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Spričevalo it. 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalescičre ozdravila me je popolnem strasnih želodčnih in čutnicnih boleznjj, katere so me deset let uučile.
((ioBpMj A rman da Frevost, posestnica. Revalescičre je 4 krat točne j ša, nego meso, tot »o pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več >-a oeni, ko pri zdravilih.
V piehaatiu paAiaiAh po pol ntnta 1 fold. 50 k . t not 2 ,-oid. bo ir., i rnnta 4 <rold. 60 kr., 5 fo, -cov oJ go.d., i2 funtov JO goltL, 'A* tantov 35 golo..
R3VtUe«0iere-BtMaltea v pušioah in Revaloscieru Chocolatče v prahu Ul tas 1 gid. 50 kr., 44 ta* 2 g..
4o <u a gi. SOkr., f "prahu sa 1&> i*» .'.» gi. prodaje: Da iJarry A (Jomp. oa »auji, •flFuL,-Jiaetagt*M«e it. ir fcakor v vsor .ustih pri dobr< i .oltarjih iu jpe^enjakih trgovcih .-.ai racp:)silja dn--lajsaa lu..*, ua v»e kraje po poštnih ^ak^uioau a i povzetjih. V JLjnfcljanl Ed 4 nr. j. Svob oda., lekar pri azlatem orlu", \ Reki pri lekarju j. Pro damu, v Celovca pri lekarju Birn >aoherju, <i Mpljetu pri lekarju Aljinovičn, v Trsta pr lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeriBtu P. Roooa i:> j. 111 r h i n u, v Zadra pri Androviču. (98)
Praktična in sploh priljubljena
darila za birmo,
uro na povoljno izbiranje po jako nizkih cenah, zlate ure za damo od 22 gold. in višje, srebrno remontoir-ure od 14 go d. in zlate remontoir-aro od 58 gold. in višje priporoča
"M k o hi j lliiclliolzei*,
urar in optikar, c. kr. liferant ur, (121—1) kongresni trg, št. 8.
Slovenskega jezika popolnem zmožen
sprejme se pri /glinenem stngtnpu Ittnnke ,,Slu-vije*' V MJuMjani. 12U—1)
iem bolnim muc in zdravje brez leto in brei stroškov po izvrstni
RevaiBscierB k Barrj
30 let aže je nij bolezni, ki bi ju De bila MAn -rila ta  prijetna  zdravilna  hrana, pri odraščonil. i nrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bou • / želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilu.
uaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepi i bavljenje, zaprtje, prehlajenje, ueBpanje, slabosti, Uau hlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v gla... iumenje v ušesih, slabosti  in blovanje pn noseč fi otožnost, diabet, trganje, Bhujšauje, bledičico in pr> dojenje; posebno se priporoča za dojeneu in je bo..i aogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej -v i..xmi spri.-IU zdravilnih, brez vsake medicine, mej  njimi spr tevala proteBorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Buneka, pra /.)ga profesorja medicine na vseučilišči  v Mariboru ..\ Onega svetnika Dr. AngelBteina, Dr. Shoiviam , d*. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grobujo (Jasti^ ^ oart, Markize de Brehan a mnogo druzih lmenitnvi m- 'n, se razpošiljava na posebno zahtevauje tastoii... Kratki izkaz iz 8U.UO0 sprićevulov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 185^. Revalescičre Du Barry v mnogiii Blučajib na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t (1. pri kauinj u, pri prisadljivem a bolehneui draženji . upalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiHtiL ia mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje iu iu neprecenljivo BredBtvo ne samo pri vratnih iu prti lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grl"
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
izdeljuje (waMt§'iel i*iecnli, lekar na du-najnkej cesti v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 skatljica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. (i 3—4H)
Samo 80 kr.
I par nožev z vilicami iz pravoga, vedno bolo ostajočega britanskega srebra,      duo. 4 ^ld.
Žičice ia kavo, ona kr. 10, 15, 20, 80, 40.
Žlice za jed,        .   ,   80, 40, 50, 00, 70.
1 zajemnlec za niloko, kr. 60, 80, gl. 1, 1.20, 1.50.
1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, <i. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3.50.
1 okvir za fotografiju, fin, kr. 80.__
■IBi Vse drugo jako ceno. BBBAsl
Naslov:
▼H. Urcvssler,
c<«/o/;.. metalnega* hlttt/tt,
\\ieii, .Nciiiiau, Bnrggasie 2,
Hotel llo ler. ■H Cenilnik zastonj. Naročbe iz provincije takoj s poštnim povzetjem. (25—28)
Izdate lj in urednik JoBip Jurčič.
LaBtniua in tiak .Narodu« tiskarne 0