? Gorici, v četrtek dne 8. avgusta 1907. idi trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ~7jL ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ^ -i: p ftnrici na dom noSiliana: Tečaj XXXVII. ( ji; v Gorici na dom poSiljana Mani«*« številke stanejo 10 vin. SOČA" »ma naslednje b.ndue priloge: Ob noti ..Kaiipot po 6ort!kem jn fif^i|5an8kem'l hi,f _ 6 I p0 Ljubljani in kranjskih nmtih". dalje dva m i:Yozni ni ieleMlc< pamikoT in poStnik y> !er mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". 'Lunino sprejema apravništvo v Gosposki ulici ' 7 ]. lutdstr. v* »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek .jfltila brei doposlane naročnine se ne oiiranso. Mljsl iB poslanice Se račnmjo po Patit-vrstafTm«-' *. ].kt.»t 16 v, 2-krat 14 v, 3-1 rat 14 v vsaka VečLra- po dogodbi. Večje črke po prostori/ — 'lame i" spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za la vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. /C. Lavrič. Uredništvo so nahaja y Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se poSilJaJo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnistm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsa-petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici v na§ih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul., Jellorsitz v Nunski ul., Ter, Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališCni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafisk v\Loronski ulici St. 22; v Tretu v tobakarni LavrenSio' na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«ls?on it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. jRUje se zadružna prodajalna1'. »Gorica« je velika nasprotnica tr» Lfgr po deželi. Kar pozaprla bi jim m prodajalnice ter jih uničila. Kadar opni je v kakem dopisu iz gor, s lisi ali od kje drugodi, pa pokaže loncu svojo ljubezen do njih s tem, reče : Snuje se zadružna prodajalna. Klerikalci kažejo, da bi radi tudi i?o deželo prevlekli s konsumi, dasi konsumarji na Kranjskem in Štajer-H3 napravili kmetu že strašansko ;odo. Ako pa bi vsejedno napravili ume (kaj mari klerikalnim kolonam, če plačajo kmetje tisočake tr jih gre radi konsuma nekoliko v s! ) storijo to le iz sovraštva trgovcev po deželi, ki nočejo vsi slepo pod farovški jarem. No resnične potrebe, ampak poli-! oziri narekujejo klerikalcem sno-:e konsumov. Glede na to omenjamo, da je pred leti tudi Gospodarska zveza na brcjskom ustanovljala iz političnih njihov konsurae po Kranjskem. Niso ozirali na potrebe, ampak kjer je lakaj zavednih trgovcev, tam so rili vsosilo v kmete ter jim tako lagali, ban se jim udajali za osnovanje kon- iSlSOV. Izmed teh konsumov omenjamo JMsona dva v Ribnici in Doleiijivasi, ierih smo že večkrat govorili v i«. Ustanovljena sta bila leta 1898. k dobrih 5 let, leta 1003. pa sta prišla |fa v konkurz. V Ribnici so znašala aktiva okroglo Y'M K, pasiva 40.000 K. Za spoznale boljšo je bilo v Dolenjivasi. Tam poravnali primanjkljaj z vplačanimi čspevki. V Ribnici pa, če se ne mo-*>. še sedaj ni končan konkurz. Ne-i'*ri člani so trdili, da niso bili nikdar ^nici udje konsuma, ter so radi tega teili tožbe, ali v tretji instanci so iz-to< stroškov pa so imeli pri tem do 7000 K. Nekaterim Članom se je godilo slabo, kajti bili so v smislu § 480 kaz. zak. obsojeni v zapor in plačati so morali velike troške. Seveda je bilo takrat veliko govorjenja o konsumnih, o krivcih, klet-vin in osebnega žaljenja ni manjkalo. Radi tega je nastalo polno tožb, ki so stale zopet lepe denarje. Kmetje so trpeli — visoki gospodje, dr. Šusteršič, dr. Krek in tisti klerikalni učitelj Jaklič, ki je sedaj državni poslanec, so ostali lepo na varnem z onimi duhovniki vred, ki so se toliko trudili, da sta ustanovljena konsuma v Ribnici in Dolenjivasi. V Ribnici je znašal glavni delež 200 K; ker je bilo 300 udov, je trpel vsak član škode J1080 K. Načelstvo in nadzorstvo je hotelo tožiti več članov za odškodnino; ti so se gibali med rednim strahom in nevarnostjo. Vse je bilo napeto in razdraženo in sedaj ni dobiti kmeta, da bi pristopil kaki potrebni in koristni zadrugi — pri spočetku konsuma pa je bilo vse dobre volje* vso na hopsasa... Tako kakor v Ribnici je bilo še na več krajih po Kranjskem in Štajerskem. In s takimi konsumi, ki rodu tako bridke »dobičke« za kmeta, naj bi klerikalci osrečili tudi nago deželo?! Upamo, da je toliko razsodnosti v našem ljudstvu, da ne pojde na tak Hm iz klerikalne franke. Konsum je nevarna trgovina: vs-peva sicer tuintam, kjer se dani predpogoji, ali kjer jih rodi sovraštvo do trgovcev, kjer jih kličejo v življenje politični oziri, tam pa povsodi prinašajo kmetom le pogubo in sramoto. Zato pa ponovno svarimo, naj se nikjeri ne udajo klerikalcem za snovanje konsumov, ker taki konsumi, ka-koršne bi oni ustanovljali, morajo propasti ter prinesti Članom le Škodo in ječo. Ni potreba, da bi še naš kmet na Goriškem občutil na svoji lastni koži dobrote« klerikalnih konsumov. Naj zadošča bridka izkušnja, katero so imeli kmetje po Kranjskem in Štajerskem! DOPISI. Brkllll. (Shod poslanca Štreklja.) — Naš poslanec Štrekelj je imel v nedeljo, t. j. 4. t. m. ob 9. uri predpold. shod na Barki. Ko so naši zavedni Brkini zvedeli nekoliko dni poprej o shodu — bili so prijetno iznenadeni, ker vsakdo je želel videti in spoznati moža, ki je samo s svojim imenom premagal obrekovanje črne bande in uničil vse visoko leteče nade Laharnarjeve. Shoda se je udeležilo nad 250 oseb, ki so z veliko pazljivostjo sledili poročilu g. poslanca, kateri nam je z jasnimi besedami pojasnjeval položaj v deželnem in državnem zboru. Najbolj ogorčeni so bili ljudje, ko so slišali, da se jo sprejel »ovi volilni red za deželni zbor tudi z glasovi klerikalcev. Koncem govora je priredilo ljudstvo v zahvalo g. poslancu prisrčno ovacijo ter mu z živioklici izreklo popolno zaupanje. Ko bi videli duhovniki a la Dolenc in Klsnie ¦— kako zaupno so občevali po shodu možje z Barke, Minlič, Vatovlj in Varej z gosp. poslancem in kako prijazno in dobrohotno jim je ta pojasnjeval in svetoval razne reči, ne bi se upali več govoriti o tem možu tem ljudem tako, kakor so za časa volitev. Blizu poldne je bilo, ko se je odpeljal naš ljubljeni poslanec z glasnimi živioklici pozdravljen iz Barke v Matavun, kjer je imel popold. shod. Omenim naj tudi, du je bila Barka okrašena z zastavami in slavoloki na čast g. poslancu. Da __ da — zavedni Brkini so znali za časa državnozborskih volitev ločiti resnico od laži in bodo vedeli, kaj jim je storiti tudi za bližnje deželnozborske volitve, četudi kaplanu Dolencu na Vatovljah glava pred altar-jem poči pod lastnimi udarci, in četudi župnik Klsnie trikrat križem pogleda proti nebu. IZ Dllina, dne f>. avg. 1907. — (Pri-t e p e n i r a z g r a j a č i.) — Tu imamo uprav pasjo vročino, katera deluje tudi na možgane nekaterih letovičarjev, ki niso navajeni na-šeeur podnebju. Par tednov uže kroži po naši mirni vasici karavana teh ljudi, nemškega in italijanskega pokolenja. Njih vodja je neki Sifrid Knapič (seveda tseh), tednik dunajskega lista „die Zeit", ki mitu ravnokar za-byati v morje zadnji steber „mo8ta do Adrye«. Ta »gospod« je menda še vedno brez zobov modrosti in se predstavna za doktorja. Sicer pa ne vemo pravzaprav, kaj je v resnici, kajti na glavarstvu v Gradišči se predstavlja za urednika, nam pa za doktorja. Po dnevu prespi ta družba večinoma vse ure, zvečer pa prileze nalik netopirjem iz hiš ter budi s svojim rjovenjem in kričanjem domače prebivalce in druge letovičarje iz mirnega spanja. Jednako so razsajali pred par dnevi okoli polnoči po vsej vasi. Bilo jih je kakih 15. Staro in mlado, možki in ženske, vse je rjovelo kakor cjsedeno. To pa ni ugajalo drugim letovičarjem, zato so jih iz oken svojih stanovanj energično pozvali k redu. Nekdo pa je vso zadevo ovadil županstvu, nakar jih je dotično pozvalo k opravičenju. Ti junaki pa so se zbali ter se niso sploh prikazali. „Dohtar Knapič" pa je bil par dni pred to obravnavo na glavarstvu v Gradišči, kjer je to zadevo dal na zapisnik — a . seveda po svoje, Dve priči pa imamo, da je rekel Knapiču sam g. glavar, da se ni treba predstaviti na županstvu. Radovedni smo, ako je to res. V tej družbi je tudi družina Schleiner, katera ima v goriškem Raštelju neko prodajah i co manifakturnega blaga, v katero zahaja mnogo Slovencev iz goriške okolice. Zato to prodajalni^ prav toplo priporočamo goriškim in okoličanskim Slovencem. Nekdo iz te dru-hali se je upal tudi zmerjati devinske Slovence s „sciavi porchi". Na devinski postaji pa so zmerjali našega postaj enačelnika, ker jih ni hotel pustiti na peron brez peronskega listka. V kopališču naših knezov pa so vdrli v kabino, zlomili zapah in se tam kopali. Lepa kultura teh nemških štrukljarjev in italijanskih polentarjev. Teh ljudi se ogibajo tudi domači Italijani. Prihodnjič še kaj. Na svidenje »gospod« Knapitschl Dvajset let pozneje. Nadaljevanje |^„Treh mušketirjev". = Francoski spisal: s ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Zlasti pa mu je dala jedna stvar mnogo misliti: F" namreč, kako se izvrši ta beg. Vzbudili so mu P pač upanje na uspeh ; toda prikrili so mu podrob-PJ ki jih je imela hraniti v sebi skrivnostna pašteta. r*i prijatelji so ga pričakovali? Torej je še imel pri-*v p0 petih letih ječe? Potemtakem je bil pač r Privilegiran princ. I Pozabil je, da se ga je poleg prijateljev spomnila t* neka ženska, kar je bilo še bolj čudno; res je, l:^u morda ni bila bogve kako zvesta, toda poza-a Sa ni, in to je bilo mnogo. ,^lo je torej tvarine dovolj, da je vojvoda pre-pJ071"' ° njej; in tako se mu je tudi pri šahu go-jr ravnotako kot poprej pri žoganju: Beaufort je Sam/ 6astn*ki kakor ga je bil zjutraj premagal La •iti. 0(*a t{ n°U8pehi so vendar imeli nekaj dobrega na «ra»mec* tem ie princu minil čas, in prišla je osma Iijj v!jjer J tako so bile vendar dobljene tri ure; po-p l(le tako kmalu noč in z nočjo spanje. Vsaj vojvoda je mislil tako; toda spanec je zelo muhasto božanstvo in ravno, kadar si ga človek želi, takrat ne pride. Vojvoda je čakal do polnoči ter se obračal po postelji kakor sveti Lavrencij na ražnju. Slednjič je vendar zaspal. Toda že pri prvem svitu se je vzbudil: imel je čudovite sanje; sanjal je, da so mu zrastle perutnice; tedaj je hotel seveda zleteti, in sprva so njegove peruti čisto dobro nosile; toda ko je prišel do neke višine, mu je hipoma zmanjkalo te Čudne opore, peruti so se mu strle, in zdelo se mu je, da pada v brezdanje globine, in vzbudil se je ves poten in zmučen, kakor bi bil res padel iz silnih zračnih višin. Nato je zopet zaspal, in vstale so mu nove sanje, še bolj nesmiselne kot prejšnje; komaj je zatisnil oči, ko je njegov duh, ki je poznal sedaj le jeden cilj, namreč beg, zopet krenil nato pot ter hotel poskusiti ta beg. Sedaj pa je bilo drugače: našli so podzemeljsko pot, po kateri naj bi prišel iz Vincennes-a; šel je torej na to pot, in Grimand je stopal pred njim s svetilko v roki; toda polagoma se je začela pot ožiti, in vendar je korakal vojvoda vedno dalje; slednjič pa je postal hodnik tako ozek, da je begun zaman poskušal, da bi šel še dalje: stene so se zbližale ter ga tiščate med seboj; napenjal je v,se sile, da bi se genil % mesta, a bilo je nemogoče; in vendar je videl v daljavi Grimanda, ki je stopal dalje s svojo svetilko; hotel ga je poklicati, da bi mu pomagal priti iz te soteske,' ki ga je davila, toda niti glasu m mogel spraviti Iz grla. Tedaj pa je začul od druge strani, tam, odkoder je bil prišel, korake onih, ki so ga zasledovali, in ti koraki so se vedno bolj bližali, gotovo ga najdejo, nič več ni imel nade, da uteče. Zdelo se je, da so zidovi sporazumljeni z njegovimi sovražniki, da ga tembolj tiščijo, čim rajši bi bil bežal; slednjič je zaslišal La Ramče jev glas, in že je ugledal tega za seboj. La Ramtle je iztegnil roko, mu jo položil na ramo ter se glasno zasmejal; zgrabili so ga ter ga odvedli tja v ono nizko, obokano sobo, kjer so umrli maršal Ornano, Pujdaurens in njegov stric; njihovi grobovi so bili tu, podobni trem gričkom, in četrti grob je že bil skopan ter čakal na truplo. Ko se je torej vojvoda vzbudil, si je ravno tako prizadeval, da bi ostal čuječ, kakor je prej prizadeval, da bi zaspal; in ko je La Ramče vstopil, je bil vojvoda tako bled in tako zmučen, da ga je La Ramee vprašal, če je bolan. — Res, pravi jeden izmed stražnikov, ki je ležal v sobi in ni mogel spati, ker so ga zobje boleli, katero bolezen je dobil zaradi vlažnosti, res, Monseigneur je imel zelo nemirno noč, in dvakrat ali trikrat je klical v sanjah na pomoč. — Kaj vam pa je, Monseigneur? vpraša La Ramee. — E, pravi vojvoda, ti si mi včeraj kvasil o begu ter mi zmedel glavo, ti si kriv, da sem sanjal, da bežim ter si na begu zlomim vrat. La Ranice se je glasno zasmejal. — Vidite, Monseigneur, pravi, to je opomin iz nebes; upam pa, da bodete take neumnosti počenjali samo v spanj ah. . . — In prav imate, dragi La Rainee, pravi vojvoda ter si obriše pot, ki mu je še vedno tekel po čelu, dasi je bil že popolnoma vzbujen, odslej hočem ' sanjati samo, kako bbjn pil in jedel; Iz Dol. Vrtojbe, 5. avgusta 1907. — Ples tukajšnjih sOcijalnih demokratov, ki se je vrgil minulo nedeljo, pokazal je, kako so ti narodni l — Njih vabila na ta ples so bila tiskana v italijanski tiskarni. Godba je bila seveda tudi laška. Prostor, kjer se je vršil ples, bil je obdan —- z eno samo izjemo — s samo rdečimi zastavami. — Ali je to nekdanja narodna zavest naših Vrtojbencev?! In s temi ljudmi se družijo tudi tukajšnji agrarci! Govori se, da se najbrže združi nekdaj nam toli simpatična »Čitalnica", katera sedaj kima, a temi inter^acijonalisti. Nam se to zdi sicer čudno, a verjetno je vendarle. No, časi se pač spreminjajo in ž njimi se spreminjajo tudi vrtojbenske razmere! Nekdaj bi ne rekli, da bo prišlo glede" narodnostnega vprašanja v naši vasi tako daleč. In vprašamo se, kdo_jejvsega tega.kriv? _________ \l BHJine. — V Biljani je bilo sklicano dne 3. avgusta t. 1. novo občinsko starešinstvo k volitvi župana in podžupanov. Volitev se ni mogla vrŠiC, ker klerikalnih starešin ni bilo k seji, radi česar ni bilo za sklepčnost zadostnega števila starešin navzočih. Ker odsotni starešine niso opravičili svoje odsotnosti, naložilo je starešinstvo vsakemu kazen po 40 kron. K volitvi je došel tudi voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču g. vitez Pozzi, kateri je izrazil svoje začudenje, da tudi biljanski učitelj Simčič, ki je občinski starešina, zavzema v občini tako strankaiJip stališče. Ljudstvo je prepira, ki že čez 2 leti traja v občini, do grla sito ter se splošno izraža ogorčenje nad početjem klerikalnih starešin. Čas je, da bi nastal enkrat tako zaže-Ijeni mir in da bi starešinstvo začelo delovati v prospeh in korist občine. Kakor se pa vidi, je strankarska strast pri klerikalnih starešinah obvladala vse druge poštenejše čute. Še nekaj! Naš župnik Kumar se na-prednjakov zelo boji. Ubožec ne ve, kam bi se skril, ko sreča na poti kakega „ prekletega" liberalca; da bi se neljubemu srečanju izognil, išče g. župnik najbolj skrite steze. G. župnik! čemu se bojite liberalcev? Mar zato, ker so ti odkritosrčni ter se ne boje" nikomur pogledati v obraz?! Naše mneje je, da odkritosrčnih ljudi se je najmanj bati. Bojte se bolj tistih, ki se Vam prilizujejo in v kojih notrajnost ne morete videti. — Ponlkfs na Tolminskem, 6. avgusta 1907. — (Posledice požara.) — K dopisu v predzadnji „SočiB dodajamo še sledeče dopolnilo. Kakor že pOrpčano, je zgorela skoro cela vas. Bešila se je živina in le nekaj malega blaga, vse pohištvo je zgorelo. Tudi nekaj živine je zgorelo, enemu kmetu vsa. Zgorelo je večinoma vse seno, ker je bilo večinoma že vse položeno in spravljeno. Tu pri nas spravijo vse domov radi velikega snega, kateri ovira po zimi spravljati seno iz senikov domov. Živina je ljudem ostala, a ji nimajo kaj pokladati in jo nimajo kam dati in, kar je najhujše, sami nimajo kam iti. Čez 150 ljudi je brez strehe. Da bi bilo ljudstvo vsaj premožno, a je baš obratno. Zato je grozno za uboge ljudi. Pomoč je skrajno potrebna. Zavarovani so večinoma vsi, a za jako male zneske, ker se s težavo plačuje zavarovalnima. Ako ne pride od kake strani pomoč, propade več kmetij in več hiš se ne bo novo sezidalo. Ljudstvo je vse obupano. Tava tje in sem po razvalinah in zdihuje. — Je pa res grozno tožen pogled na razdejano, porušeno vas. Ljudstvo je tu pridno. Vsak gospodar se je nad drugim zgledoval. Zato so bili res vsi prav pridni gospodarji, niti enega pijanca ni na Ponikvah. Dasiravno je slab kraj za življenje, vendar se je shajalo s pridnostjo in trudom, a sedanja katastrofa je mnogim vzela pogum in pravijo, da ne bodo več zidali novih hiš. Le nujna pomoč bi rešila te reveže. Zato se apeluje na vse mero-dajne faktorje, da naj blagovolijo preskrbeti hitro pomoč na pristojnih mestih. Z VipaiSkeit. — Alojzij Štreke 1 j ne bo imel upiiva na Dunaju, se je prerado govorilo za časa volitev. Jaz sem vložil prošnjo po g. Alojziju Štreklju na ministerstvo poljedelstva v neki obče koristni kmetski zadevi; in sicer 16. julija odpošljem s pošto isto Štreklju, Dne 18. julija mi odpiše: „VaSo prošnjo sem osebno vročil poljed. ministru ter jo priporočil". Dne 1. avgusta je že bila v tej zadevi poslana komisija, da se prepriča na licu mesta o stvari. Radi tega jaz pravim: G.Alojzij Štrekelj ni šel na Dunaj le gledat zbornice, ampak delovat za narod t — Skušal je torej vršiti svojo dolžnost in ta ni mala; kajti narod s tolikimi potrebami kot je slovenski kmet zahtva mnogo od svojih zastopnikov, Prepričani smo mi kmetje, da je in ostane g. Alojz Štrekelj naš vrl zastopnik, kojemu je mari za blagor trpina — kmeta. Z. V, kmetovalec. Domače in razne nouice* Umrli jO V Badečah pri Zidanem mostu tamkajšnja učiteljica gospa Mara Pšeničnik rojena Praprotnik. — Naj v miru počiva! Pri dopolnilnih lOlItiall v komisijo za obrtniški davek v IV. razred sta bila voljena Peter Bertos in za namestnika Josip pl. Pallich. Slovenska kandidata sta ostala v manjšini, a sta imelaprecejšnještevilo glasov (okoli 150). sfiOricaa proti »Edinosti". — Klerikalni za-grizenci so sila hudi na tržaško „Edinost", ker v zadnjem volilnem boju ni obračala svojih simpatij po vetru iz Goriškega ordinarijata in ni hotela hvaliti dr. Laharnarja. Zato bi se strašno radi maščevali, ne samo nad nEdi-nostjo", marveč tudi nad voditelji tržaških Slovencev, in nG." hujska istrsko slovensko duhovščino proti Trstu. Kar cele kope dolge Članke objavlja v vsaki številki proti »Edinosti", in refrain vsakega članka se glasi: »Istrski duhovniki, poglejte hinavske liberalce, ki se skrivajo za »Edinostjo": proč od njih." »Edinost" se klerikalnim politikom lahko smeje, ker istrski duhovniki pač niso še taki kalini, da bi sedali na lim kakega obskurnega Krem- Dež. odbor za Furlanlje. — Deželni odbor se je hitro zavzel za furlanske poškodovance, katerim je toča 3. t. m. opustošila polja. Poslal je med drugim spomenico na ministerstvo, v kateri nasvetuje sledeče ukrepe: 1.) Izda naj se prepoved glede izvažanja krme iz dežele. 2.) Določi naj se krmi normalna cena, in za višjo cono od normalne naj podeli visoka vlada diferenčne prispevke. 3.) Dovole naj se znižane železniške vozarme za uvoz krme v našo deželo. 4.) Dovoli naj se vojakom, ki pripadajo kmetskemu stanu dopust, da bodo pomagali pri intenzivnih poljskih delih, ki so se izkazala potrebna. 5.) Javne naprave, za katere so denarna. sredstva že zajamčena, naj se nemudoma izvrše. Nadalje daje tudi kmetovalcem v okrožnici na županstva praktične nasvete, kako od-pomoči deloma pomanjkanju krme. Priporoča zlasti, naj sejejo rastline, ki dajejo od septembra do novembra zeleno krmo. K tej akciji deželnega odbora pripominjamo: Lepo in prav je, da skrbi deželni odbor za Furlanijo. A radovedni smo, kdaj se zavzame tudi za Kras, kjer je tudi pobila toča in je vsled suše velik nedostatek krme! Saj so Kraševci tudi naši deželani! »Gorlčlni" dopisniki so se navzeli iz tega lista že precej nesramnosti. Tako je izpustil v zadnji »Gorici" neki »občan" v dopisu »s Krasa" v katerem se menda tomajski učitelj Kenda samega sebe hvali, zopet dišečo imperti-nanco proti g. poslancu Štreklju. Pravi med drugim: dZato je pa Štrekelj zaupil v gosposki zbornici »Bienert vortreten", toda namesto Bienerta dobil je na zadnji 2 črki ministrovega imena zasluženi odgovor". Da se kdo upa na tak način hruliti g. poslanca, potem ko sta že davno pojasnila pripetljaj, g. Gabršček in poslanec sam, je pač taka nesramnost, da bi bil edini odgovor na to primerna brca v tisti del dopisnikovega nečednega telesa, o katerem govorita zadnji dve ministrovi črki. »SOOlOtŽ popelari" se imenuje obskurno društvice goriških neodrešencev. Njegovi člani so začutili nujno potrebo, protestovati na občnem zboru v nedeljo proti premestitvi učiteljišča iz Kopra v Gorico. Skoraj ni vredno tega omenjati, ker je pač vse eno, ali taka mušica vzdipe svoj neupoštevani glasič proti že sklenjeni premestitvi, ali ne. Značilen pa je način, kako so govorili odborniki proti slovenski narodnosti. Predsednik Josip Bru-mat, menda »škribant" pri »Cooperativi" je hrulil vlado, češ, da podpira težnje vse drugo prej nego simpatičnih sodeležanov druge narodnosti, ki hočejo lepo od nekdaj laško Gorico izpremeniti v barbarsko vas! — Da, da, simpatični tem laškim ha-dutežem v resnici nismo, saj vemo, da bi nas radi utopili v Žlici vode! Toda le potolažite sel Mi smo tu in ostanemo, in bo nas vedno več, ne da bi se brigali za to, ali je to po godi kakemu zbesnelemu laškemu obskurnežu ali ne1! Končno se je neki drugi pisač, Quaini, izpodtikal nad slovenskimi napisi. Ta uboga revšeta! Kako se jim cede* sline po tistih lepih starih časih, ko so laški neodrešenci neomejeno gospodovali po mestu in ki kmalu Čas romanji. — Že zopet je prišel tisti letni Čas, ko so klerikalni listi polni Vabil na različna romanja. Ravno se pripravlja veliko romanje v Rim, »Slovenec" od prejšnje srede pa naznanja velika romanja na Sv. Višarje in v Marijino Celje. Zopet znese torej letos naše ljudstvo ogromne svote,denarja v tujino! Doma pa jadikujemo o slabih letinah, toči, suši in drugih takih nadlogah in se sestavljajo načrti, kako bi se rešilo kmeta iz velike revščine. In ustanovljajo se kar politične stranke, ki naj pomagajo kmetom! Ako bi ostal ves tisti denar, ki se ga znese vsako leto v tuje malhe, doma, bi bilo mnogo pomagano. Saj uči vendar katekizem, da je bog povsod, torej tudi pri nas. Slišal Vas torej bo, kjer koli ga molite. Da bi pa imele kake cerkve prednost pred drugimi, tega nikar ne verujte! To je pagan-stvo, ki nikakor ne odgovarja krščanskim naukom. Ne verjemite torej duhovnikom, ko Vas vabijo na draga potovanja! Lepo doma ostanite pa pamet rabite in potem ostane še par kronic več v žepu, ki jih lahko uporabite v koristne namene. Mono. — Iz državne drevesnice so na prodaj irlade žlahtne murve, stare 2 leti, po 50 vin. in 25 vin. komad. Murve za seme pa po 6 K vsakih tisoč. Kdor jih hoče imeti, naj se oglasi na goriškem okrajnem glavarstvu, gozdarski oddelek. Pni SlMOnsM ponzlonat ženskega vzgojeval-nega in naobraževalnega društva »Mladika" v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8. — Ta prepo trebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske dame za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo Cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej ali kako drugo slovensko šolo v Ljubljani. S to ustanovitvijo se omogoči staršem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna uči-lišča. V aavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo kot bodoče dobre in skromne gospodinje. — Skrbi se tudi za to, da se prince lepim vnaojim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje. — Čustvovanje se jim blaži z gojitvijo glasbe in petja, z deklamacijami in s primernim čtivom ter z udeleževanjem primernih umetniških prireditev. — V higieničnem oziru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim utrjevanjem, z igrami in s telovadbo, z izpre-hodi itd. Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak čas na razpolago; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi. — Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za gojenke, ki jim postane vsled tega penzionat prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti. — Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, rodoljub-nosti in ljubezni do domaČih opravil. — Sprejemajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Vpisnine je plačati 4 K. — Redne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pouku. — Izredne gojenke, ki ostanejo čez opoldne v zavodu, plaču-jnjn po 16 K na mesec. —7 Če dopušča prostor, se sprejemajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana meseč-nina. — Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter krstni list. — Odbor izobraževalnega ženskega društva »Mladika" ima pravico, da v posebno nujnem Slučaju, ko bi po kaki gojenki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem oziru pretila nevarnost, to gojenko odslovi, kar se nemudoma naznani staršem. Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene moči. — Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju se uče gojenke v zavodu. Vsak mesec se pošiljajo staršem računi o izdatkih za izredne učne potrebščine, za obiskovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da se deklice vadijo pri vseh svojih izdatkih štedljivosti in skromnosti. Perilo se pere v zavodu, in sicer Životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno. — Vsaka redna gojenka prinesi s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih tudi zaznamovanih stvari, todj in sicer: 1. odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevl u blazino in 3 prevleke; vse kolikor ' preprosto izdelano. 2. G navaduih prt?^! manjše kavne prtiče, G brisalk, 2 otirl'' '* frotiranje in 8 brisač za snaženje umiva]'•? ter vrečico iz debelega platna Zft n *,' perilo. 3. 6 dnevnih in 3 nočne srajce c letnih in G zimskih hlač, 3 poletna foV.^' ska spodnja krila, 12 parov poletnih f ^ parov zimskih nogavic, 24 žepnih robcev J kopdlno obleko; 4. potrebno obleko, ki y-okusno toda preprosto prikrojena in okraje' 3 temnomodre in 2 bela predpasnika 2 n ' temnonnodrihrokaveev; 2 para-firevljev [T domačih črevljev. Telovadsko obleko, bluze h predpasnike preskrbuje na željo staršev '* zavod; 5. preprosto malo košarico za t#! dela s potrebnim šivalnim orodjem; o. 52 „{ nika, lasno in zobno ščetico, ščetico zn Ja, krtačo za obleko, 3 kose mila; 7. v«u *' jenka prinese s seboj malo m veliko žh,, vilice in nož ter obroček za prtič. -- Vod,t ' ¦zavoda poroča staršem vsak mesec o napredka v šoli, o vedenju in zdravstvenem stanju »-,. jenke. V izrednih slučajih se starši takoj i\ veščajo. — Odbor jamči za korektno vod,»^ in vestno oskrbništvo v zavodu. Društiene vžigalice so prinesle hmi j)ru;rj sv. Cirila in Metoda" 3000 kron. Hrvatska družba sv. C. in M. pa je imela letos 04 svojih užigalic že v I. poluletju 9012 kroa dobička. To je res velika razlika, kajti oiividac je, da bi mogla imeti naša družba kaj rg nego 3000 K od užigalic. In kaj je zakrivi!« tako slabe uspehe? Narodna mlaenost';' Tadi ta je sokriva. Kajti znano je, da je »tit ljudstvo težko pripraviti do izvajanja narod nostnega principa tudi na gospodarskem polju To bi se mu moralo žele dopovedati! In tak« smo prišli do drugega krivca, družbe m», Čegava naloga pa je, delati reklamo za družb« in njene naprave? Oči vid no njenega odbora! In zakaj ta v tem oziru nič ali le malo stori! Sploh smo videli na prejšnjem odboru pomanjkanje vsake inicijative, od tod slabi vjjpehi Konečno omenjamo tudi, da delajo hrvaške uži« galice slovenskim veliko konkurenco. Povsod p Slovenskem, zlasti na Goriškem, se prodajajo skoraj več nego slovenske. Zlasti trgovci jih razpečavajo rajše nego slovenske. Ljudstvo pa jih kupuje, misleč, da so to slovenske. -Tudi se trgovci branijo prodajati sloven>ke užigalice. Zato, ker je kupčija znjimineso-: • a&. Hrvaška družba jim da namrei na-^ne procente, kakor pri drugih užigalicah, dočim je dobiček pri slovenskih mnogo manjši. Ze tako je dobiček od užigalic za trgovce mal, pri slovenskih pa nima niti tega. 7m trgovci niso neumni, da bi jih prodajali, zato, da poteče dobiček na veliko v žep zaseb-n e m u podjetniku, ki daje družbi le malenkostno plačilo za reklamo, ki mu jo ' predsedoval skupščini. Bivši predsednik »no* signor Zupan je bil izvoljen za častnega čls^ Župnik Finžgar je predlagal Zupana za t*8 nega predsednika, kar je v nasprotju s p vili. Nato je podal dr. Iv. Svetina taj«^ poročilo za preteklo leto. Dr. Gregor Z«s.^ je ostro kritikoval tajnikovo poročilo ter hteval, naj se družba reorgamauje modami« zahtevam in duhu časa primerno. Natojei. ročal o stanju blagajne notar Aleksander ^ dovernik. Hačuni izkazujejo 63.983 K •' , dohodkov, stroškov 54.G7G K 99 vin., K 79 vin. pa gotovine. Blagnjnikovo p daljši bolezni umrl bivši istrski deželni poslanec Slavoj Jenko. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, ki je stal dolgo vrsto let v prvih vrstah v borbi za pravice slovenskega in hrvaškega naroda v Istri. Daai je bil izpostavljen najljutejšim napadom s strani narodnih nasprotnikov, vendar je krepko vztrajal na braniku za svoj narod in nikoli mu niso klonile moči. *r»'«-SS(S>4?ko si je P"dowl 2a P>'obujo narodne zaveMln^liFnarodno^stvkr v Istri nevenljivih zaslug in vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo v bojnih naših narodnih vrstah, bo le težko izpopolniti. Ves slovenski narod, zlasti pa slovensko istrsko ljudstvo bo ohranilo Slavoju Jenku časten spomin kot nevstraš-nemu boritelju za teptace svoje pravice in za svete narodne svetinje. Pogreb pokojnikov bo danes dopoldne. Slavoju Jenku večnaja pamjat! MlDlSterskl predsednik baron JBeck je došel predvčeranjem s soprogo v Bohinj na letovišče. Stanuje v hotelu sv. Ivan ob bon. jezeru. Ztdrugi gostllRlčirjer, krčmirjev, kivimirjet In Ž|»]e!0Čn!k6V Y Ljubljani. - Lanski izvenredni občni zbor gostilničarske zadruge v Ljubljani je sklenil, da se ima vršiti v doglednem času gostilničaraki kongres cele kranjske dežele v Ljubljani, h kateremu je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz sosednih dežela. Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pečati s to zadevo in se je te dni že volil do-tični pomnoženi odbor in razni odseki za pripravo tega kongresa, kateri naj bi se vršil sredi meseca septembra in sicer 16. in 17. Izdale se bodo na prvo okrožnice vsem go-stilničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posameznim stanovskim tovarišem, da podajo svoje želje, pritožbe in nasvete stanovskih Članov svojega okolišča, kar žele da se na kongresu razmotriva, in ali postavijo svojega govornika ali pa podajo samo pismeno svoje Želje in težnje. To se stori zato, da zamore pripravljalni odbor razvrstiti in razdeliti na razpravo prišedši materija!. Legar nt KrinJSklM razsaja še vedno. V Postojni, kjer je prvič nastopil, je bolnih 70 oseb. Tudi v Cerknici so konstatovali več slučajev. V vojaški bolnišnici v Ljubljani leži na legarju bolnih 41 vojakov in stotnik Breindl. Ljubljanski vojaki so nalezli bolezen v Postojni. Nesreč« M železnici. — Dunajski brzovlak je trčil G. t. m. na kolodvoru v Špifeldu z lokomotivo vlaka, ki vozi na lokalni progi Špilfeld-Radgona. Ubit je bil kurjač Cizelj, težko ranjeni so bili 3 železniški uslužbenci, 2 poštna uradnika in 3 potniki; lahko poškodovanih je bilo več oseb. Tri strojnike je zadela živčna kap in so jih morali prepeljati v bolnico v Maribor. Poštni oficijal Ditz je bil lahko ranjen, poštnemu uslužbencu Ehrentha-terju pa je zlomilo nogo. Materijalna škoda je zelo velika. Osebni promet se vzdržuje na ta način, da potniki v Špilfeldu prestopajo. Hudi nevihti M Češktel. — S Češkega prihajajo vesti o grozni nevihti, ki je razsajala predvčeranjem zvečer. Provzročila je velikanska opustošenja. Zlasti v hrudimskem okraju je bilo izkoreninjenih na tisoče sadnih dreves. Toča je- potolkla hmeljeve nasade. V nekaterih vaseh so razbite strehe. V vaseh Trojovice in Truškovice sta se podrla zvonika. Škoda je ogromna. Zepet nesreči h železnici. — V torek je pri Affreville na železniški progi Alžir-Oran osebni vlak trčil skupaj z nekoliko praznimi vozovi. Govori ae, da je bilo mnogo potnikov ubitih in ranjenih. Prejlljlljl SieilkOI. — Okrajni predstojnik v Miavi na Ogrskem je obsodil tri slovaške učitelje na 15 dni zapora in 200 kron globe, ker so v šolah razobesili zastave v slovanskih barvah. Obtoženi učitelji so se pritožili pri podžupanu, češ, da so te zastave bile hrvatske. ' >džupan je pritožbo odbil in potrdil obsodbo z motivacijo, da v Ogrski imajo samo Hrvatje pravico rabiti svojo zastavo. Učitelji so reku-rirali na ministerstvo za notranje stvari. Rop SlOlliklh Otrok. — Od leta 1883. obstoji „Zgornjeogrsko kulturno društvo" — Felsii Magvarorszagi kultur agvesiilet, katero Slovaki po začetnih slovih imenujejo „femka°. Okrajne skupine femke so razširjene po celem Slovaškem. Femka ustanavlja mažarske otroške vrtce in knjižnice, razširja mažarske časnike, deli mažarskim učiteljem nagrade itd. »Femka8 pa si je izmislila naravnost blazno sredstvo, da namreč slovaške otroke pošilja na južno Mažarsko in jih dit mažarskim obiteljim v rejo, da jih popolnoma preleve v polnokrvne Mažare. L. 1874. so agenti femke stariše pre-g ovorili, da so dovolili odgon otrok na jug. Lagali so starišem, da bodo otroci pri bogatih ljudeh na reji, se izučili rokodelstva in se izšolali ter se v domovino vrnili kakor baroni. 400 otrok so spravili kakor živino v vagone. Nekateri so se res vrnili, toda razcapani in zanemarjeni. Dekleta so se vrnila — zapeljana. Na jug« so se valjala po ječah in tolerančnih hišah. Na jugu so pasli otroci konje in svinje. Drugo otroško ekspedicijo je Femka vprizorila leta 1887. 190 otrok *so odgnali in jih na trgu v Sentecu prodajali kakor živino. Celo neki mažarski list je pisal, da so otroke ponujali kupcem kakor mlade prešiče. L. 1888. je bila tretja ekspedicija. Stariši so otroke poskrili. Žandarji so otroke iskali, toda dobili so le 86 revčkov. Neki kmetje imel svojo hči dva dni in dve noči skrito v neki jami. Četrta ekspedicija je dobila le 15 otrok. Peta ekspedicija se je vršila 1892. Odgnali so na jug 174 otrok. Takrat se je vzdignilo vse evropsko časopisje proti temu barbarstvu, in Femka je nato nekaj časa počivala. Zadnja ekspedicija se je vršila 17. maja leta 1900. v trenčinskem komitatu. Odgnali so na jug 24 otrok; ministerstvo je v to svrho dovolilo Femki 3000 kron. Trpljenj« Poljakov ni Pruskem. - Kakor znano hoče pruska vlada na vsak način uničiti poljski narod, ki prebiva na Poznanjskem in po drugih pruskih deželah. Pritiska jih na vse mogoče načine. Ne smejo vzdrževati niti svojih šol, vlada pa jih tudi ne da. Kaznujejo se celo oni, ki privatno poučujejo v poljskem jeziku. Brutalno se kaznujejo oni šolski otroci, ki govore* med seboj v materinščini. Razven tega pa je izdala pruska vlada Že črez 1 miljardo za pokup poljskih posestev in naseljevanje Nemcev po njihovih deželah. Sedaj pa hoče predložiti deželnemu zboru celo zakon, po katerem se bodo mogla poljska posestva celo razlaščevati in prodajati potem Nemcem. No, Poljaki so trda kost in naravnost jekleno se upirajo nemškemu terorizmu. Kajti poljsko prebivalstvo je čudovito zavedno in naravnost fanatično v boju za svoje pravice. Za to najbrže ne bo imela uspeha niti ta akcija nemške vlade, ki kaže v vsi nagoti živinsko brutalnost in odurnost nemškega elementa, kjer je v večini. Tudi Nemci sami priznavajo, da najbrže ne bo uspeha, zato se branijo, sprejeti ta zakon. Kajti kljub vsemu nasilju je zrastlo poljsko prebivalstvo mogočno. V sto letih se je več nego počet-vorilo. V kraljestvu poljskem je narastlo od 2,717.287 v letu 1816. na 11,312.275 v letu j 1905. — Sestmek nemškega cesarja In ruskega carja. — V torek sta se poslovila v Svinemiinde oba vladarja. V slovo je bil na ladji carjevi zajutrek, pri katerem je car napil nemški mornarici, omenjajoč prijateljstvo med obema narodoma. Cesar se je zahvalil carju, povdar-jal staro prijateljstvo med obema državama ter napil earju. Opoludne je odplula ladja »Standard" s carjem proti domu. Ni Francoskem so se te dni izvršile volitve v francoski vrhovni svet. Klerikalizem je bil poražen tudi pri teh volitvah, reakeijo-narci in tzv. nacijonalci so namreč izgubili 41 glasov. Tudi zmerni progresisli so bili poraženi, zmago pa slavijo republikanci in radi-kalci, t. j. sedanja odločno protiklerikalna veČina. Francoski narod, ki koraka že od nekdaj na čelu napredka, je obsodil klerikalizem tudi sedaj*—in vse kričanje proti brezvercem in framazonom ne pomaga nič. Maroko. — Francoska vlada je poslala pred Casablanco 3 križarice, da bodo varovale Evropejce. V mestu ni še miru. Ko sta francoska bojna ladija »GalileV in neka Spanjska križarica izkrcale moštvo, so ga začeli Kabili (neki arabski narod v Maroku), obstreljavati. Zato je Galilt-e bombardovala marokanske hiše okoli Casablance. Dirki Peking-PuiZ. — Princ Borghese, ki j edini še vstraja na poti v Pariz izmed več dirkačev, je prišel predvčeranjem v Berlin. Odtod ae poda v Pariz, — končni cilj dirke. ReztresSl Učenjak. — 82-letni profesor Monchot v Parizu se je pečal delj časa s problemom, kako izkoristiti solnčno vročino, in je 1. 1378. napravil duhovit aparat, s ko-jim je koncentriral gorkoto solnčnih žarkov. Akademija je obdarila tega raziskovalca, postal je profesor v Tours in Beims, in slednjič je živel samo svojemu raziskovanju v Saint-Lambert-u. Pri tem ni niti opazil, da se je začelo ženi mešati, daje delala dolgove in da je strahovala'različne eksekutorje s samokresom. Pred osmimi dnevi so je pripeljali v norišnico. Profesor se je čudil, ko so mu zaplenili vse premičnine; najlepše pa je to, da je imel profesor od drŽave letno rento 4000 frankov, katero je pozabil sprejemati in to že skozi tri leta. PremlČnlCI MIK se imenuje ona krasna velika zvezda, ki žari že več časa na večernem nebu kot večernica. Ta zvezda je enake vrste kakor naša zenrija. Giblje se namreč okoli svoje osi in okoli solnca in spada v vrsto premičnic (planetov). Manjšajo nego naša zemlja in je bližja solncu. Sedaj je oddaljena od naše zemlje samo 60 miljonov kilometrov Ze več let ni bila tako blizo. Zvezdoznanci jo sedaj kaj pridno gledajo s svojimi, nalašč za to jako umetno sestavljenimi daljnogledi m jo tudi fotografirajo. Učenjaki jo namreč preiskujejo, da izvedo, kaka je njena površina. Zlasti jih zanima, ali živ<* tudi na tej zvezdi bi živeli ljudje samo na zemlji, ki je vendar eden najmanjših planetov, in ne tudi na drugih, ki so enaki kakor naša zemlja. Vendar pa se dosedaj še ni prišlo do pravih spoznanj, ker še nimamo tako natančnih daljnogledov. Odprto pismo.*) Gosp. Jožefu Paulica, županu v> u Rihembergu. be pred razpustom stavbene bolniške blagajne Madile e Comp. s sedežem tu, — prilično meseca maja lanskega leta Vam je oddalo podjetje v zmislu § 17. društvenih pravil ves inventar v varstvo, katerega so zvozili v Vašo hišo v „Getia. Ko se je potem septembra meseca istega leta preštelo omi-Štjeno opravo, manjkal je velik del tega inventarja kakor n. pr. veliko število novih rjuh, obrisalk, svetilk, stolic itd. Dvignil se je bil takoj krik, da so bili tatovi v Vaši hiši. — Ključ se je bil — ne-vem prav ali izgubil ali zlomil, iatina pa je, da se je bilo poklicalo kovača Simona, da odpre sobo. Kdo je bil tat, oziroma tatovi, se ni niti preiskovalo — dasiravno ste bili Vi kot župan dolžan ukreniti potrebno, da bi se bil i iztaknilo hudodelce. Pred lanskim izletom tržaških veteranov v Rihemberg nosili so Vaši ljudje stolice iz Vaše hiše v „Getia v ono, kjer bivate, t. j. v »Frlanico" ter se ni videlo, da bi se bilo prenašalo iste nazaj, kamor so pritikale in tudi niso bile sprejete v zapisnik z drugim inventarjem temmanj prodane na tozadevni javni dražbi. Ker je bil prebitek označene bolniške blagajne, — glasom pravil namenjen v dobrodelne namene, t. j. ubožnemu zakladu občin Rihemberg in Dornberg, usojam si staviti Vam sledeča vprašanja: 1.) Kam so prišle te stolice? (stolic je bilo 14 in sicer 12 priprostih po K 1.70 is 2 fi-nejši po K 5.20 vsaka). 2.) Zakaj niso bile sprejete v zapisnik dd. 3./9. 1906 in potem prodane z ostalim inventarjem na javni dražbi? 3.) Zakaj niste naznanili tatvine ces. kr. orožništvu oziroma sodniji ter na ta način omogočili iztakniti hudodelce? Ker je zadeva jako važna. Vas prosim, da blagovolite čim prej odgovoriti. V nadi, da ugodite moji prošnji se Vam priporoča Vaš udani sosed Vinko Cigoj. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Preklic. Mi dva sva razposlala, ne da bi bila pooblaščena, okrožnice in cenike, po katerih sva se izdajala kot imejitelja zaloge, tvrdke meh. bombaževne predilnice: Ritter, Ritt-meyer & drug. v Gorici. Obžalujeva, da je dalo to povod ne-sporazumljenju, preklicujeva s tem vse, kar se tiče tega in se zahvaljujeva zgoraj omenjeni tvrdki za naklonjenost, katero je nama izkazala pri tej priliki. Hedžet a Korilnik - Gorica. UČENCA sprejme takoj modna trgovina J. Zornik Gosposka ulica št 10. Išče lepo opremljena sobo brez hrane. Kdo, pov6 upravništvo. Strjen je krviltd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolimi št. 244. Gospa G. v M. pi8e: ,Uaše sredsiuo mi je hitro pomagalo.", Knjigovodja obenem tudi izurjen korespondent, uešč slouenščine in nemščine u gouoru in ===== pisani ===== se sprejme s 11. septembrom 11. Prednost imajo oni, ki so vešči italijanščine. Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovič, Cerknica pri Rakeku. Hotel JM zlati tajlji" u Solkan pri Gorici v bližini »Mizarske zadruge". Toči izvrstna bela in črna vina, 1 istrski refošk, kraški teran in pristna ' 1 bela domača vina. — Žgane in droge 1 opojne pijače več vrst. — Izvrstna ' 1 kuhinja postreže ob vsakem Časa z 1 mrzlimi in gorkimi jedili. . .. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogcbrojen obisk se toplo j priporoča flnton Ifiilost, lastnik. Cigtef Cujte Prej 18 K sedaj 7 Krasna remontoir-Gloria srebrna ara s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoCa, 3 leta garancija, poSilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss — Dunaj XIY.|3. Seohshauserstr. 6|6 Anton Potatzkjf v Gorioi. Na Bredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kipevaliee ¦Iriberikeit li drebnea« b!i|t ter tkuli, preje In iltlJ. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. potrebSCiue *