O NEKATERIH VPRAŠANJIH ZADRUŽNEGA RAZVOJA
Fizaoig-nomija zadrage je foik> osaiovno vpraša:iije, s katerim se je ukvarjala skupščina Glavne zadružae zveze Jugo-slavije. Ob tej pniložnosti je bilo poudar-jeno, da je zadruga v nekem smislu šJa skozi več razvojnili faz. V zače tku je bi&a. navatlna prodajataa na vasd za prodajo p»-trošnega blaga. Druigega prepletanja z vasjo ai bilo, razan t<o, da je kakšna go-spodiuja prinesla v zadrii'go jajca aame-sto denarja za nakuip soli, TŽiigalic, slad-korja ia sukaoca. Ko je bila zadruga pro-cfajalna, ni potrebovala niti katkšnejja po-sp-bnega kadra, razau prodajalca, kakrsae-ga potrebuje svaka tiruga trgovina. Kak-šna posebna sredstva za pov«zovanje s kmetijisikim.i pridelovailci ji prav taiko niso bila potrebna, razen primernih prostorov za  spravilo potrebnega  blaga.
Zadruga-trgovima se je razvujala tako, da je začela prevzemali tudii take dejav-mjsti, ki so jo »preininjale v neke vrste skrbnika za Tse problejiie vasl. V neki meri so zadruige prevzejnale tudi tisto skrb, ki bi moraSa biti skrb oblasti: elek-tiifikacija vasj, asfailfciraaije poti skozi vasi, kopanje vodnjaikov, previzemasije gostiilm. brivnic, kovačnic itd. Bolj aili manj so to vse dejavnosti, ki jih je bilo treba dotirati. Razen tega, da so zadruge poslovale sani« s potrošndm blagom za vas in imele v svo}i sestavi obrate, ki so bili balj ali aianj defici.tni, so se v Tečiui primeroT pojavljale tudi kot ustanove so-cialnega sknbstva. Kjer koli se je pojaviil problem mateTialne preskrbe ljudi na va-si, so zadruge morale najti sredstva. Vse to je vpIiTalo, da je znaten del zadrug zašel v materialne težave. Re« je, da to niso bili edini razlagi materiaJmih težav zadrug. Imeli smo oprayka tudn z brez-vestnim in nevednim poslovanjem. Takim zadrugam so odpovedale kredit tu<H ban-k«, kar je povzročilo, da je bilo pre-cejšnje število ziadrug kot kreditno oespo-
sobniih liikvidijaniiJi. Zaupamje članov v take zadruge se je začelo majati. Razum-ljiTO je, da se je začeJo zmaiijševati tudi število članov. Zadruge se niso usinerjale k proizvodnji in zato so se eačele vrteti v krogu.
S prenosam pravice odkupovati kmetij-&ke pridelike ma zadruge z nalogo, da ustvarjeno razliko v cenL, razen za kriitje stroškoT, ki jjh imajo z odkupom. vrača-jo zuova v kmetijsko proizvodnjo — so se za zadnuge odiprle nove perspektive, toda tudi nore težaire, ki jih ni mogoče
Napisal: Paško ROMAC
rešiid preko noei. Pdsebno se pojavljajo težave t avezi * zadrožnim kadrorn. Ve-čiaa kadra iiz zadrug s starimi pojinova-nji ».i jnogla do tkraja razumeM socialistič-ne orieatacije, To se je razen drugega vu-deio tudi iz tega, da so bide v reorgami-zdramih oboioali zadruge organizirane po enaikem ozemeljskem načelu kakor oi>či-ne, kar pomeni, da se še vedsno gleda na-nje kot na večjo p,rodajalno za potrošiK* blago aJi večjega odikujpovalca kmetij-skih pnideilkoT. V fazi, ko je druiaba pre-nesla, na zadruige odkup kmetijskih pii-deLkw, je bilo treba reševati vrsto pro-blemov, ki kadru v prej-šnji zadmgi niso bdild zinami. Od skladiščnega prostora. pre-voznih sredstev, manipulacije s kmetij-. skima pridelki do razdelitve dobičika, ki so ga uistvarjale pri odkupu kmetijskih pridelkoT, vse to so bili poslovno gospo-darski problemi, ki jdh je bilo treba reše-vaiti, pri čemer pa ni biio v ta namen usposoibljeinega kadra. Qb reševanju pro-blemov se je moral oblikovati tudi.za-družnd kader. RaizToj pa je šel hitTeje, kaikor so se oblilkovalii kadri.