J S/ PHIHDBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 15. februarja 1953 m $ >0« < JoP ,f iit fi P fi iti' p t v Rezerviranost v Londonu in Parizu STA «bor be>; Itede rezultata londonskih razgovorov n " “ .................... ^azgovjjrj niso dali rezultatov, ki jih je Francija pričakovala - Hi pričakovati ton001!)111!! na^ ^ospiidarshem področju pred Hutlerjevim potovanjem v l/Vashing-llemčiji izjavljajo, da so Irancoski dodatni protokoli nesprejemljivi histnv^’ 14' Francoski mi-®anii „.p!*edsednik Mayer, zu-ster ,®Iluster Bidault in mini. s* da« g05Podarstvo Buron so (v 'es vrnili v Pariz. ViK7Hr U je B>dault izjavo 1 s_e’ da so se je zadeva Me* Zacela- Pravzaprav je °Ce„Q aj’ da bi si upali podati Io,Wonsku,UltatOV doseženih na ttvSf ,Klh razgovorih. Vsa odviSn‘ namreS v veliki meri britansk=°d °dgovora, ki ga bo freclloges v da dala na naše Maver « »mo 7^ .3e Rjavil: «Zelo obnovin !°*3ni* da smo lahko . stike z britanskim mi- o denevtralizaciji Formoze histrskim hjirn m- . pre(*?eclnikom, ^5strom ves in finančnim Btegnli smo prou-QV°mno ^,0]ožai in to bo ne-^ v veliko korist#. tnentir°a^°nu so danes malo ko-8n?lešlrA Uradno poročilo o !>redstavm>nC0Skih razaovorih' k zunanjega ministr- jo pogodbe o obrambni skupnosti, in prav tako tudi finančne težave. Toda dejstvo, da se bodo razgovori nadaljevali po redni diplomatski poti, že kaže. da britanska vlada ni sprejela francoskih predlogov. Prav tako je z gospodarskimi vprašanji, z britanske strani so na tozadevne francoske zahteve odgovorili z običajnimi obljubami. Sicer ni bilo pričakovati sprememb, dokler ne bo britanski finančni mini. ster Butler obiskal Washingto-j na. Sele tedaj domnevajo, da , bo mogoče upoštevati možnost I izboljšanja pogojev za franco-i ski uvoz. V bor.nskih političnih krogih sodijo, da so dodatni protokoli, ki jih je predložila Fran. cija, vsaj v sedanji, obliki nesprejemljivi. Tisk jih skoraj v celoti odklanja in pravi, da !tva bos‘a VPnla.Vil' da s0 vesti- da ritanija in Fran- °d ZDA, naj se veljavahtevali ktistvn'!! ,tr'stranske izjave o sk* Dod=i ■I-ZaVam evropske voj-53 na SO let. netočne. Diš^n3^',1’5^ na splošno ma-razs°vorih. «Daily aph» ln «Times» pišeta »■‘S""0«'™*«. sPlosno. To toda bolj ttlnenhiU^‘°' To Potrjuje po ba včer--Pazovalcev domnevo, dali rezni* * razgovori niso C°ski °V> ki 50 >ih fran-PraiJaiS n Pričakovali. ležave J.3 bi želela prebroditi ’ Jim ima z ratifikaci- ^Uot, V BolssnjD JRAD, 14. _ -!Q^tuiviZ Be°gracIa Danes so v So- bolgarsKesa po. jetnik Beogradu in sicer ajtlik j. P°slaništva Ivanov, ®°slanec lk°i°v m vojaški od-*1°i Je ju rivlev. Kot je zna-Sarijj ®°slovanska nota Bol-vlada atevala, da bolgarska ®°tovi r°ku desetih dni za-3uSosi0v n°rmalno poslovanje ®°fiji sjcnskega poslaništva v ''ladg n-;6.1!. 130 jugoslovanska vilo hai da zmanjša V beotraj garskega poslaništva v'l°ni 0sPv da bo enako s šte-^latiist,, ]a Jugoslovanskega 8atska vlaaV ®ofiji. Ker bol-a>nenien.0 a hi odgovorila na *? morali jU8°sl°vansko noto, “fati nes bolgarski di-zaPUstiti Beograd. težijo ti protokoli po bistveni spremembi pogodbe o obramb, ni skupnosti. Podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu prof. Hall-stein je danes sprejel novega ameriškega komisarja v Nemčiji Conanta. Kakor izjavljajo, se je želel Hallstein baje raz-govarjati s Conantom o dodatnih protokolih k pogodbi o ev. ropski obrambni skupnosti, ki jih je Francija predložila te dni v proučitev ostalih petim članicam pogodbe. Danes zujtraj je Conant poslal nemški vladi noto, v kate. ri pravi, da tri zasedbene sile upajo, da novi davčni načrt, ki ga je pred dvema tednoma napovedal nemški finančni mini. ster, ne bo povzročil zmanjšanja nemške proizvodne zmogljivosti v zvezi z nemškim prispevkom k obrambi. Ameriški visoki komisar v Nemčiji Conant je danes sprejel tudi voditelja opozicije Ol-lenhauerja. Obveščeni krogi, izjavljajo, da sta med drugim govorila tudi o stališču socialno demokratske stranke do pogodbe o obrambni skupnosti in do bonnskih dogovorov. Nota med drugim pravi, da so francoska, britanska in a-meriška vlada začudene, da se davčne razbremenitve napovedujejo «prav v trenutku, ko sn morajo ostale države truditi da premagajo številne težave, da bi našle finančna sredstva za obrambo#. Izjavlja se, da je Hallstein na današnjem razgovoru zago. tovil Conantu, da bo Zahodna Nemčija držala svojo obljubo glede svojega finančnega prispevka v skupni sklad za evropsko obrambo. Balkanski sp« ra zn ni «dprt tudi za 1 ta lij« Razočaranje in srd v italijanskem tisku - izjave grških in turških državnikov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Pod naslovom «Pot nove politike na Bal. kanu« piše «Mednarodna politika#. da vlada za balkanski sporazum izredno veliko zani. manje v mednarodni javnosti. Mednarodna javnost se predvsem zanima, ali bo oblika novega sodelovanja na Balkanu utegnila postati kažipot ali vzgled za vzpostavljanja o-brambnih sistemov, na drugih področjih sveta, kjer je to vprašanje prav tako aktualno, toda ni opaziti dovolj sposobnosti za vskladitev teženj narodov po ustvarjanju obrambnih sistemov. List dodaja, da mednarodna javnost povsem pričaku. je, da se bo na Balkanu ustvarila taka oblika sodelovanja ki bi bila čim učinkovitejša, hkrati pa ne bi posegala v sedanji status Grčije in Turčije kot članic atlantskega pakta. Hkrati ne bi smela ta oblika sodelovanja okrniti vprašanja neodvisnosti jugoslovanske politike ter njenega posebnega položaja kot nečlanice atlantskega pakta. 2e sedaj lahko re- čemo — poudarja »Mednarodna politika# — da bo učinkovita oblika balkanskega sporazu. ma postala pozitivna spodbu. da za hitrejšo organizacijo o-brambe na drugih področjih sveta, ki jim preti ista osvajal- krogovse bodo verjetno že 16. t. m. v Ankari začeli razgovori med vojaškimi delegacijami Jugoslavije, Grčije in Turčije. Ta prvi skupni sestanek predstavnikov treh balkanskih armad, na katerem bodo pretre- na politika sovjetskega bloka. | sali vsa vprašanja, ki so važna Za tem piše list, da tristran-1 za zavarovanje varnosti Jugo- ski sporazum predvideva posebni člen, po katerem se mu lahko pridružijo tudi nekatere č.ruge države, predvsem Italija. Ta člen je izzval v Rimu in v italijanskem tisku veliko razočaranje in srd, ker jim otez-koča neodgovorne napade na sporazum, ki bi ga hoteli prikazati za protiitalijanskega in na tej podlagi nadaljevati svojo politiko do Balkana. »Toda italijanska izsiljevalna politika — zaključuje list — je v svojem negativnem zadržanju do krepitve varnosti Balkana osamljena#. Pod vodstvom generalpod. polkovnika Ljuba Vučkoviča, pomočnika načelnika generalštaba JLA je danes odpotovala z letalom v Ankaro jugoslovanska vojaška delegacija. Po poročilih iz dobro obveščenih Sodna zaplemba petroleja Il^itaiijanski ladji „Mirie11a ty0J2lla AHlfJ jK uutidla sodno akcijo, da so ji prizna lastnina nad tovorom ra/govor mod amoriškim poslanikom Hendersonoin in IVIosadekom JSVei'hodu „ lišN t;1?*':11 lad e Da Jh iranskega posla^ 'l poslanikova že-generalni konzul tTJeŠ0i,^‘ ?° se mu zahvalili dejanje ko so se začeli pri- i JiKimu ,y?ski ,?Je»I ki s. 'Jan;11' da raztovorijo pri- l3etrn,iP^roleL Je predstav-šsi °''st JeJske dri v:« l o družbe AlOC Bp« Leviš na sodi-etkah zahteval sod- no zaplembo petroleja. Po treh urah diskusije je sodnik izdal od-edbo, ki določa, da bodo petrolej spravili v posebno skladišče, kjer bo pod nadzorstvom carinskih oblasti. Za petnajst dni mora ta petrolej ostati v zalogi. Do 19. t. m. bosta sporni. stranki lahko predložili dokumente in spomenice utemeljitev svojih zahtev. Predsednik sodišča si pridržuje pravico izdati razsodbo v petnajstih dneh od danes. Pozneje Sj predstavniki Al OC dvignili z ladje vzorec petroleja. zato da ugotovijo njegovo kakovost —..... Ameriški poslanik v Teheran se je danes eno uro razgo-varjal z Mosadekom. Na razgovoru je Mosadek vprašal Hendersona za pojasnilo glede ameriškega in britanskega stališča do zadnjih predlogov teheranske vlade v petrolejskem sporu, Domnevajo, da bodo objavili v kratkem poročilo o poteku pogajanj. Io poročilo bodo verjetne objavili istočasno v Teheranu in Washingtonu. Čeprav uradno izjavljajo, da pogajanja niso bila prekinjena, so v Teheranu glede uspeha pogajanj pesimistični. slvije, Grčije in Turčije, bo u-trdil podrobnosti o sodelovanju treh armad, v primeru napada na njihovo svobodo in neodvisnost. Grški obrambni ministčr Ka. nelupulos je sinoči izjavil v grškem parlamentu, da bo sporazum med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo popolnoma v skla. du z obveznostmi, ki sta jih Grčija in Turčija prevzeli kot članici atlantskega pakta. »Moram reči, je dodal Kanelopulos, da je Jugoslavija in še posebno njen voditelj maršal Tito, prva priznala neobhodnost. da se te obveznosti Grčije in Turčije poudarijo#. ATENE, 14. — Grški zunanji minister Stefanopulos je sinoči izjavil zastopnikom tiska, da tristranski razgovori o političnih in vojaških vprašanjih, ki se bodo v ponedeljek začeli v Atenah in pozneje v Ankari, predstavljajo naravno nadalje*, vanje njegovega obiska v Beol gradu, s katerim so se zaključili dvostranski razgovori Stefanopulos je dodal, da so bliž" nji razgovori razultat plodovitega predhodnega dela. Na trojnih razgovorih bo razpolo. ženje, ki ga je bilo opaziti glede sodelovanja za zaščito miru in varnosti na Balkanu, dobilo konkretno obliko. n 3600., to prvem znaku neodvisnosti v jugoslovanski vladi vse njene Člane likvidira, Pozabil je, da je Tito, drugače kot pretežna večina komunističnih prvakov, bil vojak, ki je vodil svoj narod v boju, in da je ta narod globokoi patriotičen in neomahljivo voany>. Prekinitev odnosov pa je bila «hrabro dejanje, saj je bila v tistem času Jugoslavija Cena 25 lir Daljnji prispevki FLRJ za nizozemske poplavljence BEOGRAD, 14. — Glavni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je sklenil prispevati iz svojih osamljena, brez enega samega sredstev in P°1 dinar prijatelja v svetuv. lev za ponesrečence nedavnih List «Daily Express» prinu- j velikih poplavna Holanskem in šc kritiko Anne Evans, v ka- i v Veliki Britaniji. Za ponesre. teri je rečeno med drugim tu- čenče sta prispevala tudi glav. oi tole: «Stalin se je priprav- nj 0(jb0 Ijal, da bo izsesal Jugoslavijo! , .... do poslednje kapl je krvi. Ho-'gosIavlje tel je, da bi bila tudi ona satelitska država, nema in pokorna. Toda on ni vedel, kdo s n Jugoslovani in kakšen je Tito. Imeli so strto srce, toda njihova odločnost ni omahovala. Stalin je izdal zapoved, naj se Jugoslavija gospodarsko uniči. Pod naslovom «Maršal Titov in s podnaslovom «Revolucionar in patriot» objavlja «Manchester Guardian» kritiko Sea-ton Watsona, v kateri pravi. «Ključavničarski vajenec kmečkega porekla Josip Broz, ki je postal maršal Tito, heroj jugoslovanskih komunistov in hudič v očeh pravovernih stalinistov. predstavlja eno izmed najznamenitejših osebnosti naše dobe. Ta skica njegovega življenja, ki je deloma napisana po njegovem lastnem pripovedovanju, predstavlja dragoceno podlago in material za zgodovinarje in razburljivo knjigo za široko publiko». Obširne kritike maršalovega življenjepisa so objavili _ še drugi dnevniki in tedniki v Veliki Britaniji. ni odbor sindikatov Zveze Ju-in sicer milijon dinarjev ter glavni odbor AF2 Jugoslavije 500.000 dinarjev. Pogajanja o Suezu se v kratkem pričnejo KAIRO, 14. — Egiptovski zunanji minister je danes izjavil, da se bodo »razgovori o umiku britanskih čet s področja Sueškega prekopa začeli v kratkem#. Dodal je, da so se že začeli pripravljalni razgovori za določitev dneva, ko naj se začnejo pogajanja. TOKIO, 14. — V tovarni smodnika je danes nastala močna eksplozija. 22 oseb je bilo ubitih, 45 pa ranjenih. 450 bližnjih hiš je bilo porušenih ali poškodovanih. Plameni, ki so nastali zaradi eksplozije, so namreč zajeli bližnje stavbe, ki so vse iz lesa. Delo glasil-cev so ovirale še druge eksplozije, ki so sledile prvi. Protest odvetniške zbornice v Kopru proti nezakoniti obsodbi partizanov Grudna in Pertota Številnim protestom proti nazakoniti in krivični obsodbi, na dosmrtno ječo. s katero je tržaško porotno sodišče obsodilo. in nato prizivno sodišče v Trstu obsodbo potrdilo, partizanska borca Grudna in Pertota, se je pridružila po skrbni proučitni spisov še odvetnika zbornica v Kopru ki združuje vse odvetnike — Slovence, Italijane in Hrvate — jugoslovanske cone STO. Protest se glasi: V zvezi z obsodbo partizanov tov. Grudna Alberta-Bli-ska in Pertota Danila s strani prizivnega sodišča v Trstu, posebnega oddelga v svojstvu Kasacijskega sodišča, ugotavlja odvetniška zbornica v Kopru po proučitvi spisov: 1. da sta bila tovariša Gruden Albert - Blisk in Pertot Danilo obtožena sodelovanja pri odvzemu svobode, uboja in prikrivanja trupla fašista Mo-randinija, dejanj, baje storjenih dne 3. maja 1945, 2. da je bil prvič pred porotnim sodiščem ta kazenski postopek z odločbo od 9. novembra 1950 ustavljen, ker so »kazniva dejanja ugasla zaradi amnestije*, pri čemer ni smelo porotno sodišče, zaradi predpisa čl. 592 italijanskega zakona o kazenskem, postopku, proučiti zadeve, v kolikor ni bilo to nujno potrebno za uveljavljenje amnestije, tako da je dejansko stanje ostalo neraziskano, 3. da se proti tej odločbi sodišča o amnestiji obramba zaradi oprostitve obeh obtožencev ni smela, niti mogla pritožiti, medtem ko se je tožilec pritožil na prizivno sodišče v Trstu, posebni oddelek v svojstvu kasacijskega sodišča, ki je tej pritožbi ugodilo s svojo sodbo dne 19. maja 1951, kjer je v dispozitivu odločilo, da se odločba porotnega sodišča Se vedno borba proti vodi v Angliji in na Nizozemskem Na splošno so nasipi do sedaj vzdržali in upajo, da se položaj te dni ne bo poslabšal Vojaštvo in civilisti še dalje utrjujejo nasipe - Izselitev še ostalega prebivalstva iz Zierikzee LONDON, 14. — Sinoči je i snežni zameti, ni plima do se-nastala razpoka v nasipu ne- daj na angleški vzhodni in ke reke v pokrajini Suffolk, ' južnovzhodni obali povzročila tako da je moralo vojaštvo prekiniti popravljanje nasipa ter delati vso noč ob svetlobi reflektorjev, da postavi začasni nasip, zato da ne bi reka poplavila bližnjega mesta Aldeburgha. Od danes zjutraj je 1.600 vojakov in civilistov nadaljevalo delo pri utrjevanju nasipov. Britanski notranji minister Fyfe je danes odpotoval na Nizozemsko, da se tam porazgovori o skupnih vprašanjih Velike Britanije in Nizozemske, ki so nastala zaradi poplav. Medtem ko so bili danes v vsej Veliki Britaniji veliki nobenega hujšega incidenta čeprav je voda povsod presegla predvideno višino. Na otoku Canvey so nasipi dobro vzdržali. Voda je začela pronicati na treh različnih krajih skozi zid, ki obkoljuje Otok, toda hujšega ni bilo. Na mesto so prišle takoj skupine vojakov, da izvršijo potrebna popravila. Toda nevarnost ni še mimo. V naglici popravljeni nasipi bodo morali danes ponoči ob novi plimi, ki se bo začela okrog polnoči v Harvvichu, prestati novo preizkušnjo. Voda bo verjetno višja, kakor so STRAHOTNE POSLEDICE močnega patresa v Iranu Štiri vasi porušene - Alad tisoč mrtvili - Velikanske razpoke v zemlji - Vojaštvo odstranjuje ruševine TEHERAN, 14. — Iranski zunanji minister Fatemi je danes na tiskovni konferenci sporočil, da je bilo pri potresu v vasi Turud več ko tisoč mrtvih Obrazložil je, da so ob potresu nastale v zemlji velikanske razpoke, od katerih so bile neka.ere dolge več ko dva kilometra, in vanje so se pogreznile cele hiše z ljudmi vred. Ameriški >n Mednarodni Rdeči križ sta ponudila pomoč iranskima ustanovama »Rdeči lev# in «Rdeče sonce#, V torek bo v Iranu dan žalovanja. V prvih popoldanskih urah pa so prišle vesti, da je danes zjutraj bil nov potres v bližini Mohaleman na področju blizu Turuda. Ni še znano, ali je bilo kaj človeških žrtev. Po podatkih, ki so jih pozneje dobili, je potres popolnoma uničil tri vasi. Potresni sunek je trajal štiri minute in pol. Hiše so se takoj porušile ter zasule stanovalce in ljudi, ki so bili po cestah. Ranjenci so dolgo časa ostali brez pomoči. Prva pomoč je prišla včeraj in sedaj odhaja na kraje nesreče dolga vrsta vozil z zdravili in živežem. Na kraj nesreče so prišli tudi vojaški oddelki, ki so zai>eli odstranjevati ruševine. Ranjence prevažajo v najbližjo bolnišnico, oddaljeno 50 km. Do sinoči se je še slišalo pod ruševinami vpitje pokopanih. Nekateri očividci so izjavili, da so potresni sunki izruvali več dreves. Številna polja so se pogreznila in potegnila za seboj kmete, ki so zbežali iz svojih hiš. Neobičajna napoved bombardiranja Wonsana WASHINGTON. 14. — Ministrstvo za mornarico je no- coj objavilo verjetno porazdelitev in imena ladij, ki bodo v ponedeljek 16. februarja sodelovale pri bombardiranju severnokorejskega pristanišča Wonsana. Neobičajna napoved bombardiranja VVonsana se pojasnjuje 7 dejstvom, da Kitajci in severni Korejci ne bodo mogli pndvzeti nobenega povračilnega ukrepa, ker je obleganje in blokada Wonsana najbolj učinkovita, kar jih pomnijo v zgodovini ameriške mornarice. Poročilo obrazložuje vzroke dolgotrajnega bombardiranja tega mesta in pravi, da to mesto nadzoruje ves kopni promet ob obali v smeri proti jugu. Zaradi bombardiranja morajo Kitajci in severni Korejci držati na tem področju tri divizije in ne morejo obnoviti tega važnega pomorskega in kopnega prometnega središča. predvidevali danes zjutraj, toda vse bo odvisno od jakosti in smeri vetra. V tem pričakovanju nadaljujejo vojaki in prostovoljci z utrjevanjem šibkejših točk na nasipih. Nizozemski minister za o-brambo in mornarico Staf se je danes zahvalil številnim državam za pomoč in je sporočil, da je 6.000 tujih vojakov sodelovalo pri izseljevanju prebivalstva in pri popravljanju nasipov skupno z 20.000 nizozemskimi vojaki. Nato je minister poudaril, da je prišla vojaška pomoč iz tujine, še preden je Nizozemska zanjo zaprosila. Na koncu je Staf izjavil, da so podvzeli vse ukrepe v pričakovanju novih plim in da so ukinili vse dopuste vojakom, vendar pa gledajo na položaj optimistično. Ce ne bo nova plima, ki jo pričakujejo za 16. februarja, povzročila nove katastrofe, bodo vsi tuji vojaški oddelki, ki sedaj sodelujejo pri utrjevanju nasipov, 17. februarja odpotovali. Na južnem delu otoka Be-velanda se je razširila razpoka, ki je nastala v nasipu na ozkem pasu zemlje, ki veže otok s kontinentom. Sedaj je razpoka dolga 500 metrov in široka 22. Na otoku Schouwen - Duive-land so začeli danes odseljevati še ostalo prebivalstvo iz mesta Zierikzee. Gre za okoli 1.500 ljudi. Enako število bo še ostalo na otoku in pomagalo pri utrjevanju nasipov. Ves otok je v nevarnosti zaradi ogromne razpoke, ki je dolga 250 metrov in široka 30, k' je nastala na nekem nasipu blizu kraja Schelpenhoek. Danes pa je iz Belgije zbežalo pred poplavami veliko število miši in preplavilo Nizozemsko. Oblasti so obljubile nagrado 5 goldinarjev za vsak mišji rep. Razen nevarnosti iz zdravstvenega ozira, ki jo tolikšno število miši predstavlja, se oblasti bojijo, da ne bi ti glodavci, ki se zatekajo pod nasipe, poškodovali teh nasipov in povzročili njihovo zrušitev. od 9. novembra 1950 razveljavi in da se predmet dostavlja porotnemu sodišču v Trstu — v drugi sestavi — zaradi novega razpravljanja, 4. da se je na ponovni razpravi pred porotnim sodiščem v zvezi s sodbo prizivnega sodišča od 19. maja 1951 pojavil dvom. da-li je prizivno sodišče s svojo sodbo nameravalo razveljaviti v celoti prvo sodbo porotnega sodišča, kakor se je glasil dispozitiv iste, ali pa le glede uboja Morandinija, kakor je bilo razumeti iz njene obrazložitve, in da je zaradi tega na predlog tožilca porotno sodišče sklenilo vprašati prizivno sodišče ustrezno pojasnilo v smislu čl. 545 zakona o kazenskem postopku, po katerem bi se bilo smelo porotno sodišče strogo omejiti na to vprašanje in prizivno sodišče s sklepom, sprejetim brez sodelovanja obrambe na tajni seji, le-s tem v zvezi pojasniti dispozitiv svoje sodbe, 5. da je ob grobi kršitvi tega zakonitega predpisa porotno sodišče še vprašalo prizivno sodišče, da-li naj ponovno razpravi'a tudi o obstoj« uboja Morandiniia in ude!**žbi obeh obtožencev pri tem uboju, kakor je bilo izie-no rečeno v omenjeni sodbi, na kar je prizivno sodišče s svojim sklepom, sprejetim brez sodelovanja obrambe na tajni seji, svojo prvotno sodbo povsem predrugačilo s tem, da je pojasnilo porotnemu sodišču, da je prva sodba porotnega sodišča razveljavljena le v kolikor se je uveljavila amnestija za uboj, in da o tem ni treba več razpravljati, temveč da mora porotno sodišče imeti umor za dokazanega in enostavno brez razprave odmeriti obema obtožencema kazen, 6. da se je nato porotno sodišče na ponovni razpravi kljub temu čutilo vezano na ta absurdni sklep prizivnega sodišča, ki je mogel biti pravno po zakonu obvezen le v točki, da za uboj ne velja amnestija, s posledico, da mora porotno sodišče glede uboja na novo,-stvarno razpravljati, 7. da je torej tudi porotno sodišče protipravno in v nasprotju z jasnim ter nedvoumnim besedilom' zakona brez stvarne razprave, ob neupoštevanju utemeljenih izvajanj obrambe, oba obtoženca obsodilo na dosmrtno ječo s sodbo dne 30. septembra 1952, ki jo je nato potrdilo tudi prizivno sodišče, katerega sodba je dokončna, 8. da se je z omenjenim svojim sklepom prizivno sodišče že v napiej pre;udiciralo za obsodbo obeh obtožencev, ko še ni obstajal nikak izrek o krivdi in krivda še ni bila raziskana, ta’m da je izreklo porotno sodišče obsodbo z ab-so!»t"o s’nurno't'0, da bo to obsodbo potrdilo tudi prizivno sodišče, 9. da je bila s takim postopkom odvzeta Obtožencema o-snovna pravica in možnost obrambe, 10. da nasprotuje prva sodba prizivnega sodišča tudi stvarno točnemu predpisu ukaza ZVU-št. 45 od 18. marca 1950, po katerem je odrejena amnestija za vsa dejanja, katerih sta bila obtoženca obtožena, ker so po obtožbi inkriminirana dejanja bila izvršena pred 31. julijem 1945. in to tem bolj, ker so ob času dogodkov po obtožbi bili v Trstu še boji proti okupatorju, kakor je to potrdila kot priča Morandinija hčerka Elda. Zaradi teh okolnosti in tem bolj še zaradi dejstva, da gre za porotno, torej ljudsko sodišče, odvetniška zbornica v Kopru protestira proti tem« nezakonitemu in arbitrarnemu postopku, ki nasprotuje osnovnim načelom kazenskega prava. Koper, 6. februarja 1953. ODVETNIŠKA ZBORNICA V KOPRU Odpor delavstva v kominformovskih deželah V preteklem letu na Poljskem veliko število rudnikov premoga ni doseglo tistih številk proizvodnje, ki so bile predvidene v vladnih načrtih. Po podatkih poljske planske komisije za l. 1952 je ostal plan neizpolnjen skoraj v vseh industrijskih panogah. Posebno slabo stanje je v strojni, kemijski, živilski in lahki industriji. Letošnja proizvodnja železa, premoga, o-rodnih strojev, valjanega materiala in kamionov »Star# je bila tudi zelo nizka. Kot razlog za neizvršitev plana napaja poljska vlada slabo organizacijo dela v podjetjih in neracionalno izkoriščanje rezerv. Glasilo centralnega odbora Zveze sindikatov Poljske «Glos pracy» trdi v svoji številki od 29, januarja t. h, da so za takšno kaotično stanje odgovorne sindikalne organizacije m njeni voditelji ter zahteva da se proti njim podvzamejo strogi ukrepi. Tudi železnice so v katastrofalnem položaju tako da sta bila poljski CK in vlada komisijo, ki bo imela nalogo, da «popravi stanje» na železnicah. Poljska vlada dolži železničarje, da sabotirajo m pravi, da je do tega prišlo zaradi hudih tehničnih pomanjkljivosti, desorgamzacije dela in nemarnosti železničarjev. Rečeno je, da so padli pod vpliv socialdemokratske propagande, ki je med poljskimi železničarji še zelo močna. Prehrambeni položaj na Poljskem je vedno težji. Na trgu se čuti veliko pomanjkanje krompirja, zelenjave, ma. st i in drugih življenjskih proizvodov, kar je posledica odpora kmetov, ki se kaže v množičnem zapuščanju tako-imenovanih delovnih zadrug in v dejstvu, da kmetje svjoih proizvodov ne prinašajo na trg. Vse to je dokaz, kakšen razmah je dosegel na Poljskem pasivni odpor proti politiki popolnega zasužnjeva-nja interesom Moskve. Na vidnih položajih v ministrstvih, katera niso izpolnila plan, so tudi voditelji Židov- I. • . “ u“" IJCIAlf, 017 mili. 171/UlVC.l Ji U~ prisiljena ustanoviti posebno | skega porekla, pa je pričako- vati, da bo poljska vlada sedanje stanje izkoristila za metanje krivde na Zide. «Zamenjaš organizacijo, izdelaš res popolne organizacijske sheme, postaviš nove ljudi, toda — pričakovani rezultati se ne pokažejo#. . To je napisal v listu «Rude Pravon sam sekretar CK KPC Jožef Tesla. Rezultatov v resnici ni, čeprav je na nadrejenih mestih navadno evse po-tanko predvidenon. To navidezno protislovje najbolje ilustrira stanje v metalurgiji. Čeprav se v livarnah forsira mrzličen tempo, livarna nCeskoslovenske armaturkev v Usti od 1. januarja t. I, sploh ne dela. Ce bi bilo po sredi pomanjkanje surovin, bi zadevo laže razumeli, toda vzroki so popolnoma drugačne narave. Ta livarna, kot še mnoge druge, prejema podrobno izdelan načrt proizvodnje od ministrstva za gradnjo težkih strojev. Državni urad za planiranje je določil to pot skupno tonažo zlitin, ki bi jo morala livarna v Usti v letu 1953 iz- po sortimentih, tako da livarji, ki ne vedo, kaj lahko proizvajajo, še danes čakajo. Značilen je tudi primer, ki se je zgodil v nekem slovaškem pristanišču na Donavi Ze precej časa čakajo v pristanišču na prevoz ogromne količine železne rude, toda delo ne kaže nobenega napredka, ker so naprave za vkrcavanje in izkrcavanje po. kvarjene. Nadrejeni so se obrnili v Prago, od kjer so poslali na sam kraj posebno komisijo. Njeni člani so bivali nekaj dni v pristanišču in prejemali dnevnice in nato zopet odpotovali v Prago, ne da bi kaj storili, Železna ruda bo še dalje čakala na o-bali bogve kakšen slučaj, da bi jo odpeljali tja kamor je namenjena. Okrožno vodstvo Enotno socialistične stranke je proučilo delovanje partijske organizacije tovarne transformatorjev earl Liebknechts v Berlinu, ključnega objekta petletnega plana za energetsko proizvodnjo, ki že tri leta ne izpolnjuje plana. Po- velati, toda manjkal je plan j sledica proučevanja dela je bi la, da so odstranili vse vodstvo tvornice na čelu z ravna, te i im, sindikalno vodstvo in vodstvo partijske organizacije s sekretarjem Kadžinskim in mu očitali, da «ni razumel sklepov ki izhajajo iz procesa proti Slanskemus. Okrožno vodstvo Enotne so. cialistične stranke Berlina je ugotovilo — kot piše «Neues Deutschlands — da je v partijski organizaciji vladalo nezanimanje za odloke najviš. jih partijskih forumov in da je erekrutacijai> mladine za policijo imela premalo uspe-ha». Preveruvanje je pokazalo, da je od 1000 mladincev samo 7 članov ESS, da je v sindikatih organiziranih samo 67 odstotkov osebja tovar. ne, a samo 12 odstotkov včlanjenih v Društvo nemško-so-vjetskega prijateljstva. List piše, da so prav člani 'partije ovirali izpolnitev plana z višanjem časovne norme za izvršitev posameznih proizvodnih nalog. Odkrili so «ce!o vrsto sabotaž«, ki so bile izvršene večkrat na transfor. motorjih, ki so bili namenjeni za S. Z. (Jugopres). Neznosno težko breme je dobrota! JOSIP STRITAR m Danes, nedelja 15. februarji Favstin, Vesela ^ Sonce vzide ob 7.08 m zat 17.31 Dolžina dneva 10.«. f vzide ob 7.37 in zatone ot ) 1 ■ Jutri, ponedeljek 1®- l*bl Julijana. Pobrana . Izkaznice OF OB REŠITVI SPORA V JAVNIH SKLADIŠČIH Razsodba Urada za deio | j (jy> ni v celoti zadovoljila delavcev Na zadnjem aktivu OF (15. jan. t, I.) za mesto Trst je bil sprejet sklep, da bodo sektorski odnosno krajevni, odbori razdelili nove članske izkaznice in pobrali članarino za leto 1953 že do 15. marca t. I. Ta sklep so sprejeli na poznejših zasedanjih tudi vsi odbori OF podeželskih občin. Zaradi večje praktičnosti so z razliko od prejšnjih let, izkaznice enoletne in jih neposredno izpolnijo okrajni, oziroma občinski, odbori OF in ne center, kot je bilo doslej v praksi. V tej zvezi potekajo živahne priprave v tajništvih omenjenih odborov. V mestu in na deželi pa so nekateri se torski, odnosno krajevni odbori že pričeli z razdeljevanjem novih izkaznic v želji, da bi prevzete obveznosti med prvimi izpolnili. Na aktivih in na sejah odborov je bilo pravilno poudarjeno, da obnova in razdeljevanje članskih izkaznic ni zgolj tehnično vprašanje ampak, tudi politično, ker nam daje možnost, da preverimo navezanost članstva na CF, njeno številčno moč in končno, da ugotovimo uspešnost ali pomanjkljivost politično -organizacijskega dela odborov in aktivov OF na bazi. Prav zaradi tega je važno, da osnovni odbori in aktivi OF z vestnostjo pristopijo k delu, oziroma, da ga pospešijo za točno izpolnitev te politično - organizacijske naloge. Tako stoji pred osnovnimi odbori in aktivi P'*' nelahka naloga; v kratkem roku enega meseca obiskati vse dosedanje članstvo, poleg tega pa še številne somišlienike OF. ki niso bili doslej člansko in organizacijsko povezani, ki pa po svoj aktivni udeležbi v vsakdanji borbi slovenskega in delovnega ljudstva sploh za socialne in nacionalne pravice spada jo v vrste OF. Do 15 marca bo to možno izpolniti le s sistematičnim in požrtvovalnim delom sektorskih in krajevnih odborov ter ob najširšem sodelovanju članstva. V 4em času je priporočljivo, da okraji in osnovni odbori poroča jo o poteku dela in doseženih uspehih po tajništvu ali neposredno glasilu OF «Primorski dnevnik» za objavo, kar bo lahko služilo v informacijo in spodbudo pri delu. IZ TAJNIŠTVA OF Nadaljevanje stavkovnega gibanja v GRDA - Delavci zahtevajo zaostritev borbe Kakor smo že na kratko poročali, je Urad za delo izrekel arbitražno razsodbo glede izboljšanja periodičnih poviškov v sporu med ravnateljstvom Javnih skladišč in delavci. Tem delavcem so po delovni pogodbi plačevali periodične poviške toda le na pcdlagi osnovne mezde brez upoštevanja draginjske doklade, ki je mnogo višja kakor oshovna mezda sama. Spričo tega so delavci dobivali mnogo nižje periodične poviške, kakor bi morali. Pogodba določa za delavce do 10 periodičnih poviškov, in sicer vsako drugo leto po 3 odstotke, 14. junija leta 1952 so v Italiji sklenili medsindikalni sporazum, po katerem so raznim kategorijam delavcev priznali pravico do poviškov na podlagi osnov ne mezde in draginjske doklade. Ta sporazum so raztegnili tudi na Trst. toda Javna skladišča niso hotela priznati svo-j,im delavcem pravice do poviškov tudi na draginjsko doklado. Zato so delavci napovedali stavko, ki je trajala teden dni, predvčerajšnjim pa je Urad za delo končno delno ugodil delavskim zahtevam. Upoštevajoč, da so druge kategorije delavcev že dosegle izboljšanje poviškov, je Urad za delo, ki mu je bila poverjena arbitraža, katera obvezuje obe stranki, določil konven-cionalno izboljšanje poviškov ob podpisu sporazuma za tiste delavce, ki so doslej že dobivali poviške na podlagi osnov ne plače, t. j. za delavce, ki so že dosegli določeno število let službe. To konvencionalno izboljšanje poviškov znaša: prva kategorija, specializirani delavci na uro 1,20 lire poviška; druga kategorija, kvalificirani delavci 1,15 lire poviška, tretja kategorija, navadni delavci 1.15 lire poviška; četrta kategorija, navadni težaki 1 liro poviška na uro za moške in ženske. Kar se tiče bodočih perio dičnih poviškov od sedaj naprej za delavce, ki bodo sproti dosegali predpisana leta službe, jim bo priznan 3- odstotni povišek, ki ga predvide va člen 16 dodatka B delovne pogodbe delavcev Javnih skla. dišč, skupno na osnovni plači in draginjski dokladi. Urad za delo je končno do ločil, da se bodo omenjeni po viški računali vzvratno od 1 novembra 1952 dalje. Urad za delo je torej rešil spor s kompromisom, ki ne more v celoti zadovoljiti de lavcev. Kakor vidimo, je vsota izboljšanja periodičnih poviškov zelo nizka, kljub temu pa ni Urad za delo določil, da bodo potekali od 14. junija 1952, kakor določa omenjeni medsindikalni sporazum, marveč bodo potekali šele od 1. novembra. Delavci so stavkali v obrambo svojih pravic cel teden in so bili zaradi tega gmotno hudo prizadeti ter so upali, da dobe te male poviške vsaj od junija dalje. S & š V obratih GRDA se nadaljuje stavkovno gibanje in delavci se še vedno vzdržujejo nadurnega dela. Po drugi strani pa noče ravnateljstvo CRDA skoraj nič popustiti, tako da še ni pričakovati sporazuma v tem vprašanju. Delavci pa ni- so zadovoljni s sedanjim načinom borbe, ker jim ne kaže nobene prave perspektive in zahtevajo, da se borba« zaostri, sicer bodo vse njihove dosedanje žrtve zaman. Sestanek volivcev s Proseka Konlove a Te dni je bil sestanek volivcev s Proseka in Kontovela, katerega se je udeležil tudi naš občinski svetovalec tov. dr. Dekleva. Razpravljali so o občinskih zadevah in problemih svojih vasi. Obširno poročilo bomo priobčili v prihodnji številki. Kolo so mu ukradli Na policiji se je zglasil 18-let-ni Claudio Gentile, ki je prijavil, da so mu neznanci izpred Trgovinske banke na Ul. Borsa odpeljali kolo, ki ga je za trenutek pustil nezaklenjenega. Prijavil je 25.000 lir škode SEJA CONSKEGA UPRAVNEGA ODSORA DOLOČENA OSKRBOVALNIMA V TRŽAŠKIH BOLNICAH Nove tarife za parkiranje avtomobilov na dvorišču občinskega stadiona Odobren pokrajinski proračun za leto 1953 Na redni seji conskega u-pravnega odbora, ki je bila te dni, so med drugim odobrili tudi sklep tržaškega občinskega sveta glede nove tarife za vstop in parkiranje avtomobilov na dvorišču občinskega stadiona pri Sv. Soboti. Po novi tarifi bodo morali lastniki avtomobilov plačati po 250 lir, 200 lir za avtomobile do 500 kub. cm, 100 lir pa za motorje in mikromotorje. Conski upravni odbor je nadalje izrekel svoj pristanek na sklep višjih oblasti glede po-kiajinskega proračuna za leto 1953, ki ga je predložila pokra- PO ODLOČITVI MEŠANE FINANČNE KOMISIJE V RIMU Za polovico zmanjšan obseg javnih del v tržaški občini Od zaprošenih 700 milijonov lir za prvo polletje 1953, odobre nih le 390 milijonov lir - Katera nujna dela bodo odpadla? Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je župan Bartoli odgovoril na vprašanje ■ .lede letošnjih javnih del in predvsem glede javnih del za prvo polletje 1953. Zupan je dejal da je bilo za nove ceste in za popravilo občinskih cest nakaznih 250 milijonov lir. Za vsa javna dela, za letošnje prvo polletje, pa 390 milijonov lir, ki Lodo približno tako raz-deiicni; 90 milijonov lir za pretlakovanje Istrske ulice; 40 milijonov lir za popbavilo pločnikov; 30 milijonov lir za nove kanalizacije in napeljave vode. plina in električnega toka kjer so bili zgrajeni novi stanovanjski bloki; 50 milijonov lir za popravilo že obstoječih občinskih cest; 45 milijonov lir za prvi del nove ulice Locchi; 40 milijonov lir za drugi del nove šole pri S. Jakobu; 2.5 milijonov za šolo na Opčinah; 40 milijonov lir za pokopališče pri Sv. Ani in 30 milijonov lir za razna javna dela, kot na primer; popravilo šolskih zgrad. popravilo zgradb ki so last občine itd . Skupno torej, kakor smo že omenili, 390 milijonov lir. Ti županovi podrobni podatki o javnih delih za letošnje prvo polletje so precej različni od začetnega proračuna za javna dela. ki ga je tržaška občina predložila v odobritev ZVU. V začetku januarja smo napisali v našem listu, da je tržaška občina zaprosila za izredno nakazilo 700 milijonov lir za javna dela za prvo šest-mesečje tega leta od katerih je bilo 500 milijonov lir namenjenih najnujnejšim javnim delom, ki bi se morala že začeti. Samo za novo tlakovanje Istrske ulice je občina tedaj računala, da bo porabila 140 milijonov lir. kar pomeni 50 milijonov ur vet. kot je včeraj sporočil župan lz gornjega je razvidno, da so v Rimu na zadnjem sestanku mešane finančne komisije, ki je razpravljala o splošnem področnem proračunu, skrčili skoraj n« polovico zahteve tržaške občine zk javna dela in znižali zantevo 700 milijonov na dejanskih 390 milijonov lir. Kot je to včeraj sporočil žu-un Ct upoštevamo dejstvo, da je občinska uprava samo za najnujnejša dela. ki bi se morala že začeti zahtevala 500 milijonov l’r ir. da je župan sedaj sporočil, da bodo stroški za vsa javna dela letošnjega prvega lestmesečja znašali i' 390 milijnnnv lir, se lahko upravičen i vprašamo: katera važna javna dela bodo puščena ob strani? Odgovor na to vprašan'e nam ga da lahko samo občinska uprava od katere pričakujemo da bo v naj-kra šem času objavila proračun za letošnje prvo šestme-sečje. «Zantmiv» predlog na zadnji seji občinskega sveta je dala svetovalka Gruber - Benco (PSVG), ko je predlagala občinskemu svetu naj izreče zahvalo italijanski vladi zaradi spre etega načrta glede trbi-ške železnice, ki naj bi postala dvotirna O tem načrtu smo v našem listu prav te dni obširno pisali Zato je za sedaj vsak komentar odveč Toda župan Bartoli, ki se ob podobnih predlogih včasih celo razjoka. je v odgovoru svetovalko Gruberjevo oblil z mrzio vodo ko je d.-jal; Za sedaj ne moramo govoriti o zahvali, ker je to samo načrt Finančno ministrstvo ni določilo še nobenih denarnih sredstev za grad-jo drugega tira te železnice Upmao. da bodo z županovim odgovorom «zadovoljni» tudi vsi tisti, ki so sprejem načrta za ojačanje trbiške progo sprejeli in celo tolmačili kot izvršeno dejstv i Ista svetovalka je v razpra-I vi o predloženi resoluciji ob-I činskega odbora o socialnem skrbstvu poudarila, da je treba izkoristiti vso zmogljivost tržaške industrije in vseh proizvajalnih sredstev področja, za katera je treba postaviti osnovo za njihovo popolno izkoriščanje Svetovalec Colo- gnati (MSI) pa se je pritožil, češ da se v občinskih in drugih velikih tržaških podjetjih izv.iia politična diskriminacija pri sprejemu delavcev in uradnikov v službo. Poudaril je da imajo pri nekaterih podjetjih veliko veljavo priporočila določenih političnih strank Opozoril je na nevarnost takega sistema za sprejem v služlro in zahteval, da se pri sprejemu v službo opusti vsaka politična diskriminacija. Tudi mi pravimo, da se mora v našem mestu odpraviti vsaka politična diskriminacija meščanov, tako pri sprejemu v službo, kakor tudi na kateremkoli področju. Poudariti pa moramo da so te diskriminacije uvedli prav voditelji italijanskega fašističnega režima, katerih politični sistem in politično ideologijo svetovalec Colognati danes zagovarja in predstavlja v Trstu Tako Slovenci kot vsi italijanski demokrati in antifašisti smo za časa fašistične Italije občutili podobne in še hujše diskriminacije in preganjanja. Isto pa se dogaja tudi danes, ko se slovenskim ljudem odreka službo samo zaradi tega ker so Slovenci, in posebno še če so znani po napredni miselnosti PR0MKTMA NESREČA NA AVCOSTRAIJI PRI BANAH Zaradi trčenja dva v bolnico Trčila sta ,1'iat 11UG" i n rutki amariški avto, pri čftmer sta bili obe vozili močno poškodovani Včeraj popoldne se je na križišču ceste, ki vodi iz Banov na avtostrado, zgodila promet, na nesreča, zaradi katere so dve osebi pripeljali s poškodbami v bolnico. Po avtostradi je namreč vozil svoj «Fiat 1100» 55-letni Giovanni Berne iz Drevoreda d’Annunzio 40, ob katerem je sedela njegova žena Linda. Na omenjenem križišču je iz Banov privozil drug avto, ki ga je vozil ameriški vojak ter se zaletel v «Fiat 1100». Po trčenju je ame. riški avto drsel še kakih 30 m naprej, se nato obrnil ter se ustavil na travniku, približno en meter izven ceste Po telefonu _ so takoj poklicali avto RK. ki je oba civilista odpeljal v bolnišnico. Berneja so zaradi rane na čelu, obtolčenega kolena in omotičnega stanja sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo moral ostati od 7 do 10 dni Zeno so sprejeli na otorinoložkem oddelku kjer bo zaradi poškodb na o-brazu in rokah ter omotičnega stanja ostala približno 20 dni. Zdi se, da ameriški vojak ni bil ranjen. Oba avtomobila sta utrpela precejšnjo škodo. Žeparji na delu Sinoči ob 20.15 je prišla na policijo 39-letna Maria Cimolin por. Principe, ki je prijavila, da so ji neznani žeparji u-kradli listinico, ki jo je imela v žepu plašča z dokumenti in 5000 lir. Okradenka meni, da so ji listnico vzeli, ko je nakupovala v neki trgovini na Greti. Nesreča v šoli Z avtom RK so pripeljali si. noči v bolnico 20-letnega dijaka Florijana Ukmarja s Proseka 260, kateremu so zdravniki obvezali rane na čelu ter mu naročili, naj počiva 7 dni. Ukmar je izjavii, da se je v odmoru med poukom na slovenski gimnaziji nenadoma zlomil stol, na katerem je sedel, pri čemer je butnil z glavo ob klop pred njim. jinska deputacija z znižanji, ki jih je predlagalo knjigovodstvo predsedstva cone. Končno so odobrili sklep u-pravnega sveta združenih tr-žciških bolnic, s katerim so na podlagi prakse iz preteklega leta in v okviru proračuna za to leto, določili oskrbovalnino za bolnike v splošni bolnici, v bolnici pri Sv. M. Magdaleni ter oni pri Sv. Ivanu, in sicer za leto 1953. Oskrbovalnina za bolnike, ki ležijo v medicin? skem oddelku, kirurških oddelkih in posebnih oddelkih —-izvzeti so tisti, ki bolehajo za tuberkulozo ali drugimi nalezljivimi boleznimi — po 1.850 lir na dan. Bolniki,y posebnih sobah prvega razreda bodo morali plačati „po„,2,400 lir dnevno, oni. z nalezljivimi boleznimi ali pa tisti, ki bolehajo na tuberkulozi, bodo morali plačati po 2.000 lir. Poleg tega bodo morali bolniki, ki se zdravijo na svoje stroške, plačati še posebej vse kirurške posege in posebna zdrav-Ijenjaj kot to predvideva dosedanja praksa. Razdelitev nagrad zmagovalcem natečaja za zgraditev upravnega poslopja industrijskega pristanišča v zavljah Včeraj dopoldne ob 11. uri so v Palači narodov na tržaškem mednarodnem velesejmu razdelili nagrade zmagovalcem natečaja za zgraditev upravnega poslopja industrijskega pristanišča v 2avljah. Na slovesnosti so bili navzoči številni predstavniki gospodarskega živjenja Trsta Vse prisotne goste je pozdravil predsednik žaveliskega industrijskega pristanišča adv. Forti, ki je v kratkem govoru očrtal pot, katero so pri u-stvarjanu nove industrijske lu. ke že prehodili, in podčrtal po. men reprezentativnega sedeža te važne ustanove. Nato je razdelil zmagovalcem tri nagrade; prvo nagrado 600 tisoč lir je dobil ing. Raffaele Bottigelli za načrt imenovan «Flavia», napravljen s sodelovanjem gospoda Maria Rutterja, drugo nagrado 250 tisoč lir je dobil arh, Pietro Valles za načrt «Mercurio». napravljen s sodelovanjem gospoda Attilia Mora m tretjo nagrado 150 tisoč lir je dobil arh. Edoardo Ma-gris za načrt «Iearus», napravljen ob sodelovanju gospoda Franca Listuzzija in Fulvia Sorentina. Neoojasnjena nesreča na cesti Sv. KriZ Prosek Ob 22.40 se je oglasil na policijski postaji na Proseku neki Nicolo Petronio star 29 let, stanujoč v Trstu v Ul. Cicero-ne 8, ki je povedal, da je, medtem ko je vozil s svojim topolinom po cesti Sv. Križ-Prosek, opazil, da leži na levi strani ceste molki, ki ni kazal nobenega znaka življenja. Nedaleč od fljega je bil na cesti prevrnjen motoskuter. Ranjenca so pozneje pripeljali na policijsko postajo v Sv Križu, kjer so ugotovili, da gre za Jadrana Lasiča, sta. rega 27 let, stanujočega v Sv. Križu 178, ki so ga takoj nato odpeljali v tržaško bolnišnico. Sprejeli so ga na X. kirurški oddelek in zdravniki se niso izrekli glede njegovega ozdravljenja. Ranjenec je močno potolčen po obrazu in sploh ne govori. Prometna policija je motoskuter «Iso» TS 3868, ki je tudi poškodovan, prevzela v varstvo. Pri ogledu na kraju samem ni mogla prometna policija ugotoviti, v kakšni smeri je ponesrečenec vozil s svojim vozilom, in tudi ne vzroka nesre če. Pri nesreči ni bilo nobene priče in policija nadaljuje s preiskavo. 'diam \ux daned? dla enodiaono- v-madanje - enodtaoen odgoao-t,: ~\ a diutalni Ui ga tvut-ede nooinatji T^timotdkega dnevnika, v- TM. 'Rug.gčio- 'Thanna 29 'jtačetek ot 21, uit Odličen otkediet- ta mlade in dtate Delta taleten lije! 'Vabljeni odi, Id de hočejo- v- fttijetni dtuili (Vtijetno- talav-cJi - dhadke (zaželene. Kdor še nima vabila, ga ^>bi pri vstopu J 19.600.000 lir doslej iz Trsta za holandske poolavijsnce Včeraj zjutraj se je sestal mestni odbor za pomoč poplav, ljencem v severozahodni Evropi, na katerem je podal izčrpno poročilo tržaški župan. Iz poročila je bilo razvidno, da so Tržačani darovali doslej 19 mi. lijonov 600.000 lir. Tržaška ra- dijska ustanova je zbrala skupaj 9,8001000 lir, Tržaška hranilnica 5,700.000 lir, pri čemer je vštetih 1,700.000 lir, ki so jih razni nakazali predstavniku Holandije, Rdeči križ 500,000 lir, Trgovska zbornica 1 milijon, jndustrijci 1-,000.000, Rc-tary Club 500.000 lir. Iz včerajšnjega policijskega poročila je bilo razvidno, da so člani civilne polici ie darovali skupaj 1,-100.000 lir. . Na sestanku pdbora, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik Holandske g. Sperco, so na željo holandske vlade odobrili nakup naslednjih stvari; 600 vplnenih odej, 1000 rjuh, .700 parov gumijastih škornjev ter 200 parov gumijastih rokavic, v s'*upni vrednosti 6 milijonov lir. Pred zaključkom seje je župan prežita! brzojavko Rdečega križa, v katerem se zahvaljujejo za doslej poslano blago. Ob priliki 50-letnice poroke tov. Ivane in Ivana Novak iz Rojana, jima iskreno čestitajo sinovi, snahe >n vnuki. Čestitkam sc-pridružuje tudi »Pričnoršfci dnevnik« Razna obvestila ZAPRTA CESTA Občina javlja, da bo zaradi del na cestišču Ul, Antonio Caccia zaprta za promet vozil od 16. t. m. do zaključka del. JAVNA DRAŽBA Občina sporoča, da bo 17. t.m. od 12. do 13. ure v sobi št. 202 javna dražba za dodelitev dobave 300.000 kg bituminozne emulzije, potrebne za redno vzdrževanje mestnih, predmestflih in okoliških cest. Informacije so na razpolago v sobi 203 občinskega pogodbenega urada. FILATELISTIČNE VESTI Danes od 9. do 13. ure bo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11 običajni filatelistični sejem kluba «L. Košir». BARKOVLJANSKO POGREBNO DRUŠTVO vabi na redni občni zbor, ki bo danes 15. februarja ob 14. uri v gostilni pri Sa'merju. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja udeležijo. ODBOR PROSVETNO DRUŠTVO flIGO GRUDEN« V NABREŽINI vabi na pustno rajanje, ki bo v kulturnem domu danes 15. t. m. od 20. ure dalje. LOTERIJA BARI 42 .21 47 9 3 CAGUARI 31 68 58 26 3 FIRENZE 10 ’ 41 6 3 84 MILANO 24 14 47 63 2 GENOVA 44 90 10 4 53 NAPOLI 27 79 18 73 72 PALERMO 29 50 46 82 41 ROMA 43 39 29 28 79 TORINO 4 42 33 61 32 VENEZIA 86 38 69 14 73 Namesto cvetja na grob pok. Frančiške Volk daruje flružina Pino Zavadlal 5.000 in družina Ma. ke Morelj 2.000' lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. lebruarja 1953 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 21 oseb, porok pa je bilo 6. CIVILNE POROKE: uradnik Ni-cola Baicusev in gospodinja Sevda Videnova. CERKVENE POROKE: šofer Mario Radin in gospodinja Erme-negllda Male, delavec Pietro Franzo in šivilja Odette Depase, železničar Umberto Donda in mo-destka Gigliola Cappello, inštalater Sergio Petrich in knjlgovezka Bruna žagar, natakar Giovanni Cattaruzza in gospodinja Maria Sergas. UMRLI SO: 68-letni Vittorio Paghi, 70-leni Edoardo Furlan, 65-letni Giovanni Balbi. 64-letni Antonio Crevatini, 67-letnl Alberto Pelz, 78.1etni Giuseppe Furlani, 73-letni Luigi Bresciani, 64-letna Marija Jelenič vd. Godini, 71-let-ni Giovanni Germani, 36-letna Ada Scrobogna por. Dreossi, 71-letna Maria Rizzan. 69-letnl Gio. vannl Mahor, 60-letni Rodolfo Noni, 81-letni Antonio Cosullch, 49-Ietni Menotti Granatelli, 80-let-ni Giovanni Rosso, 50-letna Anna Sors por. Tomadln. 53.1etni Giovanni Baisero, 87-letni Giovanni Turbessi, 8l-!etna GioseTa Klavora, 54-letna Maria Schilat por. Gardinni. Mati oglasi ISCEMO miz: ke in mladeniče. Dober zaslužek. Zastopnik reprodukcije slik Tecnicolor. Pisati Vebetto Carlo, poštni predal 1803. ŠTIRINAJSTLETNEGA fanta za trgovino jestvin Iščemo. Ponudbe na Upravo lista Ul. Sv. Frančiška 20. PRAZNO ali opremljeno sobo išče profesor. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. ( GLEDALIŠČE VERDI) PREIZKUSNA AVDICIJA KANDIDATOV ZA SPREJEM V ZBOR GLEDALIŠČA VERDI Vsi tisti, ki so vložili prošnjo za dopustitev v preizkusni avdiciji se obveščajo, da bo ta v pone. deljek 16. in v torek 17. t. m. od 10. do 12.30 ure in od 16. do 19. ure v gledališču Verdi — Riva III. novembra št. 3. NA PUSTNO PRIREDITEV V odhod z avtopulmanom ob 19. uri iz Ul. F. Seve-ro 5-b. — Odhod iz Portoroža ob 4. uri zjutraj. Prijave pri «Adria-Ex-press*, Ul. F. Severo 5-b -Tel. 29243. IZLET V PLANICO 7. IN 8. MARCA ob priliki mednarodnih tekem na 80?m skakalnici kjer bo nastopilo okrog 50 skakalcev iz 7 držav. Odhod iz Trsta 7. marca ob 14. uri in odhod iz Planice dne 8. marca ob 16.40. — Prenočišče na Bledu. — Cena 1.800 lir. Prijave do 27. t. m. pri «Adria-Express», Ul. Fa-hib' Severo 5-b - tel. 29243 SMUČARSKI IZLET NA PL« TAK (pri Reki) DNE 1. MARCA 1953 Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje do 20. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243 SMUČARSKI UMI i trn vrli mil liiriio 1. MARCA 1953 Cena 800,— lir Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj in odhod iz Ornega vrha ob 18. uri. Vpisovanje do 20. febr. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. SOFERSKI TEČAJ bo od 20. februarja 1953 dalje v NABREŽINI, Ca-ve št. 65 pri P e r t o t u P/A WxPP£S ADEX IZLET 28. FEBR. IN 1. MARCA IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PIVKO Vpisovanje do torka 17. t. m. 8. MARCA IZLET V ŠKOCIJAN 7. IN 8. MARCA IZLET V NOVO GORICO KANAL OB SOČI Vpisovanje do 21. febr. uri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. Danes 15. t. m. ob 17-30 bo v DOLINI KONCERT pevskih zborov z Brega SODELUJEJO : Mešani pevski zbori iz Boršta, Boljunca, Mačko-velj in Ricmanj ter moški pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline. Vabljeni vsi ljubitelji slovenskih pesmi. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU V četrtek 19. t. m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma št. 15/11. prof. ALFONZ GSPAN o temi: »SLOVENSKO SLOVSTVO V DOBI RAZSVETLJENSTVA IN ROMANTIKE* Vabljeni vsi! LJUDSKA KNJIŽNICA obvešča svoje čitatelje, da zopet redno posluje v Ul. Roma 15/11 (prostori SHPZ) vsak dan, razen srede in sobote od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Alabarda. 14.00: objemu«, Gregory V - d„ Blyth. Barvni him-,4a° ijbfl Aristcn. 14.00: «Dva ten. ni», Jane Povvell. R_. : Jilnv VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRIPRAVLJA dramo v 3 dejanjih s prologom (šestih slikah) JENE Spisala: Hella VVoulijoki Režiser: Jože Babič Poslovilna predstava Angele Rakarjeve ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* priredi v nedeljo 22. t. m, ob 17. uri v Skedenjski dvorani pevsko instrumentalni koncert Sodelovali bodo; 1. Pevski zbor. 2. Tamburaški zbor. 3. Dramska družina. 4. Recitatorji. V TRSTU Danes in torek bo v kino dvorani v SKEDNJU od 21. ure dalje TRADICIONALNI PUSTIMI PLES Dobro založen bife, kjer bodo prodajali pristna istrska vina in kranjske klobase. Maske zaželene. Danes od '16. do 20. ure bo v isti dvorani OTROŠKI POSTNI PLES Vabimo otroke na VESELO PUSTNO RAJANJE ki* bo DANES 15. t. m. in v TOREK 17. t. m. v Gregorčičevi dvoroni od 3. ure popoldan do 7. ure zvečer. Smeha in šale ne bo manjkalo. svetovno znana zavarovalnica.' ustanovljena 1. 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 Iščemo zastopnike Rossetti. 14.45: «Beneški trgovec*, Michel Simon, Andre Debar, Massimo Serato. Liliana Tellini. Zadnja ob 22 Excelsior. 14.00, 16.30, 19.10 in 22.00: «Največja predstava sve. ta», Betty Hutton, James Ste-wart, Dorothy Lamour. Odličen barvni film. Nazionate. 13.20, 17,10 in 21.00: «V vrtincu*, C. Gable, Vivien Leigh. Barvni film. Popusti ne veljajo. Vsi prostori po 300 lir. Fenice. 15.00: «Lotarinški križ», Jean Pierre Aumont, G. Kelly. Filodrammatico. 14.30: «Lepotice na motorjih*, Isa Barzizza. V. Belmont, F. Franco, E. Caldero-ni, E. Luzi, G Inglese in sto najlepših deklet. Arcobaieno. 14.00: «Skriatnordeči angel*, Yvonne De Carlo. Roch Hudson. Mladini izpod 16 let prepovedano. Astra Rojan. 14.45: »Beneški trgovec*, Michel Simon. Andre De. bar, Massimo Serato, Liliana Teljini. Grattacielo (11. Battisti 10). 14.00; «Predsednica», Silvana Pampa-nini, C. Dapporto. Strogo prepovedano za mladoletne. Zadnja ^ predstava ob 22. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci: 2 - 22 Policija 2 - 7' Sožalje Tov. Tončki Čokovi, članici glavnega odbora in načelnici odseka za šolstvo SHPZ t\r znani tržaški prosvetni delavki izreka uredništvo Primorskega dnevnika ob smrtni njenega očeta Matevža Coka isikreno sožalje. Želo zabaven barvni 'J irvni ■ Armonia. 14.15: «Princ Curtis, P. Laurie. Barvo Nov varietejski Pr: šala«, Cary Grant, 9i!lS(L gers. Zabavno in orU'" Azzurro. 14.00: «Nepun°£j» tzzurro. 14.00: «NePl““v(!,W E VVilliams, R. Skelton. ^ talban, B. Garrett. J barvni film. o^f Belvedere. 15.00: «P°™rjm ki«, Van Johnson, JunL pcS5 Zelo lepa glasba in Barvni film. Marconi. 14.30 «KocisS. in« altom, l-i.ov junak*, Jeff Chandl«' Lund. Barvni film. Novo cine. 14.00: «Tri »L jlf Eleonor Parker, Patr Ruth Roman. (rfj Odecn. 15.00: »CaroM^ Martine Carol. M prepovedan®. Radio. 14.30: «Sincvi ni' Cornell VVilde, Maurer Barvni film. NEDELJA, 15. febr«3" ( JlJUOSliOV*«!) C O A E TU®’ • A E 254.6 m ali !<** .u ni3 * 8.00 Poročila. 8.15 j’ ba. 9.00 Mladinska oi^V.Z Poročila. 13.45 Glasba V 14.40 Glasbena medlgr1’,^^ krofonom med naših1 _pnSKi> ■ 15.20 Pisan spored s|.°vjfd1 rodnih. 15.40 Igrajo t} ljo in ples. 16.30 France Bevk «Hiša - ■m m yic«j. io.» “.'.arnnfb mi ob slovenskem ■>/ giaS« 17.30 Jugoslovanske na^jiitž mi in plesi. 18.30 Slo^. Večerne vesti. 23.10 lahko noč, 23.30 Pon očil*' TilST »*• 8.00 Jutranja ela*?^-etiisK 9 ke melodije. 8.45 KnGniiVi-« daja. 9.15 Slovenski % C>m fjah. 14.30 Lahki - , Naša mladina pred Mi. 5| t, 15 30 Priljubljene „ Glasba iz baletov. moškega okteta s W ,, Cicansi^e melodije, ‘t., Jfjjp . 18.10 Musorgsj; •(,« n, rAnrafl 1».««.5 r). ■J T It S *’ *• tfil ranja g*3*™«!#*!? „ lomkl iz oper. 11.45 h 8.00 ba. 14.00 Avtorji na m s ».a i-fl Cv Ciganske čajanka. . _ mospevov za sopran ' ,asba-■;> 20.00 Pestra operetna 6j Športna kronika. ^VjIinO V t, sohn: Koncert za « kester. 21.25 RintfKLn* & „ Dubinuška. 21.30 Jz Gi0£®5 21.40 Ponchielii: ^ £ 1. in 2. dejanje. 23.« . V, glasba. Veseli motivi. 15.00 u a i vina. 16.00 Radio kr^jt®« 7C la nogometne tekme i r f / . prvenstva. 17.00 OrK««* " stvom Emidia Tiera. [L Šf . 21.30 Nadelaj tu, 17.30 Simfonični 'r Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena mama Ana VouH por. Savi Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob 15.30 iz hiše žalosti v Ul. Costalunga št. 312. Zaluiočl ostali: mož Valentin, sin Valmtin, hčeri Marija in Jotipina, Svab, vnuki in ostali sorodniki. Trst, 15. februarja 1953. ne vesti. 21.30 l',auA'rkesi komentarji. 22.45 ur goli. 23.30 Plesna gl35 ^ “L O V !•><* J 327.1 rt,. 202.1 «n. “ ^ 12.00 Oddaja za :nce. 12.15 Lahka gjfjil! :> Poročila. 12.45 ^raJOspeKilf ^ _______________ ni orkestri. 13.0' voja našega ku^V-TiO ‘‘m ‘HI hodnjih 16-letih. L- robi’ \K WAJ*e' Mladi harmonikarji 1 toj/ Igra godba na P>balav M korpusa Ljubljana P- apl .jS. Plesko. 18.00 nve kacijske črte, Plesko. 18.00 Dve «ža y črte, repo operetnega sveta. t* operetnega svtfJ. * 0 glasba, 20.C0 Gae Don Pasouale, oper« r solisti, zbor in orkana. aui.au, cuvi m VmrflCi',/1 ske opere. 22.00 f p vedri 23.00 Za ples m Umrl je v 81. letu starosti dragi oče in stari oče Matevž Cok Pogreb bo v ponedeljek 16. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti v Lonjerju na katinarsko pokopališče Žalujoča družina. Lonjer, 14, februarja 1953. PONEDELJEK, 16. ,f)» .1 I liOSl.OV '* C O A E * -O gr J 254.6 .n al' "'..-v 254.G tn a 7.00 Poročila. ^ceOPjjj^ !? ll.oo iz zakladrujj lke:,?,r^ ^ročil^kl t glasbe. 'l8J5 PrO^^e-riJ 1 £ ljudi. 19.00 Večer* { &■ ^ Glasba za lahko P j roiila- • i. „ *dc T11»*f Kc-s* 9o, 306.1 m a" 93 . lljul ^ 7.30 Jutranja 8^ bavna glasba. koncert 13.30 KultU‘’l ; Potrti naznanjamo, da je po dolgi bolezni mirno zaspala naša draga mama in stara mama Frančiška Volk v 78. letu starosti. Pokopali smo jo v soboto 14. t. m. pri Sv. Ani v Trstu. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči otroci: Marija, odsotna, Ferdinad, Pe-pi, Vladimir, odsoten. Snahi: Cvetka in Marija ter vnul.i. Trst. New-York, Casablanca, 15. februarja 1953. koncert, u-iu ,*vlj- ® 13.40 Glasba :Z t**1 eHsD glasba. 17.30 Hies*3 } *> . rt Mozart: Koncer 0Pfrf -vL in orkester. *i. vi. 119?6(T'Manni** 19.16 Priljubljen' „ Koncert tržaškega ^eii (■ q ra. 20.20 Schurnan- Je Športna kronika- v„ost 0M bj glasba. 21.00 KjjjLjKl - V# "'d n ost 21.30 . « .65 ^ f % Španski caprlcclb; 3 inj](| - « V»' 'i!» II: »La OibčO^Mn nje. 23.00 Tangi Polnočna glasba- , j. , V«, 327,1 m. 202-1 12.00 Lahka čila. 12.45 Pe«er^Plsddf,0Q U() pesmi. 13.40 Odn»|ia. ’iC»M 4j. lodlje. 15.00 poro' ursS. C\f A Rista Savina poJ' Cif'V'% 1 kova, pri M* « MLiij 16.00 1/. opernega j ročila. 17.10 i 17.10 ZtrVl‘Zr i« 18.00 Drobne orke^^vč^i & "o !■)< «0 io.uv L/i uuiiv - v, 18.30 Jezlkovn^ Pjwi Umetne m nar n s t dnevnik. -inOO Vt W rh plesni sekstet.J 'k0n^ L) 20.10 Simfonični njj Slovenske fiihar^,i!St V\)M m. i.n -»ohrP. .eu Demetrij Zebre, ^llKe.jO šek (prenos .lzHllanl)-,vl9 dvorane v Ljubija' ,fSn čila. 22.15-23.00 V (LEMU MARGINALNE Na svetu ni tako slabega gledališča ali igralca, J—cSTANISLAVSKI) je iodfv°0/T^e .v K°pru ^benim da7}asnil- novim ti ttrukturi j m ustrezajo-«...ruKtun menda IZ KOPRA fec ne nrfif* ■ 111 ^am- ‘'^tersko nllT r™°' Se manj Po teh*«-J® t0 ustannva, Omemba h L OT‘jani^cijskih S 110 ^treza jrffmeroma ideal " j f,atformi s ^}UTno;Prosvetni jju> ^ehno icnn* ,e.re Je mogoče J ne-le gle- TV0i ^TohvtuKdi kult*rni KoPrskem i, o, Kopru zn »a fc« je i»*Sledamiiega li. jOperacij«, oh premieri k ^°*einn«Sni07 ra*brali, da rfiV -Polprofesionalni *rih rtrJj? .2 nastavitvijo mo£i svoje Mt0’ kateri0 izvaials'™ 2!? u°®e nnh Jrl ?e hodo kre-k, *e Votnerr - ln k* navse- £j'ClPZKtak0 Potre-'“nrius’ «^Up«Tf?° Gledališče, b'e*F ali sle- o °h druaa' *c ,no venoV obs°]eno na llf? ‘o an'e in fcon-. !^kevo*JeJ>ret0Či » d*- ti^Hta* fiesnic« Pa je jJ^ajo '/l^terski odri, n0l^*iv ,pra,CS8 Pogojenih te 1 žr° Wnr ? sentimental- K"'/** Paorf^t ?°.st"u- C!» liH Krl r#‘ 8)* )St>v UD*1 1« isti* »,* ra*. ;eft Si!< :rS ’■ iis-'*1 W tfa ii W°l!fbe niti t0- HoL !v°ie3a d!i / upraviče. krin Sleheri?a etantske0a ob-!(„, intonir ’ se ta^° spod-kf°ma ra,Jana Pesem se £ ‘J°P0S&- «e ni ušes. *ilnt?Tena'Wi T?hlxS0V' ki , ta >. fci Ttična *"*»«»« ®a *„a2UoJa nenVi0^3? lastne-® diltp nanja 0 črpa no-iu ’a kJtazseinei'se vi-J <5fr° zavr£ urnem Pode- K Jn konkržf pavšalne ko- ' km dl> uvelint- stremi za 1 i obliko ,mC*V0\ sa* 30 na' Šjl*r£>°lelo *°HTsko Gleda. 4i'Zu. ifi rer)/>r?V°3° orOaniza-PertoarnA l-~;— nio i 0 Preha°ZTno kriz° in i\ ti'rj0 ‘‘apoZoV tisto to V' pra»i- hn t9a ra2t’°Ja' <1 ,V.V tei L1-.b.orha za publi-si zmaga * ^0^ |*j tfi/otok fcno»-hto pomeni to-({I n-.^laue un !}• aH vsaj za m ne* oije£™keaa gledališča i*3 1rZa1lcev- Ni treba ! «e?,ff0r«e» odteht kvalitetna V tr">n0 Lieht“ cso t j, *redi OK ^0 V Jr n° ^aro, ^- teklena tedna je r M, to «. Sl Gostovalo ljuh A Shttesin° Gledališče ze bi£ Z™**0 PouŽa- p ;! ^0r?na 2 t,se- ,11 j, ,B1o,7 • Prostori kliuh '4 ,^tthaia'y vlečejo le ir B 5s i e' orebiti po kri-A n; -rau je J.ravičen sodnik. A *in skraj- i(t 9 edtliš( lubljansko Mest~ ie, e,u6irofcrat»fcp0 *nezakonito h J .°tor „ . mprovizaci- ttif,ivici morebiti le »jJ0 B Bost o t Jilip Kalan)-6rv>an> dpi v ta na pol fe« - padei s««a. Res je. nani fncia ne zadnjič. t, ®e tudi TritVna tajnost je, ljuJ? tega *o^ieta pošto. PrQul *« novihed«nsča mladih H ’ iz ?en,>- 2,040 32 m lističc*nice iztrvam Al to ^ rjem r-* Pmovora z "atr, 'jem FvuntfUTu **Diritnj ®fom Tiranom. 1 K^tik &rektor^T™°Lela m s režiser, igra- naW*' ^anC0da-'' V“‘.nm JUrP ’n°!7oče _ ^ ,m°notogu ni *onjp ^anior ?•*' kratke cen-Af*■ bl vrinil vpra- CnSt- 36 biI° p0' •erii, .1 »seh utegnila pre- *> sp,steMil0 < sk°valcev, ka- *t,oio0n°. St ^ ra^° iz sezone ^'ifcs f°lmetne°b je °.hra7lil ,reh*stiN, » . V^zicije, po S5 olelf i^^ana ie po* lscc komorne- nn ^ra,nrno Gledal*- 4„>t v1'«? : ^<0 7i„ ' " •»« uceuutt- S- noJnnde.rnem rePer- ffa ima. Upravi-i jegoveg. V*u3e'»“0»eno obstoja ne -V', tem v<,at izviren re-1%'ii s0.0n/)Več Janimiva šte-*Wl oh*skovalcev v ?‘5 ii ^ ' Nasproti 120.000 'V tet A?« 7e»t?J u Težak. % JfUpen ni bil porod C'^ „ ‘ki blišča. Dvaintri-» šestih mese-h kr r, ez. 10.000 prosto-6» 0feth r,bližno 6 ur dnev. % 1 irUn Tedni študij, vaje Ni^ic - fcar ter,a Gleda- 11 ly,Sf,zona 1S51.52: 131 % — • - — - 130 Polovica letošnje 'cto«.'®lci ,Pre^stau s 45 000 X 5 SteuTiekaKpovPrek na- ^ 5!c0r i t,cas,?l ueč po- , HO*. • ^0|jr°^i!o skrbno pripravlje-ai*(.?c ? teh svojih m -j PnJeV?refl že veliko 9 t't *d ,d?rna- Stlk> so ’•)<> to na« ’ “ ie hvaležna i 0' ?® s^riZbra± Pravo pot. !? 4h°j »««*H 7?ra0c R“^» Zdrava, vedra in *a z Tesno Jo Jendom» Sl™.\ zmernim *°’;ra ezija z občut-K 0 rofcl nTad.t,sc hvaležno K^edni J ?oze Gale- VIo. 5»e " Miro vnt,c J~Iarry VViJ- e*o " na kr!i0p ' Kakor se '»ti, razvi,fO Pisana vloga. $o“rjalno *?stinfct za Po-?'jo r° K^no?esie- za Pra-ti ti. P°Uek "?e^'3a je kome-v * ^eren za igralca. •Sd° 9a ^b-tati Pozna tz prvega Miro Kopač Ijiv fenomen. Situacijska ko-mika na dlani, tako živa in neponarejena naivnost, tako iskrena in zdrava dejstvitev prepričljivo manevriranje po prostoru — nad vsem tem pa vprav biološko dognana dekliška puberteta. Ta smer igralskega uveljavljanja utegne imeti lepe perspektive. Pote n njena sestra Ruth Vladoše Simčičeve: uglašena v plastiko, vendar za spoznanje premalo (amerikansko!) sproščena. Jože Tiran, poročnik Wil-liam Seaicright: fant na me-stit bi dejali. Prav tako Janez Rohaček » Albertu Kuntnerju _ dolarski izmikavt, ki ga vojna ne prizadene preveč, Klavrna figura druge vojne v Ameriki^ Mislim, da je v tej svoji kreaturi premalo poudarjen (Ne mislim prehude groteske). Iva Zupančičeva je tol-maeda poročnikovo sestro Marto, Rusa Bojčeva zamorko Doro, Milan Kalan narednika Vincenta in Jože Zupan ffarol-aa Simmonsa, Scenograf ing. arh. Mirko Li-puzic je sceno uredil v uglednem smislu patriarhalne ameriške hiše: brez romantičnih zoprnosti, preračunano praktično, businessko. Delo 'je prebedel pokojni Rade Pregare Namesto reminiscence: naj obljuba za ponovno gostovanje ne ostane beseda. Za gostovanje v K”r>rv. in Trstu * * * po Gostovanju Mestnega gledališča je koprski oder postavil pred publiko drugo premiero letošnje sezone m hkrati debut nadarjenega režiserja Dušana Kralja — Mire Pucove ((Operacijo« Postavitev domačih del'je si la hvaležna, pa tudi tvenana in odgovorna stvar. Posebej še če se je loti gledališče, ki nima čvrste in solidne umetniške baze, ki nima praktičnih izkušenj. No, tokrat ni spodletelo. Delo samo je literarno in vsebinsko hvaležno, ni pa dramaturško do tiste mere pregneteno, da bi samo narekovalo režijski koncept, temveč je slednjega treba šele graditi smotr. no po tekstu. Bolje: dramsko delo mora biti za režiserja tisti sugestivni faktor, ki jasno usmerja in narekuje režijsko plastiko od prve do zadnje besede in giba. «Operacija» je drama dveh svetov, dveh ideologij, med katerima se premica doktor Donat. človek na videz brez idealov in perspektive, toda človek, ki boleče ob-,,utl zločin in podlost. Kljub vsemu: globoka, realistično ob. “Kovana resnica drune svetov-IL. V?3?e ~ umetniška dema-slrip« !CMe ideologije. Reži-?lavna naloga: dobro, riti ?nJ* ° ’r smiselno piuda. le fS,e' V nkvl™ črno-be- njene crJle‘ V kirurgijo ukle-njene scene je to tembolj nui- strehn1 ZaZrCneT,SCCne pod istn f/t ° \Sltmr.Dr Donat, ki ga je kreiral režiser sam, je sve-tovnjak, toda spozabljenec. V casu ni našel svojega prostora saj ga tudi ni iskal. Brodolomec, ki z naslado odkriva trgovsko plat privatne praksa svojega primarija. Jedek, a vztrajen poštenjak Čudna, iz predvojnega arzenala privlečena figura. Dušan Kralj je bil premlad za Donata. Dober, sproščen, mestoma zelo prepričljiv. toda premlad. Človek se rad zmoti: govorim le o premieri. Pred njim je še lepa vrsta repriz. Primarij dr Ratek je v bistvu nervozna, morfinistično intelektualna šleva, ki se proda za pol'groša. Oskar Venturini ga je postavil patriarhal- no. Preveč dostojanstva za ta lik bi bilo treba na reprizah retuširati v nervozno, zato pa tembolj brutalno figuro. Venturini ima za uspešno postavitev lepe pogoje. Dr. Permeto-vo, stažistko na kirurgiji, je igrala Tončka Ventinova. Se vedno za tst preveč lastne osebnosti: uspešno nastavljena figura s podtonom naivnosti. Toda hkrati velik korak naprej v igralski dejstvitvi. Permeto-va je najprej ilegalec, potem zdravnik. Vsaj tokrat. Res je — ženska je. in mlada povrhu. Toda to naj bo le v spodnjem delu lestvice. Stana Mlakarjeva je nosila lik dr. Romihove, zaslepljene nimfomanke brez moralnih predsodkov. Razumevajoče je pristopila k študiju in uspela. Se več prožnosti, pa čeprav preglasujoče, bi bilo želeti. Zgleden lik policijskega psa. župnika Klavore, je ustvaril Ernest Zega. Njegov osebni igralski koncept je bil skrb. no preračunan: od slepo zave- rovane pridigarske pobožnosti, ki se le za hip odkrije v vsej svoji nadutosti, do brutalnega, podlega nastopa v zadnjem dejanju. Potem še ilegalec Kostja v osebi Viljema Tomšiča, prizadevno topel, domač in zajet v prepričljiv optimizem. Sestra Serafina, Lada Luksa, do-bra v svojem človeškem ton«, in sestra Kanizija, Sonja Vrečko, primerna redovnica z vsemi «vrlinamin svojega stanu. Sceno je uspešno rešil Stane Pukšič. Zaradi premajhnega odra ni prostorninska impresija prvega in tretjega dejanja prišla do pravega izraza. Toda v dani h pogojih solidna postavitev. «Operacijan je do danes najkvalitetnejša predstava Ljudskega gledališča v Kopru. Očiten je prehod v kvaliteto. Kvaliteta pa je nujen rezultat upornega dela in vztrajnega študija. Publiko je treba privaditi na domači kruh Im Na sliki vidimo, leako trije možje, *rtve silikoze, dobivajo kisik pod pritiskom, kar je sodobni način zdravljenja te bolezni v Združenih državah. Nova terapija s kisikom, po kateri bolniki rečkrat dnevno vdihavajo po 29 minut kisik, rešuje znaten odstotek žrtev silikoze, najstarejše znane poklicne bolezni. ■mniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniDn,,^,, mmiimmiinvtiiiiiiimffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ SO KOMUNISTI? Biti komunist ne pomoni ponavljati Lenina, še manj pa poslušno izvrševati to, kar zahtevajo Stalinovi birokrati; - biti komunist pomeni živeti, delati in boriti se v najtesnejši povezanosti z delovnim ljudstvom svoje dežele in biti stalno, z vr.o požrtvovalnostjo, v prednjih vrstah njegove borbe za svobodo, demokracijo in socialno pravičnost delovnega človeka in vsega človeštva Vsaka politična organizacija je produkt rrzmer in okoliščin. Te so odvisne n. pr. od odnosa razrednih sil, ’ tradicije, stopnje družbene zavesti itd. Pomeni, da je vsaka politična organizacija izraz določenih zgodovinskih pogojev določenega razvojnega obdobja, in to tafeo glede njenih idejnih, programatskih in političnih koncepcij ter borbe kot njenih organizacijskih oblik. Zatorej se z družbenim razvojem ter 'z njim povezanim stalnim spreminjanjem stanja v splošnih družbenih pogojih spreminjajo tudi omenjeni e-lementi in s tem bistveno tudi politična organizacija kot takšna. Politična organizacija delavskega razreda bi morala i-meti,- bolj kot katera if.oli dru. ga, sposobnost odkrivati te objektivne družbene spremembe jih analizirati ter razumeti’, da bi si na osnovi tega mogla začrtati svojo strategijo in taktiko določiti oblike dela in tudi ideje. Podcenjevanje in zanemarjanje teh splcsno znanih resnic je konec koncev privedlo do današnje falzifikacije, odnos-no degeneracije socializma in socialistične misli vsepovsod v svetu, razen v Jugoslaviji. Te partiie so se v svoji politični praksi skotalile na očit. no protisocialistične pozicije Pri tem pa se postavlja vprašanje; ali odgovarjajo te partije, kot specifična oblika razrednih proletarskih partij, in to ie posebno v kapitalističnih dežalah, sodobnim pogojem? Ali so lahko, takšne kakršne so, rasnično proletarske partije, ki se borijo za socializem? Na to nam je odgovoril Edvard Kardelj na 6. kongresu jugoslovanskih komunistov. ko je rekel, da ne gre pri pojavu kominformizma samo za brezvestne in pokvarjene vo-ditelje, ki slabo vodijo, spreminjajočih v agenture protisocialistične m imperialistične politike sovjetske vlade, marveč da so te partije v vsej svoji praksi, aktivnosti in načinu organizacije prav takšne, da lahko _ vodijo samo takšno m iz ljučno takšno politiko. Ko smo zabeležili ta odgovor, se moramo vsekakor vprašati ie. Ali so partije leninske, ga tipa še v skladu z današnjimi pogoji ali točneje: v kakšni meri so te partije leninske in v kakšni meri odgo. varjajo trenutnim pogojem borbe za socializem? Tip leninske partije se je ustvaril na osnovi dveh zgodovinskih činiteljev: prvič, borbe revolucionarnih elementov delavskega gibanja proti oportunizmu II. internacionale; drugič, na osnovi prilagoditve te borbe ruskim pogojem, pogojem ruskega revolucionarnega delavskega gibanja. Zrasel je torej iz specifičnih ruskih revolucionarnih okoliščin in za reševanje ruskih revolucionarnih nalog. Sam Lenin ni nikoli smatral ruskih oblik revolucionarne borbe zc edino zveličavne za vse čase in za vsako deželo. Nasprotno, smatral je, da mora vsaka dežela, vsak delavski razred, da mora vsaka partija poiskati svoje lastne oblike borbe, odgovarjajoče vsakokratnim konkretnim objektivnim in subjektivnim pogojem lastnega kraja in časa. Kot razvidno, je partija leninskega tipa potemtakem partija revolucije, je partija revolucionarne borbe za oblast. Za izgraditev take partije je vsekakor potrebna dolea ter vztrajna borba najbolj za- iiiiiiMiiiitiitiiiiiimiiimmiuiiMiUHMifitiinmitHMMimmmiiiiiiimimiiiiiimininitiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiitiiiiiii,,!,,,,,, PREDSEDNIK SVETOVNE BANKE o posojilu Jugoslaviji 12. februarja 1953 je Svetovna banka objavila, da je odobrila Jugoslaviji posojilo v avstrijskih šilingih, v belgijskih francoskih in švicarskih frankih, v norveških in švedskih kronah, v angleških funtih šterlingih, v nemških markah italijanskih lirah in holandskih goldinarjih, to je v desetih evropskih valutah v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev. V zvezi s tem posojilom je predsednik Svetovne banke Eugene R. Black, med drugim izjavil novinarjem, da je to posojilo zelo povoljno za Jugoslavijo, ker bo z dohodki svojega izvoza odplačevala posojilo v evropskih valutah kot v dolarjih. Black je poudaril da je to najpovoljnejie poso: .lilo kar jih je Svetovna banka doslej odobrila svojim čla mcam, in je dodal, da je banka že leta 1951 odobrila Jugoslaviji posojilo v sedmih, ev ropskih valutah v skupni vred" nosti 28 milijonov dolarjev" medtem ko je leta 1949 odobrila Jugoslaviji prvo posojilo v znesku 2.7 milijonov do-larjev. ~le kla-re?eT- ‘^lkkot 0o5tanlf • va lni'o Dr-Sodnikova žena ‘SrLk°t 0°:a”i?_ Mira Dam. pisati: iravien esla iz m°3 OfcuVJe Starče okus presenet- S v« je\Miriaje iztresla iz f 9 moi Starče- . Predsednik Svetovne banko je razložil časnikarjem, da bo faUii0SlaVija s tem Posojilom lahko izdatno izboljšala svojo Plačilno bilanco, ki izkazuje Primanjkljaj v vrednosti pri-bl.zno 50 milijonov dolarji >n da bo z odobrenimi sred’ stv, kupila v inozemstvu Z* ?7 U i JOv P.otrebuje, da izvede Črtov wn’n g.osP,odars*>h na-Predvidevajo med drugim povečanje elektnfika-J ■ Pospeševanje izkoriščinf, premogovnikov in drugih ruri nikov poleg pridobivanja ?eV°irmv2dei°v-£ £ gozdarstva inlzboHšan^lH' voza in sploh industrijskih »T *ana- omenjene projekte povečini fl začel, uvajati in da bo odobret no posojilo izdatno pripomoglo, da bodo omenjeni načrti prihodnje leto ali v dveh letih ostvarjeni in da bo Jugoslavija tedaj znatno povečala svojo industrijsko proizvodnjo, za približno 30 odst. do leta 1955. Posojilo je Svetovna banka odobrila po priporočilu svojega posebnega odposlanstva, ki je odpotovalo v juliju 1952 v Jugoslavijo, kjer je ostalo do začetka oktobra lanskega leta, je nadaljeval Black in dodal, da je napravil gospodarski napredek Jugoslavije od prejšnjih obiskov bančnih funkcionarjev v letih 1951, 1950 in 1949 na njene odposlance velik vtis. «Leta 1950 — je dejal Black — smo videli mnoge slabo oblečene ljudi in trgovina je zelo šepala. Toda leta 1952 so bili mnogo bolje oblečeni, trgovine so bile odprte in začelo se je poslovno življenje. Slika se je zelo spremenila. Gospodar- miiVZp°j ®e, na3br* začel f , J,e deJal predsednik Svetovne banke in dodal, da je treba po njegovem mnenju pripisovati znatno gospodarsko izboljšanje ublažitvi tesnih in prestrogih predpisov, ki so urejevali narodno gospodarstvo, in dejstvu, da so si sedaj postavili ostvarljive cilje, ki jih lahko doseže zmogljivost narodnega gospodarstva. To posojilo bo Jugoslavija odplačevala v polletnih obrokih začenši s 15. avgustom 1956. Posojilo s 4 in pol odstotnimi obrestmi bodo predvidoma od. plačali do 15, februarja 1978 leta. /-nani francoski igralec Fernandel poljublja roko Gine Lollobrigide, ki mu je skupno z drugimi čest'tala, ker Je bil odlikovan z redom uCastne legije«. vestnih revolucionarnih elementov, kajti njen nastanek se razume, ni odvisen samo od vsakokratnih objektivnih pogojev, ki so narekovali njeno ustanovitev, temveč je od visen prav tako od določenega subjektivnega činitelja. ki je te pogoje dojel ter jim dal odgovarjajočo politično obliko. V revolucionarnih pogojih je ta tip partije delavskega razreda utemeljen, pravilen, edino mogoč, demokratičen in so cialističen. Kakor hitro pa se je hotel ohraniti kot takšen tudi v spremenjenih pogojih, v pogojih, ko je proletariat zma. gal ter si je osvojil oblast in zatorej ni več nujna koncentracija ter centralizacija vseh sil v enih samih (partijskih) rokah, ko je delavski razred sposoben se sam boriti za izgraditev socializma in je naloga njegovega najbolj naprednega dela. da ga pri tem edinole politično in idejno podpre, da mu je torej samo vodnik in vzgojitelj; kakor hitro se ta tip partije skuša ohraniti tudi ob tako spremenjenih pogojih, se nujno spremeni v svoje direktno nasprotje: iz instrumenta napredka in socializma se spremeni v neusahljiv vrelec birokratizma, protidemokratičnih ter protisocialističnih sil. Socializma namreč ne gradi partija, marveč samo razred, delavski razred s svojo specifično vlogo in mestom, ki ga zavzema v objektivnem družbenem proizvajalnem procesu. In prva dolžnost partije je da usposobi delavski razred za to nalogo. Iz navedenega lahko jasno vidimo, da nikakor ne gre smatrati partije leninskega ti. pa za obliko razredne organizacije, ki je dana enkrat za vselej, da je napačno in neznanstveno smatrati jo za edino obliko politične organizacije v borbi za oblast proletariata. Ona je produkt svojega okolja določenih zgodovin, skih pogojev ter izključno revolucionarnega razvoja. Ce naj torej ohrani tudi po dokončani revolucionarni, demokratični, socialistični, in.- se hočemo tako izraziti — leninski značaj, mora predvsem pri. lagaditi svoj sistem dela novim pogojem, odreči se vlogi neposrednega voditelja ter si pridržati samo mesto idejnega in političnega vzgojitelja ter svetovalca Partija leninskega tipa je bi. la n pr. tudi KPJ, ker so pač tako' narekovali revolucionarni pogoji, ki so se ustvarili pred in med vso drugo svetovno vojno. Vendar se je jugoslovanska revolucija izvriila v drugih oblikah, z drugimi parolami kot Oktobrska. Vse o-stale komunistične partije pa niso opravile svoje naloge, kei niso bile ne ideološko ne organizacijsko in ne po svojih kadrih partije leninskega tipa v klasičnem pomenu te besede. To so bile in so tudi ostale dogmatske partije, ie posebno, ker so svojo politiko že od vsega začetka navezale na nesocialistično politično prakso Sovjetske zveze In bolj kot so po drugi svetovni vojni te partije sledile ter podpirale imperialistične težnje Sovjetske zveze, njeno željo po svetovni hegemoniji itd., bolj so izgubljale svojo proletarsko in socialistično vsebino, ne glede na njihove socialistične parole in proletarski značaj njihovega članstva (Italija in Francija). v kolikor se proces njihovega podrejevanja sovjetski vladi nadaljuje, v toliko se tu. di pri njih čedalje bolj izražajo določeni negativni, protiso. cialistični elementi, ki so značilni za razvoj partije v Sovjetski zvezi. Mislimo pri tem na vsevečjo vlogo in razraščanje profesionalnega partijskega aparata, na dulitev vsake diskusije in kritike, klevetanja. kult voditeljev itd. Pri tem pa moramo, kar je izredne važnosti, omeniti še nekaj. Tuti če bi se te partije ne bile začele udinjati politiki sovjetske vlade, bi navzlic temu vendarle ne bile marksistične, socialistične in tud) ne leninske, čim bi se hotele ohraniti kot samo bolj ali manj natančna kopja Leninove partije, to je čim bi se ho- tele uveljaviti tudi danes kot instrument, ki je bil skovan za povsem druge razmere in pogoje. Ta tendenca pa je bila pri teh partijah že več časa zelo očitna in je bila prav tista, ki je končno zavrla njihov razvoj v smeri borbe za socializem ter jih dokončno zasužnjila zunanjepolitičnim po. trebam sovjetske vlade. Bila je vsakakor tudi eden osnovih razlogov razkola v delavskem gibanju in je obsodila te kom-partije na popolno jalovost, na neizogibnost vse novih in novih sramotnih porazov. Kakšno bi bilo moralo biti resnično socialistično, revolucionarno in leninistično stališče teh k.om-partii in komunistov v novih pogojih, če ne bi bili to kar so? To stališče bi predvsem mora. lo biti stalile enotnosti delavskega gibanja, ki naj bi rastlo in se razvijalo v pogojih svobodne, demokratične diskusije, agitacije in propagande lastnih idej. Kajti delavski razred ni organiziran od danes, marveč je bil to že mne-go prej, čeravno v različnih organizacijah. Vsekakor pa so v njem ie davno skrite socialistične marksistične sile. In ker je v kapitalističnih deželah določena zvrst demokraci je (buržoazne) objektivno dejstvo, je potrebno boriti se za njeno razširitev, obraniti jo pred birokratskimi državno, kapitalističnimi tendencami, pa tudi pred privatnomonnpo. lističnimi elementi, ki težijo za tem, da bi zavrli družbeni razvoj ter ga povrnili nazaj, v tem primeru od nacionaliza. ciie in krepitve državnega kapitalizma, kar v določenih o-koliščinah predstavlja napred. ni element, k tako imenovan! »privatni iniciativi«, se pravi, gospodarstvu monopolov. Posebno v višje razvitih deželah ne gre več za to, da bi se prevzela oblast na klasično revolucionaren način, marveč, da se izkoristijo že obstoječe demokratične oblike, da se te še naprej razvijejo in bi se na takšen način še hitreje potisnil ves razvoj v smeri socializma katerega določene kvantitativ. ne elemente je opaziti v samih nedrih kapitalizma, ko namreč le ta prerai^a v višjo obliko državnega kapitalizma, pri čemer navaja naraščaioče proizvajalne sile k temu, da zahtevajo spremembo družbenih odnosov v proizvodnji. Vsled tega postajajo stare oblike organizacije in dela če. dalje večja ovira za ves družbeni razvoj ter se morajo končno nujno spremeniti v reakcionarne, protidružbene e. lemente. Ves razvoj je privedel do tega, da bi morali biti komunisti, kot se je nekoč izrazil Marx, le najnaprednejši del svojega razreda, da bi mo. rali biti povsod tam. kjer se nahajajo delavci in delavske organizacije, da bi bili njem ideologi, ki bi v svojem delu vselej znali izražati interese gibanja kot celote, nikakor pa ne interese neke partijske ka ste. V resnici danes kompartije razvitih kapitalističnih dežel ne predstavljajo več resnejšega političnega činitelja, ker sc vsled svojega hlapčevskega odnosa do Sovjetske zveze m zaradi sterilnosti, ki so jo po. kazali ko je šlo za reševanje najbolj perečih problemov svojega delavskega razreda in ljudstva sploh, izgubile ves svoj revolucionarni ugled tei vpliv, ki so ga nekoč imele Navidezna moč nekaterih kom. partij kot n. pr. italijanske in francoske, pa je samo začasne, ga značaja. Tavajoč med frazami zlaganega patriotizma po eni in najsramotnejšim hlapčevanjem Moskvi po drugi strani, skrivajoč se za revolucionarnimi gesli in obenem iz. gubljajoč svoje energije v kapitulantskih in več ali manj brezplodni parlamentarni bor. bi; zanemarjajoč najosnovnejše obveznosti do delavskega razreda in ljudstva sploh, se bosta nujno morali predati neogibni usodi svojega postopnega in nezadržnega razpadanja Vse to pa nas ne sme privesti do napačnega presojani« objetktivnega stanja glede OB ZAKLJUČKU LONDONSKIH RAZGOVOROV stih v teh deželah. Te možnosti ne gre ocenjevati samo na osnovi moči ali nemoči določenega subjektivnega revolucionarnega činitelja. marveč predvsem na osnovi pripravljenost razreda kot celote, da se bori v smeri napredka k socializmu. Ta pripravljenost pa je glede na objektivno vlogo, ki jo ima delrvski razred na sedanji stopnji družbenega razvoja ter materialnih sil, in to predvsem v razvitih kapitalističnih deželah, veg kot j očitna. Potrebna je samo neka druga, zavestna, odločna ter organizirana sila, ki bo razumela. in upc-tevala specifičnost laslnih pogojev ter znala na osnovi tega povesti svoj delovni razred v borbo za njegove resnične, tako ekonomske kot splošne družbene cilje. MILOVAN DJILAS (Skrajšano iz vNaše stvarnosti))) V Londonu so se pravkar zaključili razgovori francoskih in britanskih državnikov. Ti razgovori so važen del današnje diplomatske aktivnosti na Zahodu čeprav niso privedli do nekih večjih rezultatov, vsaj ne do tistih, ki bi odgovarjali francoski želji. Pečat londonskih razgovorov je dalo dejstvo, da je do njih prižlo nekaj dni po Dulleso-vem obisku v Evropi in da so se začeli pred bližnjim potovanjem Edena in Butlerja, pozneje pa Mayerja in Bidaulta v ŽDA. Uradno poročilo, ki so ga objavili po končanih razgovorih. pravi, da so se sporazumeli o vlogi, ki jo bosta obe državi morali imeti v okviru organizacije in obrambe zahodnega sveta. Poročilo doda. ja, da sta obe strani sporazumni v dejstvu, da polna in trajna podpora Velike Britanije evropski obrambni skupnosti predstavlja bistveni element za delovanje te skupnosti in za okrepitev atlantskega zavezništva Pravtako so razprav'5a'i, kako naj Velika Britanija nudi nov učinkovit prispevek _ °-brambni skupnosti z vojaške in politične plati. Francosna vlada je stavila nekatere predloge za določitev kolikor mogoče tesnejšega sodelovanja med Veliko Britanijo in evropsko obrambno skupnostjo, zla. sti s političnega stališča. Poročilo pravi, da bodo o teh predlogih razoravljali še dalje po rednih diplomatskih poteh. Proučili so tudi sedanja gospodarska voraisnia s posebnim ozirom na o'ačilno bilanco obeh držav in Velika Britanija se je obvezala z naklonjenost, jo upcitevati položaj Francije, ko bo proučevala bodoče uvozne programe in druga vprašanja, ki so v zvezi s temi programi. Kakor se vidi iz poročila, so v Londonu pregledali tri glav. na vprašanja, ki so: odnos Velike Britanije do evropske o-brambne skupnosti, francosko-britanski gospodarski odnosi in vprašanje Daljnega vzhoda v luči nove ameriške zunanje po. litike. Mayer in Bidault sta se v Londonu trudila, da od Velike Britanije dobita jasna jamstva glede evropske vojske. Skušala sta prepričati svoje britanske kolege o nujnosti, da Velika Britanija sprejme francoske predloge, ki jih vsebujejo dodatni protokoli. Bidault je Edenu izročil v zvezi z evropsko vojsko spomenico, ki jo sedaj proučujejo in bodo nanjo odgovorili pred Edenovim in Butlerjevim odhodom v Washington. Drugo važno vprašanje, o katerem so govorili v Londonu, so francosko-britanski gospodarski odnosi. Konkretno gre za napore francoske vlade, da ublaži britanske uvozne o-mejitve, ki so resno oškodovale francosko zunanjo trgovino in njeno plačilno bilanco. Na šterlinškem področju kupuje Francija v velikem obsegu surovine, ki so potrebne njeni industriji. Francija pa je pri tem izvozila v države šterlin-škega bloka približno osemkrat manj, kakor je znašal njen u-voz iz teh držav. Primanjkljaj, ki je nastal, oziroma odgovarjajoče potrebe v funtih, je Francija pred kratkim nadomeščala s svojim uvozom v Veliko Britanijo. Toda odkar je^Velika Britanija pred letom dm uvedla drastične uvozne o-mejitve, je francoski izvoz v Veliko Britanijo padel za 40 odstotkov, t. j. za okoli 50 milijard deviznih frankov. Da bi zamašila to luknjo, oziroma da bi mogla kupiti surovine, je Francija prisiljena izdajati svoje dolarske zaloge. Kakor smo videli iz uradnega poročila o razgovorih. «se je Velika Britanija obvezala z naklonjenostjo upoštevati položaj Francije, ko bo proučevala bodoče uvozne programe in druga vprašanja, ki so v zvezi s temi programi«. To kaže na dokaj pičel rezultat razgovorov, kar pomeni, da vprašanje francoskega izvoza v Veliko Britanijo ne bo bistveno olajšano. Vsekakor bo mogoče morda dobiti jasnejšo sliko o tem vprašanju šele po britanskih in pozneje francoskih razgovorih v Washingtonu. Končno so v Londonu govorili o novem položaju na Daljnem vzhodu. Neici član francoske delegacije je izjavil, da so razgovori »pokazali, da Velika Britanija in Francija nimata samo enakih interesov na vseh področjih, pač pa da morata imeti tudi enako vlogo v mednarodni politiki«. Čeprav je bila britanska kritika ameriške politike v Aziji izražena na bolj odločen in manj prikrit način kakor v Franciji, to še ne pomeni, da je francoska zaskrbljenost pred mogočimi komplikacijami na Daljnem vzhodu manjša od britanske. Ni še znano in potrjeno, ali je Dulles res zahteval v ultimativni obliki, da se morajo evropske države podvizati in že v 75 dneh podpisati sporazum o evropski obrambni skupnosti. Toda gotovo je da je sedanji trenutek, ko je svet vsaj v glavnem že spoznal bistvene poteze ameriške zunanje politike, še posebno prikladen za obširno analizo medna--rodnega položaja z londonske in pariške perspektive. Nadaljnji razvoj dogodkov nam bo pokazal, kakšen rezultat so imeli londonski razgovori, zlasti ko se v Parizu poudarja prisrčno prijateljstvo, ki že toliko let traja med Anglijo in Francijo in ki naj bi se spremenilo v pravo zavezništvo, zlasti sedaj, ko je potrebno, da tudi evropske-države enotno nastopijo proti poizkusom, da bi nova Eisenhowerjeva uprava vodila politiko izvršenih dejstev, ne da bi se o vprašanjih, skupnega interesa in ki lahko neugodno vplivajo na svetovni mir, prej posvetovala z ostalimi državami. iiiiiiiitmiiiimitimiiimiiiiiiinitiiiiitiiiiiiittiiiniiiiiiiiiimniiifimtiiiiiiiimimiiiiifiiiiifiiiimiiiiiiiiiiititiiimmiiitiiiiniiMiniiiiiiniiiiiiiimi J. B. Priestley, M. Bari n g Erazem Roterdamski „Dobri tovariši46 John Boyton Pristley je pri nas znan šele malo časa. Lani smo začeli spoznavati njegova prva odrska dela, v naših časopisih pa je izšlo nekaj proznih del. Vendar pa svetovna javnost šteje Pristleya že precej let med največje sodobne angleške pisatelje, še več, med pisatelje svetovnega slovesa. Slavo je Pristieyu prinesel roman «Dobri tovariši», ki je prvikrat izšel leta 1929, od ta-krat pa je doživel milijonske naklade in bil preveden v vrsto svetovnih jezikov. Zdaj smo ta znameniti Pristlevev roman dobili tudi v slovenščini v izdaji Cankarjeve založbe, in to v izdaji, ki jo smemo šteti kot eno najlepših po osvoboditvi tDobri tovariši» so obsežen, zanimivo pisan in veder roman o usodi potujoče igralske družine. Poleg poklicnih artistov zanese usoda med «dobre tovariše* tudi nekaj ljudi, ki ne sodijo mednje, ker so zmožni večjih stvari. Toda vztrajno delajo z drugimi, trudijo se za uspeh skupinice, ki jo spočetka preganja nesreča, potem pa si počasi osvoji občinstvo. Zavist tekmecev povzroči sicer hud polom, ki se zdi usoden tudi za «dobre tovariše», toda kmalu se izkaže, da je bilo prav to zadnja preizkušnja. Nadarjeni mlajši člani skupine se povzpnejo više, drugi pa najdejo miren kot, kjer lahko nastopajo in se zadovoljivo preživljajo. Taka je osnovna tema tega Pristleyevega romana. Pisatelj gleda ves čas z rahlim nasmehom na življenje ter odkriva vedno nove šaljive strani ljudi in dogodkov. Tako je ustvaril nekaj komičnih oseb, med njimi tudi Jessa Oakroyda, ki se upravičeno lahko meri z Dickensovim Samom Wellerjem iz Pickvickovcev. Ob tem se suče še vrsta zabavnih oseb, ki si takoj osvoje srca bralcev. Glavna značilnost romana pa je prav epska širina pripovedovanja, ki spominja na Dickensa. Prav tako kot Dickens tudi Pristley pripoveduje na široko, počasi, vpleta vedno no. ve osebe in nove dogodke. Ker so njegovi junaki potujoči igralci, daje roman tudi podobo raznih angleških krajev. Seveda pa druži Dickensa in Pristleya tudi humor. Gotovo je, da bo ta knjiga s katero smo tudi Slovenci začeli dobivati dela največjega sodobnega angleškena dramati. ka in romanopisca, naletela pri naših bralcih na ugoden resničnih socialističnih možno- sprejem in se bo kmalu uvr- stila med najbolj brana dela svetovnega slovstva. Nfutpšpn spomin a Slovenski bralci že poznajo roman «Daphne Adeane», odlično delo pisatelja Mauricea Baringa, Kaj bolj pa tega an. gleškega pisatelja pri nas ne poznamo. Zdaj, ko je Slovenski knjižni zavod v Mali knjižnici izdal istega pisatelja roman «Neutešen spomin», bomo Baringa spoznali malo po-bliže. Maurice Baring se je rodil v sedemdesetih letih preteklega stoletja v angleški družini Po dovršenih študijah je bil v diplomatski službi, kasneje pa tudi novinar, med vojno pa letalski oficir. Po prtn svetovni vojni se je posvetil samo literaturi; leta 1945 pa je po daljšem bolehanju umrl. Baring je napisal zelo veliko del; začel je z dramami; ko je bil vojni poročevalec v rusko-japonski uojni, je napisal nejcaj del o Rusiji, njenem življenju in literaturi. Izdal je več knjig novel, dve knjigi satiričnih spisov. Po prvi vojni je napisal svoje glavno delo, nekaj no-vel, zgodovinskih študij in več kot deset romanov, s katerimi si je naglo pridobil evropski sloves. Odlikoval se je z izrednim poznanjem svetovne literature. Njegovi romani so d~u. žabnega značaja. V njih se kaže pisatelj realist, ki tenkočutno, živo in psihološko zasnovano riše človeške značaje ter njih dejanja in nehanja. Tudi roman «Neutešen spomin« se odlikuje po tem. Je to psihološko zapletena zgodba o pisatelju, ki dvori bogati ženi. dvomljive moralne kvalitete, zato da bi jo odvrnil od svojega prijatelja, slikarja, za katerega se boji, da bo ljubezen kvarno vplivala na njegov umetniški razvoj. Pisateljev namen uspe in žena, v katere moralo vsi dvomijo, se resnično odvrne od slikarja. Pri tem pa vzljubi pisatelja. Toda njeno srce v tej odpovedi omaga in podleže. Zanimanje pisatelja in njegove žene za prijatelja slikarja, skrb za njegov umetniški razvoj in motivi tega ravnanja predstavljajo en psihološki problem. Pisateljev eksperiment z navidezno ljubeznijo do žene, ki pa se konča z resnično ljubeznijo z njene strani, je drugi psihološki problem. V okviru obeh pa je zgrajen celoten roman, v katerem pisatelj malo pripovedu. je o zunanjih dogajanjih, zato pa toliko bolj o psihologiji svo. jih junakov in zlasti o sebi. saj je roman pisan v prvi ose- bi. Lepota Južne Italije, v kateri se roman dogaja, pa da. je celotni zgodbi svojevrsten okvir. ■ Homan «Neutešen spomin» predstavlja težje branje. Zato se nam vsiljuje misel, da izbira tega Baringovega dela za slovenski prevod morda le ni bila najbolj posrečena. „Hvalnica norosti46 Državna založba Slovenije je ob koncu preteklega leta izdala slovenski prevod znamenite knjige nemškega humanista 15. stoletja Erazma Roterdam- skega ((Hvalnica norosti». Era. zem Roterdamski (1465-1536) je bil znanstvenik izrecnega formata. Bil je jezikoslovec, zgodovinar in teolog, vendar ne okostenel učenjak, ki bi si domišljal, da je znanost sama sebi namen. V smislu idea’ov humanizma je vse sv^ie obširno delo popvetil raziskovanju človeškega bistva Napisal je veliko število del, ki so v svojem času odigrala pnmembno v’ogo. Eno samo od njih, ((Hvalnica norosti«, ki je sam ni preveč cenil, pa je ohranilo svojo veljavo do današnjih dni ((Hvalmca n-rosti«. ki jo je Erazem Roterdamski posvetil svojemu prijatelju, znamenitemu angleškemu humanistu Tomažu Moru. je satira. V n:ej biča slabosti, razvade in grehe svojih sodobnikov, ki jim. po njegovem mnenju, kraljuje vsemogočna boginja — Norost. Zlasti ostro obtožuje izrodke cerkvene hierarhije, obredni pomp v bogoslužju in praznoverje v cerkvi; najraje pa vihti meč nad menihi, katerih živ. Ijenje in razvratnost je dodobra spoznal, saj se je sam Šolal po samostanih S svojim pisanjem, polnim duhovit-sti, se norčuje iz vseh in pogumno razgalja vso umazanijo svo. jega časa. Delo Erazma Roterdamskega ((Hvalnica norosti«, ki predstavlja težko, filozofsko branje, (kljub temu da je avtor napisal delo v nekaj dneh daleč proč od svoje knjižnice in tako rekoč brez vsakih pripomočkov), bo tudi našemu bral. cu razkrilo življenje 15. in 16. stoletja. Obenem mu bo približalo tudi humanizem, veliko duhovno gibanje, ki je re. šilo znanost in umetnost srednjeveške mističnosti in ju na podlagi načel klasične antične kulture, preusmerilo k posvetnosti in človeškosti. Delo je mojstrsko prevedel Anton Sovre, ki je napisal tudi uvod in opombe, ki lajšajo razume. vanje teksta KAREL CAPEK. «Kakor že mogoče vestea, nam je pravil gospod Hou-dek, «stanujem v Krucem. burski ulici na Vinohradih. To je ena izmed tistih kratkih prečnic, v katerih ni niti ene krčme, v katerih ne naj dete ne perice ne oglarja, v katerih gredo vsi že ob desetih spat, razen tistih ifži-valcev, ki doma poslušajo ra-dio in zatorej zlezejo šele ob enajstih v posteljo. Kar se tiče prebivalcev, smo tam povečini skromni obdavčenci ali uradniki do sedmega plačilnega razreda, dva se ukvarjata z akvarijem, eden je citraš, dva nabirata pisemske znamke, eden je ve-getarianec, eden spiritist in eden trgovski potnik, ki je seveda teozof. Poleg teh so tam le še gospodinje, pri ka terih stanujejo pravkar našteti v čednih, elegantno opremljenih sobah z zajtrkom, kakor se pravi v oglasih. Enkrat na teden, vedno le ob četrtkih, prihaja teozof šele opolnoči domov’, do te ure se udeležuje nekje duhovidskih vaj. Ob torkih se vračata oba ljubitelja akvarija takisto okoli polno-či naravnost z zborovanja društva ((Akvariju; pod svetilko stoje, se prepirata o ži-vorodnicah in o zlaticah. Pred tremi leti je šel celo neki pijanec po tej ulici, vendar sodimo, da je bil iz Ko-sira in da je bil le pot zgre. šil. Redno, dan na dan ob četrt na dvanajst je pa prihajal domov neki Rus, Ko-valenko ali Kopitenko, majhen mož z redko brado. Stanoval je pri gospe Janški v hiši številka 7. S čim se je Rus preživljal ni nihče ve-del. Takole do petih popoldne se je potikal ^o svoji sobi, nato je šel z aktovko pod pazduho do najbližje postaje cestne železnice in se odpeljal tja dol v mesto. Natanko ob četrti na polnoč je spet izstopil na istem postajališču in zavil v Krucem. bursko ulico Nekdo je pozneje trdil, da sedi Rus od petih popoldne dalje v neki kavarni, kjer se prepira z drugimi Rusi. Drugi pa so menili, da sploh ni bil Rus, kajti Rusi ne hodijo nikdar tako zgodaj domov. Bilo je meseca februarja. 2e sem bil skoraj zaspal, ko iznenada zaslišim pet zaporednih strelov. Najprej se mi je zdelo, da sem mlad dečko, da pohajam po domačem dvorišču z bičem in se veselim pokanja. Toda brž na. to sem se popolnoma zdramil in doumel, da je nekdo na ulici streljal z revolverjem. Pohitim k oknu, odprem in vidim na pločniku prav pred hišo številka 7 ležati nekega moža. Ležal je na tre. buhu in držal aktovko v ro. ki. Vtem sem tudi že zaslišal korake in izza ogla se je pokazal stražnik, hitel k ležečemu možu in ga skušal dvigniti, Nato ga je spet izpustil. «Sapramiš!» ie dejal in zažvižgal. Ta mah se je ' prikazal izza drugega ogla drugi stražnik in hitel k svojemu tovarišu. Seveda sem si takoj obul copate, ogrnil zimski plašč in zdrvel navzdol. Iz drugih hiš so prisopli vegetarianec, citraš, eden izmed ljubiteljev akvarija in neki naoiralec pisemskih znamk. Vsi drugi so gledali skozi okna, šklepetali z zobmi in dejali: «Vrag vedi, kaj lahko si še sitnosti nakopljem!» Medtem sta bila stražnika obrnila moža na hrbet. «Saj to je Kopitenko ali Kovalenko, ki stanuje pri gospe Janški)), sem ugotovil in zašklepetal. «Je mrtev?» «Ne vem», je odgovoril stražnik. Očitno si ni vedel pomagati ((Poklicati je treba zdravnika!« «Nu, in vi ga pustite kar tu tako ležati«, se je razjezil citraš. «V bolnišnico bi ga mo-rali spraviti!« «Kakšnih dvajset se nas je bilo že nateplo, tresli smo se od mraza in groze, medtem ko sta klečala stražnika pri ustreljencu in mu odpenjala, kdo ve zakaj, ovratnik. Tedaj se je ustavil na oglu glavne ulice taksij. Šofer je prišel pogledat, kaj neki se je bilo pripetilo. Najbrž si je mislil, da bo pač kak pijanec, ki ga utegne celo domov zapeljati. «Nu, fantje, kaj pa imate?« nas je prijateljsko vpra. šal. «U-u-u-streljenca», je zašklepetal vegetarianec. ((Človek, na-na-naložite ga na vo-vo-voz in peljite ga do re. re-reševalne postaje! Mogoče še ži-ži-živi!» «Bes te lopni!« je menil šofei4, «takih potnikov ni. mam rad. Toda počakajte nekoliko, da pripeljem avto!« Nato je šel počasi do svojega vozila in ga pripeljal do nas. «Nu, ga pa kar naložite!« je dejal. Oba stražnika sta dvignila ustreljenca in ga z velikim naporom naložila v avto. Možak je bil sicer majhen, a opravki z mrliči so kaj težavni. «Tako, gospod kolega«, je dejal prvi stražnik drugemu, peljite se z njim, jaz pa si zapišem priče. Šofer, peljite do reševalne postaje, a pro. sim, nekoliko hitreje!« «Da, hitreje«, je mrmral So. fer. «če pa imam slabe zavore« In je odpeljal. Prvi stražnik je privlekel iz žepa beležnico in rekel: »Povedati mi morate svoja imena gospodje, saj razumete, zaradi pričevanja!« In nato si je zapisoval drugega za drugim, grozansko počasi, v svojo beležnico Morda so mu bili prsti odreveneli, ampak mi smo se tresli pri tem ko rnali kužki. Ko sem se vrnil v svojo sobo. je kazala moja ura četrt in deset minut če* enajsto Ves direndaj je trajal torej 10 minut. NAŠE NEDELJSKO BRANJE V tako dostojni ulici, ka. kršna je naša, je tak pripetljaj velik dogodek. Lahko si predstavljate, kako smo se vsi iz naše ulice vrgli drugi dan na časnike. Radi bi bili zvedeli kaj novega o našem umoru, a poleg tega smo se sploh veselili, da prineso listi kakšno novico iz naše ulice in o našem dogodku. Kakor politi smo ostali, ko smo sprevideli, da v nobenem li. stu ni niti besedice o našem umoru. Seveda, polno vsakovrstnih spletk, salamenska politika, vse, vse je v listih, smo godrnjali, celo vest, da je trčil ročni voziček kdo ve kje ob voz cestne železnice, a tako važnemu umoru ne odkažejo zasluženega prostora! Kmalu nato je prišlo nabiralcu pisemskih znamk na misel, da je utegnila napro-siti policija liste, da naj za-voljo preiskave zaenkrat še ničesar ne poročajo. S to pojasnitvijo smo se tudi zado-voljili. Postali smo le pozornejši. Bili smo ponosni, da stanujemo v tako važni ulici, m da nas pozovejo v tako’ ocito skrivnostni zadevi za pnče. A drugi dan spet ni bilo me v dnevnikih in nikogar ni bilo s policije, da bi poizvedoval. Najbolj čudno se nam je pa zdelo, da ni bilo pri gospe Janški prav nikogar, ki bi preiskal Ruso. vo sobo in jo zapečatil. Tesno nam je postalo pri srcu in zaceli smo se bati. Citraš je menil, da kani policija bržčas vso stvar potlačiti Kdo ve, za kaj gre! In ko niso listi niti tretji dan omenili našega umora, je zavrelo v nasi ulici: kaj takega ne smemo dopustiti! Rus je bil iz naše srede, bomo že poskrbeli, da pride vsa zadeva na dan! Našo ulico sploh očitno zanemarjajo, naš tlak je slab, takisto naša razsvetljava. Gotovo bi bilo vse drugače če bi stanoval v naši ulici kak poslanec ali kak urednik. Pa je že tako, za dostojno ulico se ne zmeni živ krst! &kratka, nezadovoljstvo je bruhnilo s prirodno silo in sosedje so prišli k meni in me prosili, naj bi šel kot starejša in neodvisna oseba na policijski komisariat opozorit odločujoče činitelje na vso nerednost, ki se godi z našim umorom. Sel sem h komisarju Bar-tosu. Poznal sem ga le po obrazu Godrnjač je. Menda trpi še vedno zaradi nesreč, ne ljubezni. Baje je prišel prav zaradi te bolezni v policijsko službo. »Gospod komisar«, sem mu dejal, ((prišel sem samo vprašat, kaj je pravzaprav z umorom v naši ulici. Pri nas postajajo ljudje že pozorni, češ da se skuša ta zadeva potlačiti.« «S kakšnim umorom?« je vprašal komisar. «Tu nima. mo nobenega in to je vendar naše področje « «Nu, ko so pred kratkim ustrelili v naši ulici Kopi-tenka ali Kovalenka!« sem mu pojasnjeval. «Saj sta bila dva stražnika zraven. Eden nas je zapisoval za priče, drugi je spravljal tačas Rusa na reševalno postajo.« ((Ni mogoče«, je odvrnil komisar, '«pri nas ni nihče ničesar javil. Gotovo je pomota.« «Toda, gospod komisar«, sem se razvnemal, #saj je najmanj petdeset ljudi vide-lo in vsi lahko podpričamo! Gospod, mi smo pošteni državljani: če nam zapoveste, naj ne črhnemo o umoru besedice, bomo ravnali po ukazu, če bi tudi ne vedeli, če-mu. Toda dopuščati, da krat-ko in malo ustrele človeka, to vendar ne gre! Bomo dali vso zadevo v liste!« ((Čakajte«, je rekel komisar in se nenadno tako zresnil, da sem se skoraj ustrašil. ((Pripovedujte mi, prosim, po vrsti, kaj in kako je bilo!« Opisoval sem mu vso zadevo, lepo po vrsti. Komisar je zardeval v obraz in je kazalo, da v uradniku vse vre. Ko sem pa prišel do tam, ko je rekel prvi stražnik drugemu: (tGospod kolega, vi se peljite z njim, jaz si pa medtem zapišem priče!«, ko sem to povedal, si je glasno od. dahnil in dejal: «Hvala bodi bogu! To nista bila naša! Za božjo voljo, gospod, zakaj pa niste nagnali policije na tista dva stražnika? Saj vam že zdrava pamet pove, da se stražniki v uniformi nikdar ne ogovarjajo z gospodom kolego! Mogoče si pravijo .kolega’ tajni policisti in civilni, stražniki v službeni opravi pa nikdar nikoli! Vi, vražji civilist vi bi morali dati oba galjota zapreti!« «Zakaj pa, prosim?« sem izjecljal ves osupel. «Ker sta onadva ustrelila Rusa«, se je zadrl komisar name, ali sta vsaj pri tem pomSgala! Gospod, kako dolgo že stanujete v Krucem-burški ulici?« «Devet let«, sem odgovoril. ((Potemtakem bi morali vedeti, gospod, da je ob enajstih in petnajst minut najbližja policijska obhodna straža blizu tržnice, druga na oglu Sleske in Peruške ulice, da pa stopa tedaj tretja s službenim korakom mimo konskripcijske številke 1388 in tako dalje. Gospod, izza ogla, izza katerega je pritekel vaš stražnik, bi bil moral naš stražnik priteči ob desetih in oseminštirideset minut ali šele opolnoči in triindvajset minut, nikakor pa ne ob kakem drugem ča. su, ker ga tam sploh ni! Veliki bog, saj to ve že vsak tat, ljudje iz tega Okoliša pa tega ne vedo! Gospod, če bi bil ob tisti minuti, kakor mi pripovedujete, priletel izza vašega prekletega ogla eden izmed naših stražnikov v službeni opravi, bi bilo to naravnost strašno; prvič, ker bi bil moral tedaj hoditi po predpisu mimo tržnice, in drugič, ker nam ni javil umora To bi bila seveda zelo resna zadeva.« «Moj bog«, sem dejal, »kaj pa je potem z umorom?« Komisar se je kar vidno pomiril in rekel: «To je ne-k*.i drugega! To bo zelo grda stvar, gospod Houdek. Za njo se skriva kaka prebrisana glavica in kak večji do. godek. Me razumete?« «Ne popolnoma!« sem odgovoril. ((Potem rac poslušajte!« mi je potrpežljivo pojasnjeval komisar. «Dva sta se bila preoblekla v stražnika in sta prežala za oglom, da ustrelita Rusa ali da ga kaka tretja oseba pogodi. Vi ste se seveda s tem zadovoljili, ko ste videli, kako hitro je bila naša zgledna policija na mestu. Cujte«, se je zdajci spomnil, akako je zvenela pi-ščalka. ko je zapiskal prvi stražnik?« «Zelo tiho«, sem dejal, «a sem si mislil, da stiska izredni dogodek stražniku grlo.« «Aha», je menil komisar zadovoljno, ahoteli so pač doseči, da bi nihče ne javil umora policiji. In šofer je bil seveda z njim domenjen. Tako jim je uspelo odpeljati tudi truplo ustreljenega Rusa. Sicer pa to ni bil nikak Rus, marveč Makedonec, Pro-tazov po imenu! Zdaj’ vas pa res prosim, molčite o vsej zadevi. Veste, zaradi pre. iskave.« Pozneje smo nekoliko poizvedovali o tem umoru. Za-kaj so ga bili umerili, se ni dalo ugotoviti. A imena morilcev so znana, seveda pa so ti že davno na tujem. In tako se je zgodilo, da je iz. gubila naša ulica svoj umor. Kakor da je kdo iztrgal najznamenitejšo stran iz njene zgodovine. Ce pride po naključju kak tujec vanjo, recimo kdo iz Fochove ulice ah celo iz Vršovic, si misli: *Ej, ej, to je pač pusta uli. ca!» In nihče nam ne verjame, če se pobahamo s tako skrivnostnim umorom. *aj veste, druge ulice nam ga nikakor ne privoščijo. Te knjike iz založbe »Mladinska knjiga« si lahko izposodite v Ljudski knjižnici v Roma 13/11. Ulici r NEKAJ NASVETOV MLADIM MATERAM J Že dojenček in otroček sta potrebna ljubezni Se pred nedavnim je bilo razširjeno mnenje, da zadostuje, če daješ dojenčku in otro-čiču ob določenih obrokih zadostno in odgovarjajočo hrano ter skrbiš, da dorašča pod čim ugodnejšimi okoliščinami. Dru. gače pa je najbolje — tako so mislili —, da se čim manj ukvarjaš z otrokom. Seveda ga je treba vaditi, da se že od nežne mladosti navadi na red, ga pustiti, da se joka in kriči, kratko in malo treba mu je vsiliti točnost m natančnost. Res je, da se matere teh in podobnih nasvetov navadno ni. so držale, vendar pa so pozneje mislile, da niso pravilno rav. nale in da so s tako vzgojo otroku celo škodovale. V zadnjih letih pa s<* se mnenja o negi dojenčkov in otročičev temeljito sprčrrflnila, saj vemo, da tudi dojenček nima le samo telesnih potreb in za-htev, temveč v prvi vrsti tudi duševne. Življenj« se načenja že pred rojstvom Početek otrokovega življenja ni šele ob rojstvu, ampak že pri spočetju. Nerojen otrok je del materinega organizma in ima njegov razvoj že v materinem telesu odločilen pomen za vse njegovo bodoče življenje. Noseča mati ima na otroka v duševnem pogledu odločilen vpliv. Ni vseeno za otro. ka, če se ga mati veseli in pričakuje rojstva z veliko ljubez. nijo ali pa se počuti nesrečno in otroka ne želi ali se ga pa skuša celo iznebiti na ta ali oni način. Prav gotovo večina mater ne ravna tako in zatira v sebi tako in podobno misel, vendar se pa to dogaja. Važno je dojenje Pri rojstvu se otrok loči od materinega telesa in postane samostojno bitje. To pa seveda ne pomeni, da je prenehala zveza med materjo in otrokom Tudi po rojstvu je mati otroku neobhodno potrebna, saj je dojenčku v prehrani najvažnejši činitelj. Pri sesanju začne otrok spoznavati ugodje ki je za njegovo poznejše življenje velike važnosti To otročičevo ugodje se prenese tudi na mater in tako postaja med obema tesna vez, ki je za vse čustvovanje prevelike važnosti. Doje. nje ni le važno samo 'za to, ker je materino mleko za d(v jenčka najbolj primerno, temveč tudi zato, ker vpliva tudi na otročičevo duševnost. Otročiček čuti materino toploto, se tesno privije k njenemu telesu ter se tako čuti varnega pred zunanjim svetom. Na vsak na. čin naj mati vzame dojenčka vedno v naročje, pa četudi mu daje hrano v stekleničici. Ne gre samo za to, da otročič dobi hrano, ampak tudi za to, kako hrano dobiva Mati, ki z nejevoljo daje otroku hra. no, vpliva čisto drugače, kakor mati, ki mirno, z veseljem in z največjo pažnjo hrani otročiča, Tako se bo otročič mno-go hitreje razvijal kot sicer. Prebavne motnje v otrokovem organizmu ne povzroča toliko hrana, ki jo otročič dobiva, ampak predvsem razni duševni činitelji. V Ameriki so delali poskuse, da dojenčkov niso hranili ob določenih obrokih temveč šele takrat, ko so sami hoteli piti. Pri tem so ugotovili, da se dojenček sam uravna v določen ritem hranjenja, ki pa je seveda pri posameznih dojenčkih različen in niha med tremi do štirimi urami. Pogosto se dogaja, da otročiča tehtajo pred hrano in po zaužiti hrani. Na ta način hočejo določiti količino hrane. Ce otročič tu in tam premalo pi-je, je mati vznemirjena in skuša na razne načine pripraviti otroka do tega, da pije več. Ce je treba otročiča tudi zbudi in ga prisili, da nekaj zaužije. Tako ravnanje je popolnoma napačno. Res je sicer, da mora dobiti otročič določeno količi-ho hrane, ne smemo pa prezreti dejstva, da nimajo vsi do- jenčki in otročiči enakih potreb. Sila_pogosto zbudi nevo-1 jo in mržnjo do hrane. Posledica tega pa je, da se v otročiču razvija mržnja do matere, Niso vse uiatere enake Pri razmerju matere do otro. ka najdemo različne tipe ma. ter. Predvsem omenjamo tu ti. ste matere, ki lahko kvarno vplivajo na otročičev duševni razvoj. Predvsem so to tiste matere, ki ne marajo otrok, ki se jih pred nosečnostjo bojijo, matere torej, ki otroke odklanjajo. Ze zgodaj čuti otročič obnašanje take matere, ne občutij prave ljubezni in opaža, da je tako rekoč nezaželen. V popolnem nasprotju do ta. kega tipa matere, pa je mati, ki je vse preveč zaskrbljena za otroka, ga nikoli ne izpusti izpred oči. se stalno ukvarja z njim, mu izkazuje vsepovsod svojo ljubezen, seveda pa tudi stalno pričakuje iste ljubezni od otročiča. Neredko, čeprav ne vedno, ima takšno ravnanje matere do otročiča vzrok v dejstvu, da je morda mati ] Omeniti moramo še tudi ta-otroka notranje odklanjala in | ko imenovani infantilni tip ga še odklanja in zdaj se zač- J matere. Materinstvo predpone podzavestno oglašati zavest | stavlja veliko notranjo zrelost, krivde. Da tako ravnanje po- [ ki je pa marsikatera mati pravi, se pojavi pretirana skrb | sploh nima. Za infantilno ma- TU nfrnlm ♦ „_____________________r i._______ za otroka. Od takih mater moramo zo> pet ločiti tiste, ki pri otroku vse spregledajo in mu vse odpustijo, namesto da bi ga mati vodila, se mati pusti voditi od otroka. V tem je velika ne. varnost. Otrok more razvijati svoj jaz le v boju proti oviram in težavam. Razume se, da pri tem mati ne sme staviti otročiča pred velike tež-koče, nujno_ pa je vendarle, da zna otrok že od zgodnje mladosti dalje premagovati vsakdanje težave. Med posebne vrste matere štejemo tiste, ki otroku enkrat vse pustijo, mu vse spregledajo in odpuste, drugič pa so z otrokom prestroge, ga zbadajo in kregajo, zdaj ljubkujejo, zdaj kaznujejo. V takih primerih se otrok ne znajde in pe ve, pri čem da je, kar vse kvar. no vpliva na duševni razvoj. Pri zajtrku. ter predstavlja otročič le ne. kako igračko, s katero je treba sicer previdno ravnati, ne ve pa pravzaprav začeti z njo ničesar. Matere te vrste imajo za otročiča pretirano skrb, kar kvarno vpliva na poznejši značaj otroka. Vsaka mati, ki resnično ljubi svojega otroka, bo znala premagovati vse neštete pogreške, povsod pa ji bo stal ob strani zdravnik s svojim nasvetom lluslveni razvoj otročiča V čustvenem razvoju otroka razločujemo več stopenj, ki se medsebojno jasno razločujejo-2e prej smo omenili, da čuti dojenček pri sesanju neko ugodje, ki je združeno obenem z njegovo prehrano. Ko mati preneha dojiti, to ugodje ne preneha. Otročič sesa svoj pr-stek ali kaj drugega, ki mu je na razpolago, in skuša na ta način nadomestiti ugodje, ki ge je občutil pri sesanju materinih prs. Mnoge matere se čudijo, da otročič tako vztrajno sesa palec ali kaj drugega in da je otročiča tako težko odvaditi od tega, ker pač ne ve. do, da je združeno s posebne vrste ugodjem ter da ima otro. čič nekako pravico do tega ugodja. V bistvu to ni nič dru. gega, kar se dogaja pri odraslem, ko vleče s slastjo svojo pipo ali pa je bonbone. Boja-zen, da bi si otročič pokvaril pri takem početju usta ter da mu to v higienskem pogledu škoduje, je prav gotovo pretirana Sčasoma se otročič tega itak sam od sebe odvadi, kakor hitro ima možnost, da si ugodje pridobi na kak drug način. Vzgoja otroka k znažno. sti, je izredne važnosti. Pri tem je treba zlasti upoštevati delovanje mehurja in črevesja. MODNE^ NOVOSTI V NOVI SEZONI NOVA BLAGA ZAPLAŠČE Pri blagih za plašče gre letošnja meda iz ene skrajnosti v drugo. Za elegantne plašče, ki jih nosimo v mestu, so zelo priljubljene gladke volnene tkanine in žamet, po drugi strani pa je tudi povpraševa. nje po mehkih volnenih bla-gih in tweedih vrste Donegal za športne in dopoldanske plašče zelo veliko. Pri športnih plaščih se vedno bolj uveljavljajo modne novosti. Opaziti je sicer še ved. no mnogo plaščev iz kamelo. Vine z velikimi ovratniki, ki ščitijo proti vetru ter s pasovi, in ni verjetno, da bi postali manj priljubljeni, ker dobro ustrezajo svojemu namenu. Vendar pa se vedno bolj uveljavlja težnja, da bi tudi športni plašči imeli kako elegantno modno posebnost. Služili naj bi za potovanja, za bivanje na deželi in za plašč, ki ga nosimo v mestu v dopol-danskih urah, V te namene je londonsko podjetje Dereta razstavilo plašč iz nenavadnega tweeda «Bubble«, pri katerem pridržujejo dvojne stranske gube posebni jezički, ki se zapenjajo, in pri katerih je veliki ovratnik podložen z žarne-tom. Neki drugi model istega podjetja, ki je iz sukane volne, pa prikazuje, kako elegantno učinkuje ravna linija. Njegov mehki okrogli ovratnik se lahko pridvigne okoli vratu in tri velike gumbe še bolj poudarja vrvica, ki obdaja žametasta gumbnice. Tak plašč potrebujejo danes mnoge, in angleške tekstilne tovarne si prizadevajo, da bi postregle ženskam v ta namen z novimi in nenavadnimi tkaninami, Nekatere med njimi so se odločile za kocke in proge, pri katerih je risba sestavljena iz same preje. Ta tema ima mnogo variacij. Pri tkaninah za plašče jo uporabljajo na vse mogoče načine. In tako bo. mo opazili pri kosmatem blagu in težkem t\veedu večkrat večbarvno dno. Ta težka blaga za plašče bo. do ustregla vsem tistim, ki se ogrevajo za interesantne barvne učinke. Tudi če je površina iz temne angorske volne ali alpake trda in toga, bo dno živahne barve, kar daje zelo lep učinek. Prav tako zelo lepo učinkujejo tudi mnogo-barvne preje na temnem dnu, kot na primer pestrobarvna preja, ki tvori velike kvadrate na temni temeljni barvi. Podobno tkanine, samo lažje, so se uveljavile tudi za obleke, Zanimanje zanje je v tej sezoni večje kot za enotna in vzorčasta blaga. Ta nova angleška blaga uporabljajo mno-gi pariški modni saloni. Tovarna Otterburn v Carlislu v severni Angliji je izdelala lahek twill v ovsenorumeni, rjavi in črni barvi, namenjen za obleke, in enak, samo nekoliko tež. ji twill za plašče, katerega barve se spajajo v skladno enoto s prvim. Eden izmed čr-nih tweedov, ki jih izdeluje ta tovarna, ima ozke prekinjene proge usnjene barve in je posejan z rdečimi navpičnimi črticami ter se dobro ujema z lahkejšo črno tkanino, ki je vsa posuta z majhnimi rdečimi vozli. Zelo verjetno je, da se bodo pri tkaninah uveljavile pe-strobarvne lise na temnem dnu. Tovarna D. Balantyne Bros. v Peeblesu na Škotskem je izdelala blago, pri katerem prevladujejo na temnem dnu dve ali tri izrazite barve. To blago se dobro ujema z drugim, enako težkim blagom, pri katerem pa prevladuje na temnem dnu vzorec it ene ali treh barv, ki jih vidimo na prvem blagu. Zenskemu svetu so se te nove tkanine zelo priljubile, ker z njimi lahko bolje poudarijo osebno noto. Poleg tega pa ni-so»tako zahtevne v kolikor se tiče ostalih modnih malenkosti, ker se klobuk in rokavice lahko strinjajo z eno ali drugo izmed barv, medtem ko so čevlji in torbica lahko v skladu s temnim dnom. Poleg tega pa vzorci, bodisi da so to proge ali kocke, zaradi temnega dna ne dajo v taki meri v oko, da bi jih tiste, ki imajo močnejše postave ne mogle nositi. V. C. V splošnem otročiči niso pri tem preveč ubogljivi, saj radi zadržujejo vodo in jih je tež-ko pripraviti do redne stolice. Težave so pač v tem, ker otro-čič ne razume, kako velike važnosti je zanj, če ob določenem, času in na določenem kraju opravlja svojo potrebo. Opazi pa seveda, koliko pažnje polaga mati na to in da se temu ne more stalno upirati. Konč. no otročič le uvidi, da napravi pri tem materi posebno uslu. go in da zasluži polivalo. Ce mati ne pokaže tega veselja in zadovoljnosti, ima lahko to zle posledice. Neredko se zgodi, da je mati sama kriva, če otročič moči, dostikrat je namreč močenju kriv napačen trening,me. hurja. Preboječa mati gVesi v tnni, da skuša otročiča prezgp-" daj navaditi na popolno čistočo, v dobj, ko tega še ni mogoče doseči, I^praznjevanje me. hurja se vrši pri otrocih do dveh let avtomatično po sedemkrat na dan. V drugem le. tu življenja lahko ctrok podnevi zavedno vpliva na krčenje mišičja, ki zapira mehur in šele v tretjem letu stori to lab. ko tudi ponoči. Pred tem časom torej močenja ne smemo imeti za nekaj nenormalnega Mati, ki otročiču neprestano pridiguje. da tega ne sme delati, obremenjuje njegovo du-š-evnost.. Vzgoja k samostojnosti V prvem življenjskem letu moramo omeniti dva važna či-nitelja: otročič usmerja svoje prve korake in začenja izgovarjati prve besede. Zopet mo. ramo poudariti, da ne smemo pretiravati ne enega ne drugega. Seveda obstajajo zadevno različni' otročiči. Pusti torej otroka, da se razvija, kakor je v njegovi naravi, treba pa mu je seveda biti v pomoč, kakor hitro opaziš, da se razvija v tej ali oni smeri. Ze pri dojenčku opazimo, da je njegovo ravnanje do odra. slih, predvsem do matere, nekako razdvojeno. Po eni strani se oklepa matere, se privija k njej in kriči, če se mi' ’.o ne posreči, kakor želi, po drugi strani pa se čuti pri njem nekak odpor, neko trmo, ki se stopnjuje, kakršno je pač ravnanje matere do njega, To je začetek vzgoje k samostojnosti. Ob koncu prvega leta je napravil normalno razvit otročič že velik korak naprej. Zrasel je skoro za polovico, njegova telesna teža se je podvojila, dobil je prve zobke, spoznal je svojo okolico, do katere je zavzel že neko čustveno stali, šče, se smeji, je veselo razpoložen, se igra, reagira na zunanje vtise, vstane, sede, dela s pomočjo odraslih že prve korake, izgovarja posamezne zlo. ge in celo besede, se že oricn-tira v določenih mejah in začenja se že razumsko delovanje, Mati se dostikrat niti ne zaveda, kako velik razvoj je to zn njenega otročiča in nikdar ni napredek tako obsežen, kot je konec prvega leta otro. kovega življenja. Otrokov razvoj po prvem le. tu življenja že da slutiti, kakš. na bo njegova bodočnost: če se je otročič do zdaj normalno razvijal, se bo tudi v bodoče, seveda le tedaj, če ne nastopijo kake zunanje motnje, ki bi ogrožale njegov razvoj. Jasno je, da ima otrokova konstitucija na razvoj velik vpliv. Novejša raziskovanja in opazovanja so pokazala, da je med posameznimi otroki že od prvega početka življenja precejšnja razlika, ne glede na to, da vplivajo nanj tudi zunanje okoliščine. Seveda pa niso duševne in telesne lastnosti, ki. jih prinesemo na svet edino odločilne za razvoj. Merodajni so tudi vtisi in vplivi zunanie-ga sveta. Da ti zunanji vtisi ugodno vplivajo na otroka, je važna naloga vzgojitelja. Rav-nanje matere z otročičem je dostikrat odločilnega pomena: mati naj bo prijazna, ljubezni, va, a tudi odločna Dr. S. s. ZANIMIVOSTI IZ FILATELISTIČNEGA SVg Nemške inflacijske i in njihov nagel razvo Nemške inflacijske znamke. Nemčija je po izgubljeni prvi svetovni vojni nalašč razveljavila lastno valuto, tako da je čimprej poplačala svoje ogromne vojne dolgove zaveznikom. Propadanju vrednosti nemškega denarja v »Veliki inflacijski dobi« leta 1922.23 je zanimivo slediti ravno po poštnih znamkah. V razpredelnici, ki jo objavljamo spodaj je razvidno, s kako frankatu-ro je bilo treba opremiti navadno pismo za poštni promet v notranjosti države. Ce je bilo torej treba nalepiti na pismo meseca junija 1922 znamko z nominalo ene nemške marke, so morali na enako pismo nalepiti čez eno leto in pol znamko za 20 milijard mark. Ko je meseca decembra 1923 stopila v veljavo nova «Rentna marka«, je zadostovala za frankaturo enakega pisma zopet ena marka. Za navadno pismo, ki je bilo poslano v inozemstvo, je bilo treba potrošiti ob koncu inflacijske dobe nič manj kot 160 milijard mark. Razpredelnica je naslednja: l.VI.1,922 1.X.1B22 15.XIJ.922 15.XII1922 15.1.1923 1.111.1923 1.VII.1823 1. VIII. 1923 24.vm.i92a 1.IX.1923 20.IX.1923 1.X.1923 10.X.1923 20.X.1923 1.XI.1923 5.XI.1923 12.XI.1923 26.XI.1923 l.XII.li!23 M 1 2 4 10 20 40 120 400 » 8.000 » 30.000 » 100.000 » 800.000 » ‘2.000.000 s 4.000.000 » 40.000.000 » pol milijarde » 5 milijard » 20 milijard » 1 rentna marka Zaradi stalnega razveljavlja, nja nemške marke je moralo postno ministrstvo tiskati vsak dan znamke z novimi nomina-lami, ker one tiskane pred nekaj dnevi, niso več odgovarja-le višini nove poštne tarife, ki je šla polagoma iz tisočaka v milijone in celo v milijarde. Državna tiskarna pa ni mogla zadostiti vsem naročilom, zato je odstopila svoje klišeje tudi privatni tiskarni, tako da so bile nove znamke vsak dan na trgu. Poleg tega je poštno ministrstvo dalo nalog enajstim pokrajinskim poštnim upr a vam. naj nemudoma m samo po predloženih predpisih pre-tiskajo z novo nominalo določene zaloge znamk z zastarelo nominalo. To pa ni bilo prav lahko delo; pojavile so te mnoge napake in posebnosti v pre-tiskih. ki delajo danes specializiranemu filatelistu precej preglavic. Nemci imenujejo te znamke O.P.D. ali pokrajinski tiski. Za specializiranega filatelista igra tudi kakovost papirja veliko vlogo. Državna tiskarna je uporabljala ves razpoložljivi papir vseh barv in vseh debelosti za nove izdaje, Ker pa so bile določene pokra, jine od časa do časa brez razpoložljivih- znamk, so lahko poštni uradi uporabljali «fran. kovne listke«, ki so bili kot znamke uničeni s poštnim pečatom. Na enem izmed takih frankovn;h listkov vidimo napis: cGebiir bezahlt — Taxe percue - - 10 Milliarde M. .— Postamt Berg. Gladbach. Rez. Kolns). Znamka z najvišjo no minaio je bila vredna 50 milijard mark. Pri vsej zmešnja. vi, ki je vladala tedaj v Nenv čiji, je treba priznati, da je bilo,poštno ministrstvo kos ve. likim nalogam, ki jih je moralo izvršiti v inflacijski dobi Lela 1S50 so izšl# v Jugoslaviji prve vrednote Iran-Kovne serije ((Jugoslavija pri delu«, ki so zamenjale dotedanje znamke serije «Partizani». ki je bila v prometu od konca vojne. Nove znamke so bile tiskane v bakrorezu in so ime. le naslednje vrednote: 0,50 din (metalurgija), 1 din (elektrogospodarstvo), 2 din (kmetijstvo), 3 din (gradbeništvo). 5 din (ribištvo), 7 din (rudar- stvo), 10 din (sadjar-din (lesna industrija), (kmetijstvo), 20 din ( ja), 30 din (tiskarstvo),^ (ladjedelništvo) K 35, 50, 75, 100 din. 1A* ta serija že v pr°m,e'V4 prišli do spoznanja, -j tika znamk ostala & bile te tiskane v 01 gjjj in da bi bili tudi str tiskanje nižji kot zj-0liet skane v bakrorezu ta 1S52 so izšle P" tisKi>: nove serije v offs* ijale, vo serijo bodo ses* jo J vrednote druge s . 8 it1 dve novi vrednoti z-r din. V naše albume ^ t ko zložili kar tri vih jugoslovansKl« znamk. M[, ^ Vohunstvo po z,ns' se^: prvo svetovno voj ‘1 gleži posluževali njihovo vohun^k^. j£) . ‘Ae^f* znamk za 10 in njinovo vui. Nemčiji. UporablJ ne falzifikate ' in sliko Nemčije, k1 skani na posebt'^ j & nem papirju Na■ ie s znamke je bilo «> = is,|i' patičnim črnilom .^3, »^ vidna vojaška P°r ti jel* < ra se je dalo raz D^ so bile' znamke plSn)S > posebno tekočino, kimi znamkami s0 P°' gleskih vonuii« ^ nevtralne dežele, v ni Norveš^lr2 skd. Nem ki je strogo iška «0 nad* ^ U za inozemstvo, na sled temu načinu špijonaže. Rp je'J znamke res obstal* fla^ trdil v belgijskerri jer, domači poštni m milijonov ^eV! > Po končani prvi s ar;e ni je bila pokrajin ;p cepljena od Nem r0ck>*' ^ jena Društvu 1935 je Hitler !>«»£ :3stK je zopet Nemčiji up0 rt n sn se nato VO , n so se naio --- po» Jale nemške znam*-fraif gi svetovni vojni _ VUJ** _ -p J vkorakali v Posarja ^ k zasidrali. Leta 19* " %al>>!i,4 ■ os '.s serija 20 znapa*; «Saar» v nemil'1 «i?aar» v neni^- . 0» « znamke so bile **6.rjU in_|J| kasto belem PaP‘ Wi gumi je bil sl’jiS Drugo naklado is 3 1% tiskala druga tlsK« cer na belem PaP . ^ V nem z belim gu”1 ^zli*1 d lateliste je bila ta veda dobrodošla- .jj su so Francozi u J marko in uvedli v 0t>s'l’y coski frank. Tu ,le znamke so se m0 “ ^ 1% či menjavi den^rj • p|#jj obeh naklad je J .[uto- j nih v francosko n(, „3-prve naklade, to kastem papirju je jjjljM skanih okrog ose’ primerkov; cd r^ A papirju pd nr<% kov. Ker je t i * istočasno obe na& telisti začeli lov jih J prve naklade, ker ■ ^'(r trali za raritete znamk s0 takoj P ,e jfjj da poštna uprava ; i lacijo preprečila =gal' te! enostavno dala ^K. 4 nek pretiskanih 1 kar 27 milijonov merkov. Jiviznnlia £ c oC e- p y H > / VODORAVNO: 1. mesto v Istri . glavno mesto Asirije, 2. latinski sklon - dopisnik, poročevalec, 3. turški dostojanstvenik . evropska država - na. plačilo, 4. osebni zaimek . začimba - predlog. 5. .v okovih -skladbe za klavir in harmonij, 6. mesto v Palestini - izgoto-vine, 7. pesniški veznik - kemična prvina - v kožuhu, R. prebivalec Pariza . izumitelj, 9. žensko ime . tuje žensko ime, 10 Ludolfovo število -hunski poglavar - ruski predlog, 11. vrsta zemlje - istovetiti . pameti, 12, vojaški čin -slovenski nogometni klub, 13. strokovnjak v anatomiji .'staro grško mesto. NAVPIČNO: a) grški filozof živobarven ptič, b) nauk o pravilnem mišljenju . delaven, c) ruska reka - del njive - žen- sko ime., d, «mazurij» - “ veZi^V' A kom - latinski * joOl.fJ gol premikanja jn ? (, J slovenska OI}ie” oPe at \\t\ ba iz Gotovčeve _ r*-jaška potrebšč ,e - indijsko PogIcopen. glas, zvok - .0i)e- ni'ka P0®^* rt, ut°ne Vr rtVe 1X1 jezeru S b1 'do<»?, 1 njega, ne * M**?*« breg. Drug) {J? bi ga P? njegovi sledi, i'družil obltel in se mu rt «SV|t zvc^?0*1 ga vari j: S? v Jeze« '„kl se °Sle Kodoma' * k nJeJ se n?, . ga ni vef U 5ttan <5n ! na dru-In 2a^ipPustl. se "ez po-oh55 ves nrRVtdih flovefea n! ?ašen ustavi 4v>m P°J'e' 4* ^ izginp r?lde njegov t?fcMa.rCf‘ ato sledijo na vse stra-kr^.a j o ?vejo, zdi »e,-a n -svefi valovh trenut-^ezrt. °.sled. družijo se ^Ije. ta s stvarmi > a^Je, r*1. 111 s stvarmi J‘° Do hi^ Plj3^0 se na , ne v sere trenutkov in ^ &Jo- ko so jih > nd ? gredo, vsak nlWoVe L'? us°do, tako .^anajst to- ^Nato Jfsmi.. m0tl- Prvi Ure najveMI 1?b faSa V ufarec je od-biSl^fia s el°binah zem f^ee ni nfe- da bi razodel S° težka ?6 skrivnosti. fla J „Je njegova be-*. ne moreš ra-prekratko m, eti, 7°“ ne moreš ra- 2 Je 0dnika prekratko 2rt nji>n 10 0 bivanje, se rt. se vrara rlrasl vrafa drugi. ga Se’ da i - ti t^n J« s,la njegove bon-hltl s t, ver'ja' hi’ • a (JI tovorom skrlv- ^ llčč ujame m z • .1^ ^1(>m obstane zem- Tnl M1 "jepia prevzeti .... , Po rasti, i 5H1h „LV njej v ktavah bleska L>"i'h 11 /ifie zp^’,7 »eniHe ki k o ni od so a.i w^«ie *A odmevajo >hni*»He in njen Pri^kovanje „‘-tl Sa®‘'Ja. k jih more ,^tanom° tisti, kdor ne-PpraJa Naslaja-3 ^-leno modrostjo. A, u, Uubi. da je kakor Srn« • 1e Ze tisočkrat : ne •n i JI,- da w- ti in mora h1p dru»«»rna njen visoki 11„_. njeno življenje Omahnil ^ je sme biti si- ljubi- Delovanje in uporaba spolnih hormonov v živinoreji Hormoni delujejo tudi na mlečne žleze in se z njihovo opli kacijo doseže večja mlečnost pri kravah in posebno pri kozah Zadnjič smo opisali delovanje spolnih hormonov pri petelinčkih in svinjah, danes bomo pa razpravljali še o drugih uporabah teh preparatov v živinoreji. V zadnjih letih se redno u-porabljajo v živinozdravniški praksi spolni hormonski preparati ali kemijski izdelki, ki delujejo enako kot hormoni, z velikim uspehom. Edino sredstvo so za zdravljenje in obujanje spolnega delovanja, posebno pri motnjah v jajčni-Kih. Uporabljajo se nadalje za zdravljenje mnogih bolezni maternice in za odstranjevanje zaostale posteljice. Razen teh svojstev imajo spolni hormoni še druga svoj-stva, ki se dajo dobro izkoristiti v živinorejske namene. Poskusi so pokazali, da hormoni (spolni) ne delujejo samo na spolne organe, ampak tudi na nekatere druge žleze v pr- vi vrsti pa na mlečne. Razvi-tek in funkcija vimena je pod stalnim vplivom spolnih hormonov. Ce se injicira kravi v času laktaci.ie gotova množina estrogenov, izgubi za nekaj ča- sa še! precejšnjo množino mleka. To je opazila sigurno vsa^ ka gospodinja, ko je dal živinozdravnic kravi injekcijo, da bi se pojala. Nasprotno se pa zgodi, če se ihjicirajo večje množine teh preparatov teli- Odlična, ivtvv p&enice in iižu Ameriško kmetijsko, m n str-stvo je objavilo pregled lanske žetve pšenice in riža na najvažnejših poljedelskih področjih širom po svetu, ki pridelujejo ta dva pridelka. Po objavljenih podatkih računajo. da bo letošnja žetev pšenice in riža rekordna. Vendar opozarja ameriško kmetijsko ministrstvo, da zaloge riža še ne zadostujejo, da zadovoljijo povpraševanju azijskih dežel, ki ga uvažajo. Novo žetev pšenice cenijo na 7.240 milijonov mernikov (mernik - 36.35 1) ali 195 milijonov 480 tisoč ton. Povprečna žetev pred drugo svetovno vojno je znašala 6.020 milijonov mernikov. Žetev pšenice Severne Amerike cenijo na 1.000 milijonov mernikov ali >4 milijonov ton, kar predstavlja rekordno žetev. Žetev Združenih držav pa cenijo letos na 1.299 milijonov mernikov ali 35,074.000 ton. Kanada računa, da je letos pridelala vsega 688 milijonov mernikov ali 18,576.000 ton pšenice. Ameriški urad za statistiko kmetijskih pridelkov je izračunal, da prekaša letošnja povprečja, žetev pšeničen vi (Bkivo-Pi za 4% dobro žetev leta l!)yl. Računajo, da sta glavm-rdtibB-noevropski deželi, ki pridelujeta pšenico, povečali svoj pridelek za 2 milijona in 160.000 ton. Tudi žetev pšenice na Srednjem vzhodu, izvzemši Indijo, imajo za nadpovprečno. Turčija ima že .drugo leto po vrsti rekordno žetev pšenice. Računajo, da bo letošnja žetev pšenice v Južni Ameriki znašala 6 milijonov in 345.000 ton pšenice, znatno več kot slaba žetev leta 1951 zaradi suše, ki je tedaj uničila dobršen del argentinske žetve. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Trstu poziva vse svoje člane, ki so naročili pri KZ semenski krompir vrste <(Albona» in aRožnik», da čim-prej dvignejo na sedežu v Trstu nakazilo za naročene količine krompirja. , cam, ki so godne za razplod, a niso breje ali nebrejim, brez-mlečnim kravam. Po približno enomesečnem tretiranju, se takim živalim poveča vime in prične producirati mleko. V mnogih primerih se pripravi, da taka telica molze 8 do 10 1 mleka dnevno skozi več me secev. V najboljšem primeru so do sedaj ddsegli 15-litersko dnevno produkcijo. Ko se prične ta.;o kravo molzti, se mora prenehati z dajanjem hormonov, ker v nasprotnem primeru mleko spet izgubi. Estrogeni hormoni imajo velik vpliv tudi na razvoj in rast vimena. Ce se večkrat .namaže slabo razvito vime telice pred poroaom z oljnato raztopino estrogenov, še v mnogih pri. merih vime lepo razvije in poveča ter s tem tudi produkcija mleka._ Posebno občutljive za to mažo so koze, ker absorbirajo zelo lahko hormone skozi kožo. Tudi v kokošjereji se ne izkoriščajo s koristjo estrogeni samo za kastracijo petelinčkov, ampak tudi za povečanje nesenja jajc pri kokoših. Kokoši namreč, katerim se vbrizga vsaso toliko ne'raj teh hormonov, prično nositi zgodaj in znesejo veliko več jajc. Ze!o lepe uspehe pa se baje doseže pri kokljah z moškim spolnim hormonom. Po vbrizganju teh preparatov baje koklja preneha klokati in zapusti tudi pi-ščeta, če jih ima. VET. Egipt, Kanado, Južno Afriko, Izrael in druge dežele. Nova živinska krma Pred kratkim so izdelali novo krmo za živino, ki bo povečala pridelovanje mesa in koristila tudi državam, ki pridelujejo sladkor. Nova krma je cenejša ter je postranski pridelek izdelovanja Sladkorja. Sestavljena je iz amoniaka in 1'melase. Svetovni pridelek živil narašča Iz pregleda proizvodnje živil na svetu je razvidno, da je ta v nekaterih panogah dosegla rekord. Rekordna produltcija zadeva pšenico, riž, kiselkasto sadje in rrieso — kar tvori 80 odst. hrane sveta; ta produkcija je bila za približno 3 odst. večja kot predvojno povprečje. Vendar pa se je prebivalstvo sveta bolj povečalo kot produkcija hrane in je potrošnja živil na nekaterih področjih manjša kot pred vojno. REPENTABOR V SNEGU v:;,1- . Skoraj polovica ameriškega izvoza žita odpade na -Evropo so v drugi polovici leta 1952 izvozile 6,282.000 ton žita in žitnih izde)kov. Od tega odpade' 45 odst. na Evropo in sicer večinoma na Nemčijo, Veliko Britanijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko.’ Nadalje odpade 21 odst. izvoza na dežele Srednje in Južne Amerike, 19 odst. na Daljni vzhod in sicer v glavnem na Japonsko, Korejo in Indijo, 15 odst. pa na Dlje! -e - Ta teden je zop^t pritisnil mraz, sicer ne hud, toda kljub temu nevaren. Tudi nekaj snega je zaraelo. Po višjih predelih je še ostal, v niž'ih in bolj sončnih legah pa je kmalu skopnel. Vreme je letos zares muhasto. Ko ?e zdi, da je skoraj pomlad in vidiš že mandeljnovo cvetje, zapade sneg, ko pa bi pričakoval sneg, dežuje ali sije sonce. Vse je muhasto, časi, ljudje, politika, moda in ž njimi vred tudi vreme. KDO IN KAKO PLAČUJE DAVEK po zakonu Vanoni ? Vse potrebne informacije in navodila daje naiim kmetovalcem tajništvo Kmečke zveze Kakor smo že poročali, zapade 31, marca rok za prijavo dohodkov na podlagi Vanoni-jevega žakona. Davkoplačevalce opozarjamo, da izpolnijo svojo davčno prijavo v določenem roku, še posebno zaradi tega, ker predvideva zakon sledeče zelo ostre sankcije; Dohodki od zemljin in od zgradb se vkljub neizvr-šitve prijave vpišejo v davčni seznam v višini, kot so bili v davčnem seznamu prejšnjega leta. Davkoplačevalec, ki ne izvrši vsakoletne prijave, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 lir. Ta kazen se v lažjih primerih zniža za eno tretjino, v težjih pa podvoji. Tudi v primeru ponovitve prekrška se denarna kazen podvoji, v primeru zopet- Kmečka hiša v Bartu. Naše kmetijstvo na področju cone A Tržaškega ozemlja preživlja na sp-ošno hudo gospodarsko krizo, s katero je še posebno hudo prizadeto tukajšnje vinogradništvo. Najboljše dokaze za to trditev nam nudita stalno naraščanje površine neobdelane zemlje, zlasti iz starejših vinogradov, in zapuščanje kmetijstva s strani mladine, ki se rajši posveti drugim, lažjim in donosnejšim poklicem, V našem časopisju je bilo to dejstvo že ponovno prikazano pristojnim in odgovornim oblastem. Mnogo, več ali manj, praktičnih predlogov o potreb, nih ukrepih za zopetni po-vzdig našega kmetijstva in vinogradništva še posebej, je bilo tudi že izneseno tako v časopisu kakor s strani tukajšnjih strokovnih organizacij domačih kmetovalcev. (Glej na pr. samo sklepe in resolucijo zadnje konference Kmečke zveze v Trstu!). Zal pa so naleteli vsi ti . pozivi in prošnje naših kmetovalcev in vinogradnikov na gluha ušesa pri vseh merodajnih uradih in oblasteh, ki so odgovorne za gospodarski in socialni ter kulturni razvoj1 vsega tukajšnjega prebivalstva brez razlike, torej tudi za slovensko kmečko prebivalstvo. Ker nam torej sedanje oblasti ne marajo dati niti osnovnih človečanskih pravic, je vsako pričakovanje izdatne gospodarske podpore in pomoči za naše vinogradništvo vsaj zaenkrat zaman. Zaradi tepa-pa je neobhodno potrebno, da se domači vinonradniki potrudijo, da bodo s čim umnejšim obdelovanjem in oskrbovanjem trt povečali površinski ali hektarski pridelek vina in zniiali pri. delovalne stroške isteqa.. Le ni ta način bodo morda uspeli ohraniti svojo zemljo, sveto dediščino svojih požrtvovalnih prednikov. OBREZOVANJE IN VEZANJE PO «SYLVOZU» K umnemu obdelovanju m oskrbovanju trt prištevamo tudi ustrezajoče obrezovanje in vezanje istih. Naši vinogradniki, ki so na splošno pri napravljanju novih vinogradov in pri paštnanju kakor tudi pri saditvi mladih trt pra-vi mojstri, so žal še premalo izvežbani pri obrezovanju in pri vezanju zlasti odraslih trt. — Seveda je tudi znanje o pravilnem gnojenju vinogradov še zelo pomanjkljivo pri naših kmetovalcih, ker jim pač manjka strokovni pouk o pravem ocenjevanju tudi umetnih gnojil. Stroški za pridelovanje vina bi se lahko tudi znatno znižali z uvajanjem ustreznih strojev v naše vinogradništvo. Vendar pa so ta sredstva za uspešnejše vinogradništvo pri nas teže dosegljiva in zahtevajo od vinogradnika več znanja in kapitala, do katerih pa oo pri današnjih razmerah in oblasteh, le prav težko priti. Obrezovanje in vezanje vino-rodmce po sistemu «Sylvoz» pa je vsakemu vinogradniku in trtorejcu lahko umljivo in dostopno Trte. oskrbovane po tem »istemu, navadno mnogo bolj rodijo, kot po starem sistemu obrezane in vezane ter zahtevajo na splošno manj ča-sa in dela pri čiščenju in škropljenju, oziroma žvepla- Obrezovanfe in vezanje trt po sistemu „Sylvoz“ omogoči Ta sistem pa ima tudi neko slabo stran, namreč, da lahko upogibljamo in vežemo na-penjalce samo kadar so ti že v soku, to je komaj meseca marca. Sicer se pri zvijanju kaj radi lomijo. Tej nevšečnosti, ki se pojavlja v manjšjL ______________________________________________________________________________________________ meri tudi pri drugih načinih 3 ’ ~ j " 77 m ^ T3 . , [ 7 i vezanja, se izognemo tako, da povečanje površinskega pridelka m zmzanie pridelovalnih stroskov odpravimo Prej. do_č«*w». *_________‘ r_____________J f________________________1 *_____________________________ nja, vsa druga važnejša dela v vinogradu — od rezanja, ko- nju. Tudi trgatev gre bolj od rok, če so trte rezane in vezane po imenovanem sistemu, kar pomeni zopet znižanje stroškov pridelovanja. Sistem «SylVoz» (ime ima po francoskem strokovnjaku-vino-gradniku), obstaja bistveno v tem, da pustimo pri obrezovanju trte rodni les ali napenja-lec čim bliže staremu lesu in primerno visoko, da ga upognemo močno navzdol in ga tako tudi privežemo k spodnji žicj: Medtem pa vežejo sedaj naši vinogradniki napenjale; povečini vodoravno, to je nekako v isti višni kot je speljana trta. Dočim zadostujeta pri dosedanjem sistemu vezanja («Guyot» oziroma «Caze-nave») navadno dve žici, prva — nižja za napeljavo trte in napenjalcev ter druga — visoka za pritrditev mladik — so potrebne pri sistemu «Rylvoz» tri žice. in sicer: prva. spodnja — približno 50 60 cm nad zemljo — za privezanje navzdol upognjenih napenja1cey. druga — srednja žre’a v vžšiitr’ približno 1 ni' - kjer,'je izpeljana trt,a, oziroma je^riVfežsfn stari les trte, in tretja žica — približno 50 cm više — na katero pridejo pritrjene mladike iz reznika za prihodnje leto. — Priložena slika nam nazorno pokaže, kako izgleda takoj po vezanju trta obrezana po sistemu «Sylvoz». — Nape-hj;jlcu pustimo CrlO očes, pač po jakosti trte. vezniku (takoj z» njim) pa samo po dve očesi. Mlade trte speljemo v tretjem, alj najkasneje v četrtem letu po saditvi na drugo, srednjo žico. Prvi dve očesi pri tej žici, po možnosti prav pri kolu trte, pustimo, da se razvijeta močno po tretji žici, ker nam bosta dali za drugo leto napenjalec — prvo oko spredaj — in reznik (speron) — drugo oko zadaj. Ostala očesa pa skrajšamo na 2-3 liste nad zadnjim zarodom. Ako imamo trte v zelo rodovitni zemlji in večino sort z redkimi očesi na rožju — kot n. pr. pri malvaziji, gleri in pod. ter so napenjalci in mladike zaradi tega razmeroma zelo dolgi, tedaj bomo napeli drugo in tudi tretjo žico primerno bolj visoko, kot zgoraj navedeno, kar lahko napravi umen vinogradnik sam po svoji uvidevnosti, da bo le njegovim prilikam bolje odgovarjalo. Kakor smo že omenili, nam ta sistem rezanja in vezanja Ut prihrani precej časa in nam olajša delo pri oskrbovanju trt. za časa njihove rašče in zoritve. Pri pomladanskem čiščenju in krajšanju poganjkov trt M&o.. ločim«:Pe®aujke iz rezni-kov, ki, stojijo bolj visoko ter jih pestimo, da se močno razrastejo za drugo leto; Vse poganjke iz navzdol zvitega na-penjalca — rodnega lesa — pa skrajšamo na 2-3 liste iznad zadnjega zaroda ali grozdiča na vsakem poganjku, poganjke na napenjalcu, ki morda sploh nimajo zaroda pa popolnoma odstranimo tik ob lesu nape-njalca, Pri tem sistemu nam ob čiščenju in preščipavanju poganjkov ni treba dolgo iskati in ugibati, katere poganjke bomo pustili za drugo leto, ker sta za to že vnaprej določena dva poganjka iz obeh očes rez. nika in zaradi tega gre to delo prav hitro izpod rok. Tudi škropljenje in žveplanje trt je pri tem sistemu precej olajšano, ker imamo pri tem opravilu pred seboj dobro ločene skrajšane poganjke z zarodom od dolgih, pokončnih poganjkov, ki so razpeljani po tretji žici iz reznikov. Povečanje pridelka po sistemu «SylVoz» v vinogradništvu si strokovnjaki vinogradniki to’mačijo s tem ker je zarod na upognjenem na>en.ialcu bolj enakomerno oskrbovan s hrani Inimi snovmi in je ves Diod bolj izpostavljen svetlobi in zraku, kar bolj prija njegovemu razvoju. Tudi je grozdje po tem sist mu minj podvrženo hudim trtnim boleznim ter ka niti toča ne more tako močno poškodovati, ker je veaina listnih poganjkov nad njim. ličenja a do napenjanja žice in vezanja trt oziroma starega lesa h kolom in k žici ter pustimo samo napenjalce za poznejše vezanje, ko bodo že sočni in se bodo z lahkoto upogibali. Tudi če je vinograd pred vezanjem napenjalcev (ognjencev) že prekopan, mu z vezanjem istih ob suhem vremenu ne bomo naredili znatne škode. Sistem «Sylvoz» predstavlja v Vinogradništvu znaten napredek in je pri naprednih vinogradnikih drugih dežel tudi že močno vpeljan. Celo v bližnji Furlaniji so ga uvedli na več krajih že pred mnogimi leti. Gotovo bodo imeli mnogo koristi tudi naši vinogradniki, Če bodo vpeljali ta sistem obrezovanja in vezanja trt v svoje vinograde. Izkušnje drugih nam to zagotavljajo. A. C. Trta obrezana in povezana po sistemu «Sylvoz» ne ponovitve prekrška pa potroji. Ta kazen se vpiše tudi v kazenski list ter se tudi objavi v Uradnem listu ZVI/, izdaja bis. Kot vidimo, so kazni, ki jih zakon predvideva, zelo ostre in je posebno neprijetna tista, ki pravi, da se kazen vpiše v kazenski list. Letos bo davčno prijavo nekoliko laže izpolnjevati zaradi izkušenj iz lanskega leta. Kakor je znano, morajo napraviti prijave esi kmetje, ki imajo več kot 240.000 lir čistih dohodkov na leto. Kmetje, ki nimajo večjih dohodkov ali postranskega zaslužka in ne plačujejo davka na stavbe, niso dolžni delati nobenih prijav. Svoje dohodke morajo torej prijaviti kmetje, ki imajo letno več kot 240.000 lir čistih dohodkov; če plačujejo davek na hiše; če imajo še kakšen drugi zaslužek. V zadnjih dveh primerih je obve> na prijava, tudi če je dohodek manjši od 240.000 lir letno. Kmetje bodo izpolnili tabelo A in seveda tudi tabelo, ki se nanaša na družino in družinske člane. Zemljišča se prijavljajo po občinski pripadnosti, to s* pravi, za vsako občino prijavlja lastnik zemljišče posebej, na primer če ima nekdo zemljišče v tržaški občini in drugi kos zemlje v dolinski, bo napisal pod drugo kolono najprej Trst, pod tretjo kolono lastnika ki je vpisan v katastru. V četrto in peto kolono se napiše dohodek, ki ga zem. Ijišče donaša in to katastrski dohodek pomnožen z 12. Za svoj katastrski dohodek lahko lastnik izve še iz njegovih prejšnjih davčnih prijav ali pa direktno na katastrskem uradu. Pod kolono 4 se nap U* celotni dohodek, ki ga neko zemljišče donaša, pod kolono S pa dohodek, fci ga ima od tega zemljišča prijavitelj. Na primer, če sta dva brata solastnika nekega dela zemlji in da ta kos zemlje donaša po katastru ISO lir, bo vnesel vsak izmed nfiju v 4 kolono 1.800 lir, pod kolono S pa odgovarjajoči del, ki je v našem primeru y00 lir. Šesta in sedma kolona sta namenjeni za zemljišča dana v najem, v S. kolono pa se napiše najemnika ter vsoto, za katero mu je dano zemljišče v najem. Isti postopek velja za zemljišče v neki drugi občini, n. pr. c dolinski, in bo prijavitelj napisal za to zemljišče podatke v drugo kolono «Do!ina» itd.. Poleg tega pa morajo davkoplačevalci izpolniti ie ta-be'o F, ki je na predzadnji strani in to v našem primer u prvo točko, \0\K B4R4HK. KOVK HlSE v riiziiiirmloviilne namene Kako radi bi poročali kaj prijetnega in razveseljivega,' a takega gradiva v naši vasi ne moremo dobiti. Uprava našega ozemlja skrbi le za to, kar je proti naiim slovenskim interesom. Posebno skrb posveča ezulom, za katere troši ogromne milijone. Ob prejšnjih barakah jim je zgradila še 12 novih, dočim je mnogo domaži-nov brez stanovanj. Precej naših zaročencev bi se poročilo a nimajo primernega krova. Govori se, da bodo ob cesti zgradili tudi stanovanja za že. lezničarje vse to seveda v raznarodovalne namene. Tudi ob. činska pralnica je potrebna poprave, da bo voda dobila svoj primeren odtok in ne bo odtekala na pot in tuja zemljišča. Ce se ezulom posveča tolika skrb, naj se uredi tudi greznica stranišč njihovega na. selja tako, da ne bo iz nje odtekalo na tuje zemljišče in povzročilo smrad in že kako bolezen. Straniščni gnoj bi se dal s pridom izkoristiti. Seveda nima za to niti uprava niti kdo drugi razumevanja, ker je njih glavna težnja nocionalna mržnja in raznarodovanje naših vasi. Gospodi, ki tako pogosto pri. haja iz Trsta po glavni cesti, priporočamo, da se ne ustavi V> CHARLLS DICKLNS I ViCaU g°spodu delala je krivico nesreč. na zaS, ga 3e n3eBOVa bolJša Polo-** b* da mon H .prepira krmila ter mu oblastno Hai^tt ta mogeirZak 3eZik Za ZObml- In pa povrh se , nedvomrn 1; / “ “ na g0SPe Odlovi po. natg jih g0s sfmptomi skorajsnje omedlevice. Ko-vse ta^L, .dellova’ **P* Sandersova nova «voiee^ 8ovonie^r 5l^kmJa zagledale- *> planile n®JSe ^lnll°vanje m * drugo lzražale Uoi na svot 50 kakor da Je najnesrec- ^ IT1* *a z! /el3ale S° j° V pr^° s0130 ter ter Se , ' dama 12 prvega nadstropja je hi ? a 8 ir /o Satjem pod ^ 0VJ Z VS0 *ensk0 'jnbeznivostjo bi ta dama J*** 3° trdn° okrog v™tu do p™"««. W % vila, da ji Je te mnogo bolje. «Uboga dušica!» je rekla gospa Eogarsova, «jaz jo dobro razumem.» «Da, res, uboga, Jaz to tudi poznam,» je dejala go-spa Sandersova in potem so vse dame cvilile v zboru ter rekle, da to poznajo, ln Jo iz srca pomilovale; celo služkinja najemnice, trinajstletna deklica, je Šepetala svoje sočutje. «Toda kaj se je pravzaprav zgodilo?» je rekla gnspa Bardellova. «Kaj vas je tako razburi*), madame?» je vprašala gospa Rogersova. cBlla sem sbra^no izmučena,» je odgovorila očitajoče gospa Raddlova. Nato so se dame zaničljivo ozrte na gospoda Raddla. «1 no, takole je to.» je rekel nesrečni" gospod in stopil naprej. «ko smo Izstopili pri teh vratih, se je zafel prepir s ko’ijažem.» Glasen krik njegove žene pri tej omembi Je preglusil vse nadaljnje pojasnjevanje. »Rajši nas pustite, da je spravimo k zavesti, Rad-dle,» je rekla gospa Cluppinsova, «Dokler boste vi tukaj. ji ne bo odleglo.* Ker so se vse dame strinjale z njenim mnenjem, so porinile gospoda Raddla lz sobe ter mu rekle, naj gre malo na sveži zrak na zadnje dvorišče; izprehajal se je torej tam Četrt ure, ko mu je gospa Bardellova svečano sporočila, da se že lahko vrne, da pa mora biti zelo previden v ravnanju s svojo ženo. Ona s:cer ve, da ne misli tako hudo, toda Marijana je tako slaba, in ne bo previden, bi jo lahko Izgubil, ko bi se tega najmanj nadejal; in to bil bilo zanj grozno in tako dalje. Vse to je gospod Raddle poslušal zelo ponižno ter se vrnil v eobo kakor jagenjček. «Toda, madame Rogersova,» je rekla gospa Bardellova. «vas nisem niti predstavila. Gospod Raddle, ma-dame. gospa Cluppinsova, madame, gospa Raddlova, madame.» «Sestra gospe Cluppinsove,» je dodala gospa Sandersova. ■»Veseli me,» je rekla milostljivo gospa Rogersova; zakaj ona je bila najemnica ter je imela služkinjo, Imela je torej pravico, biti bolj milostljiva ko prijateljska. «Veseli me.» Gospa Raddlova se je sladko nasmehnila, gospod Raddle se je priklonil m gospa Cluppinsova je rekla: «da je res zelo srečna, ker se more seznaniti z damo, ki je o njej slišala že toliko lepega, kakor o gospe Ro-gersovi.» Ta poklon je sprejela naposled imenovana dama z neizmerno blagohotnostjo. «Vi pa. gospod Raddle.» Je pravila gospa Bardello va, «vi in Tommy morata biti zelo ponosna, da sta edina gospoda, ki bosta spremljala toliko dam vso pot do Spaniairda v Hampsteadu. Kaj ne. gospa Rogei‘sova?» «1 no, seveda, madame.» je odgovorila gospa Rogersova, nakar so vse druge dame klicale po njej: no, seveda !> (Nadaljevanje sledi) samo v ezulskem naselju, ampak si ogleda tudi poti po vasi, ki so ponekod v skrajno slabem stanju. Mi se zaveda-tno, da vršimo nasproti državi svojo dolžnost in ji točno plačujemo svoje obveznosti, zato smemo zahtevati, da tudi ona izvrši svojo dolžnost do nas, in to tembolj, ker smo v svojih zahtevah zelo skromni. Tko imamo na primer še to-le skromno zahtevo, ki končne služi bolj tuji kot domači potrebi: Ob glavni cesti proti Nabrežini ni električne napeljave. Menda je vmes spor med tržaško in na-brežinsko občino. Ta pravda za oslovo senco naj se konča in se poskrbi za razsvetljavo ceste. $keileni potrebuje javno kopulnieo Skedenj ni več mala vasica v tržaški okolici, je že predmestje, ki se je naglo razvilo skupno z razvojem industrije. Kmete in pekarice so polagoma spodrinili delavci, obrtniki in uradniki. Ne moremo trditi, da nekdanja vas ni napredovala in ni dobila lepšega lica ter modernih ugodnosti. So pa še neka-ter'- stvari ki jih nujno potrebujemo. stvari ki jih imajo tudi kraške vasi, ki so marijle kot Skedenj in nimajo toliko delavcev. Pralnica n pr. je za tako središče, kot je Skedenj, zelo potrebna, pa je še nimamo. Zaradi tega je zelo nerodno za gospodinje, ki same perejo domače perilo, Ker si ne morejo privoščiti. Ja bi ga dale prati v mesto ah podeželskim pericam Prav tako bi bila potrebna javna kopalnica, katero pogrešajo zlasti delavci. Pa tudi drugi Skedenjci ki nimajo kopalnice doma. bi si jo želeli. Telefon v Boršt! O potrebi javnega telefona v naši vas. je bilo že dosti govora, kljub temu pa ga še nimamo. V skrajni sili gremo na policijsko postajo, kjer imajo telefon. Tako pa se ne more nadaljevati. V Borštu nu no potrebujemo javni telefon saj je naša vas precej velika in v sedanjih časih je javni telefon nujnost. To pa še bolj, ker zlasti ob ne- deljah in v lepem vremenu obiskuje te kraje mnogo izletnikov iz Trsta, ki gredo v Glinščico. Vednj je nevarnost da se zgodi kakšna nesreča ali da potrebujemo nujno zvezo z mestom za eno ali drugo stvar. Zaradi tega naj občinska uprava poskrbi, da se postavi v Borštu javni telefon. Lahko bi ga postavili kar na poštnem urado Ker je ravno pust, naj te o-menimo. da imamo tudi pri nas že tretje leto pustno kaso. To je pametna stvar, ker marsikdo prihrani nekaj denarja, ki mu v zimskem času prav pride. Protest je znlegel Vaščani Praprota smo se ne. davno pritožili na občino glede ureditve poti za Šušteršiče, vo hišo. Občina je protest upoštevala in začela z razširitvijo tega klanca. Kantetu bo občina za zemljišče, ki mu ga odvzame za razširitev poti, odstopila nekaj občinskega zem-ljišča. Svoječasno smo slišali pripo. ročilo za nasaditev drevja ob poteh, zlasti se je priporočalo orehe. Tudi mi smo mnenja, da naj bi se posadilo čim več ore-hov ne le ob cestah ampak tu. di po zemljiščih, ker je to drevo vedno cenjeno kot sadonos. no in kot gradbeni les. Naši predniki so znali to bolj ceniti kot mi. Kar so nam zasadili, smo večinoma posekali in la jadikujemo, da ni več orehov. Ce se ne bomo sami zanimali, bo čez nekaj let o?tal le spo> min, kar bi bilo za nas slabo spričevalo. \ Lon|erjn Se nimajo prulnice In telefona Lonjerci, posebno pa Lonjer-ke, že dolgo čakamo in zahtevamo, da bi nam občina napravila pralnico. O tem je bilo že mnogo govora, a vse nič ne zaleže, Tržaška občinska uprava ima za naše potrebe gluha ušesa. Upamo, da se bodo vendar zdramili in nam napravili pralnico, saj bi bilo to za tržaško občino malenkost, nam bi pa zelo koristilo. Na občini že vedo, kje si želimo pralnico: sredi vasi, pri dveh kostanjih. Raoili bi pa tudi javni telefon, ki ga še nimamo. Vas je velika in brez telefona ni pri? jetno. Za vsako malenkost je treba iti v mesto, ko pa bi lahko marsikdo opravil s kratkim telefonskim razgovorom svoje nujne posle, ali pa v primeru nesreče poklical pomoč. Te dni je v vasi veselo razpoloženje, ker je pustna doba in je naša pustna kasa prav dobro uspela. O pustni kasl b* bilo pa umestno, da nekdo ka} več napiše. POT OD 1)0 Je zn živino zelo nevarna Pred časom so asfaltirali pot od «Kaluže» v «Sance» To je že lepo zaradi prahu in blata, toda kdor ima živino ni s tem zadovoljen Po tej poti gre namreč živina k napajališču, pa se po katranirani poti zelo boji, ker se ji drsi, zlasti ko so tla mokra ali zmrzla Prav bi bilo. da bi na kakšen način to popravili ali vsaj nasuli nekoliko dribnega gramoza, sicer je nevarnost, da si živina polomi noge Ko so pred dnevi peljali k napajališču vola, ki je edini v naši vasi, so imeli z njim velike težave ker se je zelo bal hoditi po njej; prav taVo je s konji in kravami, ludi novo pralnico so napra- vili lani pod vasjo, a ni še dokončana. Ni pokrita, voda še ne teče premajhna je in perice niso z njo zadovoljne, ker je nekoliko preveč od rok. Kakor kaže bo naša občina postala še svetovno znana po zaslugi svojega župana. Takega župana zares še nismo imeli. Resnici na ljubo pa moramo priznati da ne pogrešamo Županove odsotnosti. Mislili pa smo, da se bo odpeljal na zdravljenje k moskovskim specialistom, saj je vendar za* služun kominformist. Drugih novic pri nas ni Pust je, plešemo, se zabavamo ia veselimo %/ jVff Mi, Vremenska napoved za danes: ^ Predvidevajo še vedno jasno vreme z možnostjo krajevnih pooblačitev zlaftj v popoldanskih urah. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6,8 stopinje; najnižja pa 3,9 stopinje. TRST, nedelja 15. februarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK — RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: Slovenske pesmi ob slov. Jadranu. — Trst II.: JJ1 ' Koncert moškega okteta s Proseka. — Trst I.: ’’ ' Simfonični koncert. — Slovenija: 12.45: Pester SP° narodnih pesmi. SK.IA OBČINSKEGA SVETA V GOBICI SVETOVALCI OBSODILI visoke stanarine * palači IMCIS Za dvosobna stanovanja IMA in IAOP znaša Ntuna> rina 2.500 lir, 1MCIŠ pa zahteva kar 12.000 lir GORICA, 14. — Včeraj po 21. uri se je zoralo v občinski dvorani na Korzu 34 občinskih svetovalcev in imelo redno občinsko sejo Na dnevnem redu so bili številni predlogi in interpelacije. katere so občinsKi svetovalci naslovili na župana. Zupan Bernardis je ob otvoritvi zasedanja dejal, da je prejel skupno 18 prošenj, od katerih je podobne zbral skupaj in bo nanje odgovoril na občinski seji, na ostale pa bo odgovoril pismeno, ker niso velike važnosti z ozirom na delovanje občinskega odbora, vendar se bodo posamezniki lah^o ponovno obrnili na občinski svet. če z odgovorom ne bodo zadovolini Za predloge in interpelance je dal župan samo eno uro časa, ker bi ostala vprašanja ne prišla na vrsto Toda obravnavanje prvega predloga o stanarini v palači INCIS na Travniku je trajalo več kot eno uro in so ostalo odložili za prihodnjič. Predlog o zmanjšanju stanarine v palači na Travniku je predložil občinski svetovalec Medeot. Podprl ga je s podatki, ki kažejo ogromno razliko med stanarino v hišah, zgrajenih od IACP, INA in občinskih hiš ter stanarino v novi palači INCIS Dvosobna stanovanja stanejo v INCIS 12.000 lir, v hišah, ki so jih zgradila zgoraj omenjena podjetja, pa 2.500-2.600 lir; štirisobna stanovanja stanejo pri INCIS 16.000 lir v ostalih hišah pa 3.600 lir ali največ 5.500 lir. Omenil je tudi izgovore, da nekateri zagovarjajo tako visoko stanarino zato, ker je palača sredi mesta. Diskusija katere se je udeležilo več svetovalcev, je pokazala njihovo nezadovoljstvo zaradi previsoke stanarine v odnosu do uradniških plač, ki znašajo od 40.000 do 50.000 lir. Govora je bilo tudi o slabem materialu s katerim je bilo poslopje zgrajeno, o enojnih oknih, pomanjkanju parketov. katere so nadomestili z navadnimi deskami, majhnih balkonih itd.. Razen svetovalcev Graziata in Culota, ki sta hotela povezati tako visoke stanarine z nepredvidenemi stroški o načrtu in amortizaciji, so vsi občinski svetovalci grajali ravnateljstvo INCIS, ki je določilo tako visoke stanarine. Izrazili so mnenje, da mora občinski odbor braniti interese občanov in ne raznih poldr-Žavnih podjetij. Zupan je dodal. da je občina s tem. da je INCIS poklonila zemljišče za gradnjo, doprinesla svoj delež in upravičeno zahteva od ravnateljstva pojasnilo zaradi previsokih stanarin. Končno so predlog občinskega svetovalca Medeota dali na glasovanje in ga soglasno odobrili. Fred obravnavo naslednje točke dnevnega reda je vstal svetovalec dr Cian in opozoril občinski svet na zadnji odpust skoraj 400 tekstilnih delavcev in delavk v Podgori in Ronkaji in na potrebo da nudi občinski svet prizadetim moralno in stvarno pomoč Zupan je vzel na znanje njegov predlog, občinski svet pa ga bo obravnaval na prihodnji seji Občinski svetovalec Poterzio je prečital občinski proračun za leto 1953. o katerem se je razvila živahna diskusija. Med-drugim so omenili, da ima občina pri vodovodu deficit, ker naj bi bila cena, ki jo zahteva Jugoslavija za vodo previsoka in da je zato želeti posredovanje občinskih svetovalcev tov. Pavlina in Šuligoja pri jugoslovanskih oblasteh. Tov Pavlin je odgovoril, da bi tak predlog morala dati občinska podjetja, in dodal, da ima Jugoslavija velike stroške z omenjenimi vodovodi. Ko je potem občinski svetovalec Gra-ziato omenil, da pride na kubični meter vode 6 lir preveč, je svetova'ec Šuligoj odgovoru, da tudi Jugoslavijo elek-trovodi, ki gredo čez italijansko ozemlje, ogromno stanejo. Fiat v lambreto na Korzu Motoristoma so v bolnici nudili pomoč in ju poslali domov GORICA, 14. — Sinoči okoli 20.30 je prišlo do prometne nesi eče na Korzu Italia med malim tovornim avtomobilom in lambreto. Avtomobil «Fiat 500» z evi- denčno tablico GO 7975, ki ga je vozil Karel Kodrič iz Sve-togorske ulice 114, je prihajal iz Ul. Rossini čez Korzo proti Ul. Pitteri, ko je trčil ob lambreto GO 6980, na kateri sta sedela podoficir Filip Sapone iti njegov prijatelj Franc Rus-so. Vozila sta proti glavnemu kolodvoru. Pri sunku sta oba lambreti-sta zletela na tla. Okoli ponesrečencev se je zbrala gruča ljudi, ki so takoj ustavili zasebni avtomobil, da ju je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Po prvi pomoči ju je zdravnik pustil domov. Ozdravela bosta v osmih dneh. O nesreči so obvestili prometno policijo za morebitne ugotovitve. Z vre o mezgo se je opeKei po nogah GORICA, 14. — v tovarni slaščic Cohama v Ul. Manzoni se je včeraj popoldne pri delu opekel 26-letni Angel Bonin iz Ul. Brigata Casale 29 Mladenič je stopil na stol, da bi laže odstavil kotel vrele mezge z ognja. Ko pa jo je hotel preliti v drugo posodo, je zgubil ravnotežje in se oprali z vrelo mezgo po nogah. Na pomoč so mu pritekli tovariši z dela, ki so poskrbeli za njegov prevoz v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili opekline prve in druge stopnje na nogah. Ozdravel bo v 2 tednih. Literarno predavanje GORICA, 14. — V sredo 18. februarja t. 1. bomo imeli v Ljudski čitalnici in knjižnici v Ul. Ascoli 1, I. literarno predavanje o pesniku slovenske moderne Otonu Zupančiču. Začetek ob 20. uri. Priporočamo točnost. Iz beneških vasi STANDREZ Pustna zabava v prosvetni dvorani STANBREe, 14. — Prosvetno društvo «0. Zupančič« iz Stan-dreža priredi v torek 17. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani tradicionalno pustno zabavo za staro in mlado. Na sporeau sta dve enode-janski burki, ki ju bodo režirali in izvajali domačini. Pevski zbor bo pod vodstvom pevovodje Lupina zapel nekaj veselih pesmi. Sledila bo prosta zabava in ples. Opozarjamo, da je prireditev namenjena samo članom društva in njihovim prijateljem. Mladina vabi na pustno zabavo Priredila jo bo v lepo okrašeni dvorani na Korzu Trgovine za pust GIRICA, 14. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo v torek 17. februarja na zadnji dan pusta vsi trgovinski obrati poslovali samo dopoldne do 13. ure. GORICA, 14. — Na sedežu Zveze trgovcev so darovali za poplavljence Severnozapadne Evrope 2000 lir Ivan Christan in 500 lir Karel Valentinuzzi. GORICA. 14. — Ze več dni pripravljajo goriški mladinci v prosvetni dvorani na Korzu pustno prireditev Dela opravljajo v veliki tajnosti Vseeno pa smo izvedeli da bo dvorana okrašena v pustnem slogu z raznimi smešnimi slikami, ki bodo predstavljale pustne šeme. Na uho nam je prišla tudi vest, da bo ta večer tekma parov v plesu valčka. Zato priporočamo vsem. naj se doma vadijo, da bodo odnesli nagrado. Mladina upa, da jih starejši ne bodo presegli, čeprav so zelo nevarni tekmeci. Pred predilnico padla s kolesa GORICA, 14. — pred vrati predilnice v Podgori je danes opoldne padla s kolesa 28-let-na delavka Palmira Soprani iz Ul. Sile 8. Ker si je pri padcu precej ranila desno nogo, jo je rešilni avto Zelenega krila odpeljal v mestno bolnico Bri* gata Pavia, kjer ji je službujoči zdravnik razkužil in obvezal rano na nogi. Ozdravela bo v petih dneh. — 3 a 3 3 * ■ «#š % m * !*a3SlSlEi|T .:J5SiK I tnjii Si “ 1 1 ■ s v a>‘' PROTI PREUTRUJENEMU NASPROTNIKU JE BILO Zfl JUVENTUS LAŽJE DELO V finalu bosta igrala Milan in Juventus, ki sta premagala Udinese in Partizana (Od naJeta posebnega dopisnika) Partizan je Izpadel iz borbe za prvo mesto na mladinskem nogometnem turnirju v Viareg-giu. Vendar vzroka poraza ne smemo iskati v današnjem nasprotniku Juventus, ki bi se Partizanu v normalnih okoliščinah ne mogla resno upirati. Kriva je edino preutrujenost Partizanovih igralcev, ki so od NOGOMETAŠI SD »PRIMORJE« I Danes popoldne ob 14.30 trening - tekma na stadionu •Prvi majn s proseško Ilirijo. Udeležba vseh obvezna ! četrtka dalje vsak dan na igrišču. Kaj pomenijo za telesno nedozorele igralce taki napori, m treba posebej poudarjati. Jugoslovansko vodstvo je obdržalo na turnirju svojo enajstori-co samo zaradi visoke športne zavesti. Po neupravičeni prekinitvi prve tekme proti Bologni in po zlobnem sojenju na tekmi z Viareggiom je Partizan danes izgubit zaradi banalne napake vratarja Milutinoviča. Ako ne bi istega pisali tudi italijanski športni listi — kar naj bo dokaz, da nočemo opravičevati po srbskem pregovoru «Ko gu- Dijaški šahovski turnir zaključen Včeraj je bil zaključen dijaški šahovski turnir, ki ga je priredilo Društvo slovenskih srednješolcev. Izid turnirja je naslednji: 1. in 2. mesto si delita Antončič Drago in Pahor Miloš <5 točk), 3. in 4 Gregorič Milan in Sancin Peter <4 točke), 5. Škabar Aljoša (2 točki), 6. Zobec Bruno (1 točko), 7. Zezlina Marcel (brez točke). bi, ima pravo, da se Ijutii — bi se zdelo nemogoče, da ima ena sama enajstorica takšno smolo. Pod vodstvom dobrega sodnika Garzellija obe moštvi začneta previdno. Zoga je pretežno na sredini igrišča in edini resnejši strel Colomba je Milutinovič II. uspešno branil. V 29. minuti je srednji napadalec italijanske enajstorice streljal proti položaju levega krila. Zogo ulovi na sami meji igrišča Barengo in jo usmeri proti vratom. Zoga zadene Milutinoviča ;n se odbije v mrežo. Iz takih položajev uspe na sto strelov navadno en sam gol. Kljub naskoku Juventus noče tvegati, medtem ko igralcem Partizana pojemajo sile. Milutinovič I., običajno najnevarnejši napadalec, redko prihaja do žoge. obe zvezi s kratkimi pasovi dobro kontrolirata igro na centru, pred golom pa jima kot ostalim manjka odločnost in potrebna svežost, da bi zaključili akcije. V drugem polčasu preide Milutinovič na levo, Kapomadja na desno krilo, Prlinčevič igra srednjega napadalca. Tudi pri Juventus Colombo ne igra več v centru, vendar je vedno teže razumeti, kdo koga varuje. Igra postaja neurejena, utrujenost se polašča tudi Italijanov, toda nihče ne izključuje izenačenja. Štiri minute pred koncem, ko je Juventus še vedno v rahli terenski nadmoči, Colombo posluži na center Maz-zucchija. Ob mirnem gledanju branilcev levo krilo doseže gol na levi strani vratarja Milutinoviča — 2:0 in konec. Ne moremo reči, da bi se pri Partizanu kdo posebno odlikoval iz že navedenih razlogov. Mirm kri sta ohranila v o-brambi Jučičevič in Cudovič. Juventus je imela najboljše igralce v Colombu; dober vtis je zapustil levi branilec. V prvem polfinalu je Milan premagal Udinese 2:1 z dvema goloma prvega polčasa (2. minuta: Longoni izkoristi slab odbojni udarec vratarja Pascolinija in 4. minuta, ko je prišel drugi gol po akciji Marin - Trabattoni). Z dvema goloma si je lanski zmagovalec zagotovil rezultat in se nato umaknil v obrambo. Udinese v drugem polčasu silovito napada; Mazzocco zniža na 2:1. Sodnik Zoli ne prizna drugega gola zaradi nevarne igre na vratarja in ko hočejo zaradi tega igralci Milana zopet prevzeti vajeti v svoje roke s strahom opazijo, da ne zmorejo. K sreči se je bližal konec tekme in rezultat je ostal neizpremenjen. Montico in Virgili (oba igralca prve lige) najboljša pri poraženih, vratar Seveso in Marin pri Milanu. * * * RIM, 14. — Italijanska nogo. metna zveza je za poplavljen-ce v Holandski, Belgiji in Angliji nakazala milijon lir. PARIZ, 1*. — Mednarodno francosko prvenstvo v tenisu na pokritih igriščih — finale dvojic: Nielsen-Ulrich (Dan- ska):Patty-Larsen (ZDA) 6:3, 3:6, 5:7, 7:5, 6:3 Američanka Mbrichl vodi v umetnem drsanju DAVOS 14. — Po današnjih dveh obveznih likih na tekmi za svetovno prvenstvo žensk v umetnem drsanju so naslednji rezultati: 1. Albricht (ZDA), 757,3 točk; 2. Busch (Nemč.), 730,9; 3. Osborne (Vel. Brit.). 719,7; 4. Morrow (Kanada), 716,7; 3. Heiss (Kanada). 705,4; 6. Smith (Kanada), 698,9; 7. Graham (ZDA), 684 4; 8 Sugden (Vel. Brit.) 661,6; 9. Robinson (Vel. Brit.)| 661,1; 10 Batchelor (Vel. Brit ), 654,2 • * * NEW YORK. 14 — Roland La Starza iz New Yorka je danes po točkah premagal Rexa Layna iz Utaha. Pri sojenju ni bilo soglasnosti. V HITROSTNEM DRSANJU 500 ra: Salonen (Finska) 5000 m: Gončarenko (SZ) HELSINKI, 14. — Začelo se je svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju; danes so tekmovali na 500 in 5000 m. Rezultati na 500 m; 1, Salonen (Fin.), 43,1; (nov finski rekord); 2 Silkov (URSS), 43.5; 3. Cajkin (URSS) 44; 4. Gončarenko (URSS) in Hodt (Norv.), 44,1; 6 Van Der Voort (Holand.). 44.4; 7 Saharov (URSS), 44,6; 8. Maarse (Holand.), 45: 9. Parkkinen (Fin.), Martlnsen (Norv.), Stene (Norv.) 45,2. Rezultati na 5000 m: 1. Gončarenko (URSS), 8:26.0, 2. Van Dei Voort (Holand.), 8:27.0; 3. Huiskes (Holand.), 8:29.2; 4. Offenberger; 5. Bro-ekman; 6 Haugli; 7 Pajor; 8. Silkov; 9. Martinsen; 1Q. Sa-haiov. Lestvica po drsanju na 500 in 5COO m: 1. Gončarenko 94 točk; 2-Silkov 94.85: 3. Van Der Voort 95; 4 Haugli 96.54: 5. Saharov 97; 6. Huiskes 97.22; 7. Salonen 97.27; 8 Offenberger 97.29; 9. Hodt 97.42; 10. Martinsen 97.46. Tekme v St Moritzu ST. MORITZ, 14. — Rezulta. ti današnjega tekmovanja v smuku — moški; 1. Rubi (Švica) 2:20,7; 2. Gamma (Švica) 2:20,8; 3. Cout-tet (Fr.) 2:21,5; 4. Ferrer (Svi. ca) 2:22,2; 5. Baud (Fr.) 2:23,8; 6. Perret (Fr.) 2:27,5; 7. Woo-dall (ZDA) 2:28,1; 8. Sollander (Sved.); 9. Nilsson (Sved.); 10. Olofsson (Sved.). Zenske; 1 Looser (Švica) 2:23,1; 2. Lafont (Švica) 2:23,2; 3. Eng-lund (Sved.) 2:25,8; 4. Gale (ZDA) 2:35. * * * ABETONE, 14. — Švicarka Berthod je zmagala v obeh vožnjah slaloma za pokal «Foemina». Za njo so se plasirale Seghi (It.), Schoepfer (Švica), Lip (Franc.) in druge. * # * VARESE, 14. — Semkaj je prispel švicarski kolesar Ku-bler, ki je takoj pričel trening skupno s Croci-Tortijem, ki se nahaja tuksij že več dni. Rezija Semkaj je prišla francoska komisija za izbiranje kvalificiranih zidarjev, gozdarjev in tesarjev. Veliko število oseb je bilo na pregledu. Prejšnji teden pa se je pripetila avtomobilska nesreča. Šofer Anton Tosoni je s taksijem pripeljal v vas štiri osebe. Ker je bila cesta ledena, je zavozil z njo in bi skoro zdrsnil čez zid v bližnji studenec. Potniki se niso poš-kodovali pač pa vozilo, ki so ga šele po večurnem delu uspeli potegniti na cesto. Ahten Na cesti iz Subida v Malino se je pripetila huda nesreča. 22-letni Danilo Pavan je s traktorjem peljal dve zvrhani prikolici gnoja. Ker sta bili prikolici brez zavor in pot ledena, je bila vožnja navzdol otežkočena. Na nekem ovinku je traktor zapeljal s ceste, gtioj s prikolic pa je pokopal šoferja. Na pomoč so prihiteli gasilci in ga izkopali, vendar je bil Pavan že mrtev. Odpeljali so ga v mrtvašnico v Malino in ga pokopali. Gorjani V oddaljeni vasi Breg so odkrili spominsko ploščo v čast padlim iz obeh vojn in jo namestili na zunanji strani kapelice. Otvoritvi je prisostvoval tudi župan Isola, ki je izkoristil priliko za propagando svoji novi občinski upravi. Kljub temu pa prebivalstvo še vedno zahteva odcepitev od gorjanske občine in priključitev k občini Brdo. Podbooesec Kolavdirali so plačilo zadnjega obroka za gradbena de- la pri vodovodu Log in okoliške zaselke. Prefektura pa je pozvala vse tiste, ki imajo kredite pri tvrdki Paolo Zani-ni, da so jih prijavili. Prodaja sviloprejkinih bub Goriški poljedelski konzorcij je nakazal tudi kraj prodaje Slovensko dijaško društvo «S. Gregorčič« v Gorici priredi v torek 17. februarja t. L v dvorani na Korzu PUSTNI PLES od 21. do 5. ure zjutraj. Vstop v dvorano bo dovoljen samo do 23. ure. Vabilo, ki velja kot vstopnica, vsakdo Jahko dvigne na Prosveti v Ul. Ascoli 1, pri Darku Šuligoju v Gosposki ulici, v gostilni Pavlin v Drevoredu XX. septembra in v kavarni Bratuž v Ul. Ma-meli. Izšla je pesmarica « DEVET SLOVENSKIH NARODM PESMI > v koncertni priredbi prof. Karla Boštjančiča. Pevskim zborom Jo toplo pri* poročamo. — Dobijo Jo lahko na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11. GORICA. 14. — Pokrajinski poljedelski konzorcij sporoča kmetovalcem, da so pred dnevi naročili sviloprejkine bube za tekoče leto. Kdor se za to zanima lahko naroči jajčeca pri Ivanu Maghetu iž Bračana za Dolenje in Mirnik; pri Horestu Gion iz Koprive za Ločnik; pri Jožefu Falzari iz Marjana za Gradiško, Zdravščino, Zagraj Sv. Martina, Vrh, Rupo, Peč, Gabrije in Sovodnje; pri pokrajinskem konzorciju v Gorici, Korzo Italia 38 pa za Pod-goro, Pevmo. St. Maver, Oslav- T%«» T/1** T ¥ J| je, Standrež in Gorico. ' Poleg tega bo goriški poljedelski konzorcij dal na razpo-'■'po žveplo in druga razkuže-valna sredstva, ki jih bodo gojitelji sviloprejke lahko kupili po ugodnejših cenah. K I N O pol sto- VERDI. 15: «Pesmi letja«, S. Pampanini. VITTORIA. 15: «Viharji», S. Pampanini in J. Gabin. CENTRALE. 15: «Lepotice na motorjih)), M. Riva in I. Bar-zizza. MODERNO. 15: «Dve zastavi na zapadu«, J. Cotten in L. Damell. STANDREŽ. 18. in 20-15: ((Razbojnik Musolino)), A. Nazzari in S. Mangano. Jifitvl Pftlitvt* €■ PoMotož« ORGANIZIRA PUSTNO VESELICO tri dni 15., 16. in 17. I.m. Vse štiri dni bodo vozili a.tobusi iz Škofij ob 19.30 PO ZELJ1 REZERVIRAMO MIZE PROSTORI BODO OGREVANI IGRA PLESNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA MASKE. ZAŽCLENCI ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do od 15. do 20. 13. ure ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) • Tel. 71-18 ^•23^ j Devfc# tmre podjetniki •cf>ve, mar e kmetovalci!wou9tn4rdu' leso« in tra- me nudi najugodneje I m st viale Solino 1 Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI u Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRsr, ui. im 8 • m. . ..»d fieičem usie iifiO-fi&Cn^ene / 100 vzorcev izbrane $ Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE Izdelovanje po zadnjih iznajdbah moderne te POPOLNO JAMSTVO ZA 5 NAJNIZJA CENA Te prednosti V am nudi eamo znamka 11.000 KROJAČN1CA ZA ŽENSKE IN MOŠKE JOSIP KRAVOS TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu 1 EP IVAN ZALOGA TRDEGA LESA IN GOjjjS URADI: UL.CRISPI TEL.«3-502 Skladišče: Ul. delle Milizi« št. 17-18 - Tel.9B-51 21% \ > Fotografski laboratorij RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOT OGRA F IJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNI TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA INDVSTR1JC1 I Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, ki vam lahko napravi kli• m. deiia cuarjiaj te!~.~9B08B z zadofvliMi'1'111 r'fL, i ca toHtia l'dip,,ul oli da ima na naiut An 'm i s n fO A kriznim (jtnuhiiro. n>l ganihm in ^,,/V' nozemv fopz 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in vsiroi0. ricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljen® Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju Odgovorni urednik STANISLAV HfcNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI 41 6 III nad - Telefon Številka »3-80B In 63« — Hojtm predal Sltt - IJPKAVA III.ICA SV FHANCISKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI od 8.30 1 i m od 15 18 — Tel 73-38 — Cerie oglasov: £a vsak mm vlime v Širini I stolpca trgovski 60 flnatiCno upravni 100. osmrtince »o Ur — Za KLRJ za vsak mii- Slnne I stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorira III S Pelliro I II Te' S3-82 - Rokopisi se ne vrafajo NAROČNINA Cona A: mesečna 350. Poštni tekoCl račun za STO ZVU l,liibl|ana Trg revolucije 1» tel .40-00« tekoči račun četrtletna «00, polletna 1700 celoletna 3200 lir Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod tu. ZaožnStvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega »|UZ() Z<>Z pri Komunalni banki v Ljubljani 606 T 892 - Izdaja Založništvo tržaškega'*^3 ^