166. števlllm.
I LJubljani, v Mrtrt ZB. Julija I9Z1.
LIV. leto
SLOTEHSKI
izbala vstk du popoldne, imaili ntitlje ta praialka.
tnsaatl t Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 27 mlm višine l K,
od 30 mlm vlSlne dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 mlm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2"—> Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnftatvo „Slov- Naroda1' in „Narodni Tlakama" ulica it 5, pritlično. — Telefon 41 304.
SmaUova
Slotamkl Naro*'   v«i|« v &lnkl|ani ta po ••4111
it
• Jugoslaviji
celoletno naprej plačan v K 300--polletno 150— 3 mesečno. • 75-— 1      - .......25—
V InoMamalvo i
celoletno K 480*—
polletno ..»».♦;• „240*— 3 mesečno „120*—
*.       ..*«.... 40
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeto v prvič naročnino vedno   9MT P<> nakaznici. Na samo oismena naročila brez noslatve denarja se ne moremo oiiratt.
UroduLitvo „Slov. Naroda« Knaflova ulica it  5,   1. nad«lrop|8
Telefon štev. 34.
Dopise »prele
le podpisane in zadostno Irankovane. Rokopisov ne vrača. "W
Posamezna številka velja 1*20 11
Poštnina platana v gotovini.
~~ f i"| ~ r f  TiliTu - i mmm ll -■. -, . ,n---1*--r»»--i-1—r-r—
Kranj — sokolje §iiezdo.
(Govor staroste J. S. S. dr. Vladi mir i a Ravnikarja
skem jubileju.)
ob sokol-
Bratje In sestre? Srce nam ie radostilo, ko smo v jutranjem soln* cu pozdravljali ob bistri Savi Kranj, to sokolje gnezdo na sivi skali. Pozdravljali krasoto kraja, lepoto njegove duše. Zakaj Kranj nas ni nikdar varal, kadarkoli je narod apeliral nanj. Visoko je dvigal svoj prapor narodnosti in naprecU nosti, to tudi v časih, ko smo mo* rali zdvajati ob značajnosti marsi= katere postojanke, ki je veljala za našo trdnjavo. Dva genija mu da= jeta svojo signaturo; Prešeren in Jenko, nesmrtna naša pevca, proro* ka o boljši bodočnosti našega na* roda, o osvobojen j u njegove do* movine, zatirane in vsemu svetu ne? poznane. V tej veri je ras tel Kranj, ta vera mu dajala pogum, neustra* šenost, značaj in neupogljiv tilnik. In ko so milše zvezde nam zasijale, tedaj je bil Kranj zopet prvi, ki je poleg naše stare preizkušene tro* bojnice visoko vrh svoje strehe za? sadil prapor jugoslovenski, simbol naše svobodne države, našega ufe* dinjenega troplemenskega naroda.
Zato veljaj pred vsem moj po* zdrav imenom Jugoslov. sokolske* ga saveza nasi gorenjski metropoli in njenemu meščanstvu.
Pa nismo prišli danes semkaj paradi vas. Prišli smo proslavljat jubilej vašega Sokolstva, radovat se ob tem jubileju ter vam prina* Sat svoje čestitke. Ni to jubilej go? tovega števila praznih let. je to ju? bilej dela, onega podrobnega in vstrajnega dela, ki z njim misel so* kolska hoče pomlajenje in preroje? nje našega naroda. In to hočemo. Vsemu svojemu narodu hočemo dati krepkih mišic, zdravja in je* klene volje, duha svobode  in na*
Eredka, fizične in moralne sile. ►vigniti hočemo ta narod iz nje* govih nižin, sporediti ga hočemo drugim, Četudi po številu večjim narodom; velik in silen mora po* stati in z njim velika in silna nje* gova država. Sokolska misel oživ* lja naše delo, zato bo to delo zrna* gonosno, zakaj večna je resnica, ki nosi našo misel. Ta misel nam je
dala preživeti dobo robstva, z njo hočemo v dobi svobode dati svoje* mu narodu rast in veličino. In ker je misel večnoresnična, ker je ne* ranljiva in neminljiva, zato bo šla preko vseh zaprek, preko vseh na* sprotstev, preko vseh pastirskih pisem in drugih klevet.
Teh 25 in več let, odkar je bila vznikla sokolska misel v vaših sr* cih, nam je zarisala zgodovina na* šega naroda, zgodovina njegovega suženjstva in trpljenja, zgodovina njegove nadčloveške borbe in klju-bovalnosti, zgodovina njegove zmage in njegovega osvobojeni a. To zgodovino v vseh njenih fazah je preživljalo in doživljalo tudi va* še Sokolstvo. Doživljalo ne s praz* nimi frazami in paradami, doživ* ljalo s pravim in resničnim sokol* skim delom. Vaša delavnica pa vam je bila bila telovadnica, do* bro vedoč, da le tako delo rodi trajne vrednote, da le tako delo smemo imenovati delo sokolsko.
Ne rečem, imeli ste pri tem srečo, srečo, da vam je bila mila usoda naklonila celo vrsto idealnih mož, prožetih sokolskega duha. vernih učencev Tvrševih, ki so vam bili vodniki, ki so vam utirali pota, ki so vam kazali smeri, v ka* terih vam je hoditi. Cela vrsta jih je bila, a naj imenujem, da ne hva* lim živečih, zlasti tri brate, ki so mi v živem spominu: Evgen in dr. Gvi? don Sajovic ter dr. Janko Šavnik. So to bratje, ki jih noben Sokol ne sme imenovati kakor z globokim spoštovanjem in s hvaležnim spo* minom. Njihovo delo je segalo daleč preko tega obzidja. Postali so last vsega jugoslovenskega So* kolstva.
Ako torej danes dajemo pri* znanje vašemu delu, ako vam po* klanjamo svoje čestitke, tedaj sto* rimo to z iskreno žel^o, da nada* ljujete svoje delo v duhu svojih ve* likih, žal prerano preminulih Soko* lov. Skušajte biti, kakor so bili oni, da boste, kakor oni vam, vi dru* gim v izgled!
S
Slovesni sprejem kr. namestnik g, Ivana Hribarja o Ljubljani.
IVANU HRIBARJU ob prihodu v Ljubljano.
Spet vračaš se v Slovenijo domačo, zasužnjeno nekdaj, svobodno danes.
Ljubljana bela ni še pozabila na leta tvojega županovanja. Kako bi mogla sploh kdaj pozabiti: saj ves napredek njen poslednje dobe najože zvezan s tvojim je imenom; in ko že davno tebe, nas na svetu ne bo, še dela bodo govorila, ki si ustvaril jih, potomcem našim.
Usoda kruta — ne, zavist zelena,
sovraštvo slepo, črna nehvaležnost
te s tvojega potisnila je mesta,
te je v prognanstvo slednjič prepodila...
In mislili so. da so te ubili.
A mi smo verovali, da spet prideš.
Čakali smo, čakali, da se vrneš.
čakali dolgo, dolgo smo čakali . . .
In zdaj si zopet tu. Namestnik prvi v Ljubljani nati prvega vladarja Slovencev, Srbov in Hrvatov, Kralja
Že v včerajšnjem uvodniku smo kratko očrtali politične cilje našega kraljevega namestnika g. Ivana Hribarja, cilje, za katere je dajal g. namestnik inicijativo in jih zasledoval vse svoje življenje z vztrajnostjo in veliko žilavostjo. Čudovito naključje! Pred sedmimi leti ob izbruhu svetovnega požarja je skušala Avstiija, oziroma Dunaj, zadati živi ideji jugoslovenstva smrtni udarec, skušala je Jugoslovene iztrebiti in razkropiti. Pozaprla je vodilne može, med njimi tudi g. Ivana Hribarja. Danes pa se g. Ivan Hribar kot naš kraljevi namestnik vrča v belo, svobodno Ljubljano.
Umevno ie, da je vladalo med ljubljanskem prebivalstvom veliko zanimanje za prihod g. Ivana Hribarja. Že pred 5. uro popoldne je bila pred glavnim kolodvorom zbrana številna množica ljudstva, med njimi tudi marsikateri prijatelji in znanci namestnikov! Na peronu so se sestali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, načelniki uradov, dalje korporacije ter razna politična, gospodarska in prosvetna društva. Ljubljanski in šišenski Sokol, pevski društvi »Ljubjanski Zvon« in »Slavec« z zastavami. Ljubljana sama je ob tem slovesnem trenotku po vseh glavnih ulicah razobesila številne narodne in državne zastave.
Prihod in sprejem.
Med viharnimi klici in ob zvokih godbe Dravske divizije je zavozil mariborski vlak ob pol 6. na kolodvor. Izstopivšega namestnika je prvi pozdravil dosedanji predsednik deželne vlade g. dr. Vinko Đ a 1 t i č:
»Gospod minister! Z velikim veseljem si štejem v čast, da zamorem pozdraviti
Osvoboditelja, na tla svobodna
sedaj prihajaš. Bodi nam pozdravljen!
V to hišo pot gre tvoja, ki nedavno
so iz nje na tvojo neupogljivo glavo
grmele strele onemogle jeze.
To zadoščen e dala ti je Usoda!
In s tabo tudi nam vsem ga je dala!
Pozdrave iskrene, tople sprejmi danes vseh teh, ki v oni črni mrzli noči so s tabo upali rešitve dneva!
Samo pozdrave? ... Željo tudi imamo — o daj, da se prav kmalu nam vresniči: železno metlo — trdo to besedo odpusti nam, saj nam jo narekuje skrb in ljubezen le — železno metlo v roke si vzemi, z njo smeti pomedi. ki so ostale iz nesnažnih časov in marsikje še delajo nadlego in tu in tam Še kužijo ozračje . ..
S to željo te pozdravljamo v Ljubljani: še mnogo let nam svež in zdrav ostani!
Ljubljana. 26. julija.
Vas kot moža, ki je posvetil vse svoje delovanje in stremljenje veliki ideji ujedinjenja našega naroda. Danes z mirno dušo prevzemate težavno in častno mesto. V imenu vsega državnega uradnlštva Vas zagotavljam, da Vam bomo pri tem zvesto stli ob strani. Klicem Vam: Dobro došli v beli Ljubljani!«
Pozdrav Ljubljane.
V imenu mestne občine je g. namestnika pozdravil mag. ravnatelj' g. dr. Miljutin Zamik s temperamentnim nagovorom:
»Gospod minister in kraljevi namestnik! Prinašam Vam pozdrave mesta Ljubljane! Kot nosilec najponosnejšega naslova se vračate v središče Slovenije, namestnik ste našega častitljivega kralja. Sveta številka »sedem« igra dane« neko vlogo. V teh dneh je poteklo sedem let, odkar ie A v stro-Ogrska zanetila s svojim ultimatom svetovni požar. Po kratkih sedmih letih se je obrnil svet Prav iz tiste hiše, v kateri so se sklepale za nas Slovence najponlžcvalnejše odredbe in vsa preganjanja, iz iste vladne palače boste VI, gospod kraljevi namestnik, odslej vodili slovenski del naše ujedinjenje domovine ▼ Imenu našega kralja. Mogotci pa, ki so Vas bili v polpreteklem času poslali v prognanstvo. izginili so v silni grozi na vse strani, nespoštovani In skoro pozabljeni. Smemo pač tudi v tem primeru reči, da ie svetovna povestnica — svetovno sodišče.
Veliko zadoščenje za vsakega Jugo-slovena je Vaš današnji povratek.
Ljubljana pa ima še posebne razloge, da je vzradoščena do dna srca in ponosna
ravno na Vaš prihod, gospod kraljevi namestnik! Saj ste njen častni občan - meščan in ste ji do!go vrsto let županovall tako, da je naše mesto na v>.eh koncih in krajih tndl danes živa priča ono nepozabne dobe svojega prenovljenla. Dalje pa se Ljubljana la-duje Vašega prihoda, ker se z Vašo osebo vrača v našo sredo na najvplivnejše mesto Ya<a silna volja do dela in Vaš široki zmU sel za napredek. Ljubljana se gotovo ne vara v svoji nadi. da bo njeno ol vinsko zastopstvo in njen uradni aparat imel v Va* zasiombo in gonilno moć, ki bosta občini v vsakem ožini pomagali ne le izlečiti vse ono, kar nam je prizadejala vojna« ampak jo bosta podpirali tudi pri uada'jnem njenom preobračaliiu iz sedanje skromnosti v moderno in glavno mesto zapadnoga dela jugoslovcn^ke kraljevine. Zlasti pa Vas prosimo, da posvečate svojo pa/njo vsem okolnostim. ki zamore j o izb<>lj*ati težki go-spodarsk položaj pretežnega dela našega prebivalstva.
Pozdravljam Vas, gospod krallevl namestnik, kot najboljšega brata med brati želeč Vam najboljšo dobrod ŠUco s hlebom in soljo! Živeli v beli Ljubljani!«
Pri zadnjih besedah j2 podala gdč. Juta Zarnikova g. kraljevemu namestniku šopek cvetja in po magistrarnem slogi na tast hleb in sol.
Zatem je pozdravil namestnika, z- dr. Zahorsky, ataSe češkoslovaškega generalnega konzulata mesto odsotnega gen. konzula dr. Beneša In v Imenu češkoslovaške kolonije. Generalni vikar In stolni proSl monsign. Andrej Kalan ga je pozdravil T imenu duhovščine. Poveljnik Dravske divizije general D o k ić za vojaštvo. Kmet J. Ce me Iz šlške za Samostojno kmetsko stranko in g. Anton Pesek v imenu NS3L
Za tem je g. kraljevi namestnik Izrekel zahvalo v iskrenem, toplem in politično, zanimivem govoru:
Govor kraljevega namestnika.
NTa lepih besedah, katere sem čul oft vas vseh, srčna vam hvala! Prihajam m Ljubljano, v mojo milo LJubljano, v katerf sem toliko časa deloval in kateri sem mnog6 svojih moći posvečaj kakor tudi za povzdU go slovenskega naroda. Ali pustimo na stran osebni moment Res je, da me Je silno razveselilo, ko sta mi Nj. Vel. kralj Peter In naša vlada izkazala veliko zaupanje, ko sta me postavila na čelo moje slovensko domovine na moja stara leta. Zelo me Je razveselilo to zaupanje, da bom mogel lo na svoja stara letn pripomoči h konsolidaciji naše velike ujedinjene domovine, ra katero sem že deloval v oni dobi, ko Je visel nad mano Damoklejev meč, v kateri bi nie lahko stalo tudi mojo glavo.
Ako sem tedaj ime! poguma delovali za to idejo, morete verjeti, da imam sedaj tudi moči, ako ml sizične moči ne opešajo, da morem z odprtim vezirjem delovati za oni ideal, za katerega sem deloval pod avstrijskim režimom.za ujedinjenje nafe slovne in mogočne domovine. Nadejam se, da bo postala še slavnejša, ako bomo vsi v vseh slučajih videli, kaj smo ]1 dolžni.
Baška.
Baska ie bila pred vojno mnogo bolj znana v Pragi, nego v Ljubljani. Odkar so si tu Čehi uredili svojo morsko kopališče (to je bilo menda 1. 1910.), je vsa Praga govorila o Baski. In zgodilo se ti je predpustom na plesu, da te je ljubezniva plesalka na Žofinu z vso navdušenostjo vprašala:
»Ali ste že bili na Baski?«
»Ne.«
»Vi, Jugoslovan . . .«
In ta Jugoslovan je šele sedaj začel zbirati svoje jugoslovenske zemljepisne pojme in je premišljal, kje je pravzaprav ta Baška. Med tem pa se je k sreči razgovorila njegova plesalka s tako zgovornostjo o Baski, da je popolnoma pozabila, da njen plesalec o Baski ničesar ne ve.
Toda iz njenega pripovedovanja ie mogel sklepati, da mora biti to kopališče nekaj božanskega, in je bil ponosen na to, da je čudoviti krad nekje tam doli pri nas — na jugu.
Da bi drugič več ne prišel v zadrego, se je na nasvet svoje plesalke ustavil drugi dan pred hotelom »Zlata gos«. Ondi je videl veliko sliko baškega kopališča in tudi zemljevid, ki ga ie poučil, da leži toliko proslavljena Baška na otoku Krku, torej prav blizu — ali pa recimo —- skoraj pred nosom Ljubljane.
Toda takrat smo še malo znali ceniti »naše morje«, in Slovenci so le malo obiskovali naša morska kopališča.
Letos pa ie Baška postala tudi v Ljubljani popularna. Baška tu, Baška tam — in toliko priprav in proslav, da sem se končno tudi jaz odločil, da grem pogledat slavno Baško.
»Ne hodite v Baško! Tam so sami Ljubljančani, puščoba in dolgčas,« mi je rekla na poti neka Ljubljančanka, jaz pa se seveda nisem dal odvrniti.
Kar se tiče Ljubljančanov, imam tudi jaz svoje mnenje, ampak na letoviščih so znali biti vedno bolj veliko-mestni nego doma in so znani povsod kot zabavni gostje. Zato me to ni ostra-šilo.
Spomnil sem se celo na čudno zgodbo nekega Ljubljančana. Ta Ljubljančan ie bil v tistih letih, ko bi se človek rad iznebil samskega stanu, pa ne najde primernega para. Glede Ljubljančank je imel ta Ljubljančan iako slabo mnenje: rekel je, da ne znajo lepo hoditi, da se ne znajo lepo oblačiti itd., skratka, prišel je do zaključka, da Ljubljančanka ne bo njegova žena. S tem svetim sklepom je odšel v svet. Ustavil se ie v nekem nemškem letovišču, da si tam najde primerno družico življenja, ki bo odgovarjala njegovim nazorom. In zgodilo se je takoj prvi dan, ko se je pojavil novi gost na promenadi, da se ie nekaj korakov pred njim pojavila deklica, ki je imela vse lastnosti, kakor si je on predstavljal svojo bodočo ženo: hodila je lepo na drobno, kakor po njegovem mnenju ne znajo Ljubljančanke in oblečena ie bila lepo, moderno (on je to imenoval po 1 dunajsko »Sik«) itd,, skratka — pospe-
šil je korak in jo je pogledal. In glej, tudi ona je obstala in ga pogledala.
Tako čuden slučaj. V Ljubljani ni tu nič, tam nič, tu v nemškem letovišču pa takoj prvi dan tako lep uspeh.
In tako se je začel letoviški roman, kakor se jih začenja sto in sto: prvi dan pogled, drugi dan dva, tretji dan nasmeh itd. Naš Ljubljančan ie bil v resnici zalubljen: vsak dan ie stal in čakal, da bi prišla mimo in ona je res prišla, celo prijazno ga ie vselej pogledala, on pa v svoji zaljubljenosti ni imel poguma, da bi se ii bližal.
»V Ljubljani« ■— si ie mislil — »bi to šlo lahko: tam ni treba ceremonij. Ampak tu, v velikem svetu, človek vendar ne sme pokazati, da ie iz Ljubljane in da morebiti ne ve, kaj se spodobi . . .«
In je hodil in hodil in oboževal svojo neznanko, ki se mu je zdela tako znana, kakor da jo je že davno nekje videl. Toda nekoč je čital v nekem romanu, da je pri zaljubljencih navadno tako. da si zde znanci na prvi mah, ko se vidijo. Itd.
Končno sta se seznanila. Govorila sta seveda nemški, ker je bil prej to občevalni jezik tudi naših letovišč. In Človek vendar ne sme takoj pokazati, da ie iz Ljubljane. Pri svoji izpovedi le naš Ljubljančan svoii ljubljenki takoj v začetku tožil o Ljubljančankah, češ, da so take in take — in vse zanič.
Deklica se ie lepo smejala, ker pravijo, da to ženskam vedno ugaja, če kdo na druge zabavlja.
In tako sta hodila dan za dnem: naš Ljubljančan je med dosegel že lepe letoviške uspehe, tam za nekim drevesom ie prišlo do prvega poliuba, in ko ie nekega večera spregovoril svojo odločilno besedo, češ, da ona mora biti njegova žena, mu je odgovorila slovensko: »Kako, ko sem pa Ljubljančanka!?«
Ljubljančan je bil zelo presenečen, ker je šele zdaj spoznal, da ga je prvi dan le zato tako pogledala, ker se ji je zdel znan in da jo je on najbrže že v Ljublini videl.
Toda ona je bila pač izjema med vsemi, in tako je šla ljubezen nemoteno s polno paro naprej — in prišlo je srečno tudi do poroke.
Kako je bilo potem v zakonu, ne vem: upajmo, da sta bila oba zadovoljna. Sicer pa roman sega navadno samo do poroke, nadalje nas ne zanima, pa tudi ni moi namen pisati vam kake letoviške romane. Hotel sem le povedati, da imajo Ljubljančani in Ljubljančanke o Ljubljančankah in Ljubljančanih predsodke, ki niso opravičeni — zato pa tudi mene ni mogla odvrniti od Baške opazka, da so tam Ljubljančani.
Seveda so, pa še prav veseli in dobre volje. In ker sem tudi jaz v tistih nevarnih letih ... Pa kai bi vam to pravil! Hotel sem vam samo povedati, kako je na Baski.
Rekli smo, da so predsodki pogosto krivični — in to ie tudi v tem slučaju. Zato me predsodki — hvala Bogu — niso zadržali na moiem potu: boli neprijetno pa ie bilo, ko mi je nekdo pravil, da je na Baski in vseh na-
ših morskih letoviščih nabito polno, tako da ni nlkier več prostora, oziroma kakor je on rekel, da vsi spe »drugi vrh drugega«.
To bi bil bolj resen pomislek. Pa tudi take govorice so navadno neresnične in kakor so izjeme povsod, tako se tudi na letoviščih, pa naj so še tako polna, dobi vedno Še kak prostor za enega človeka.
In tako sem srečno prišel v Baško in lahko vam o njej poročam popolno resnico, posebno ker se nam obeta mnogo novih slovenskih gostov.
Baška je naše morsko kopališče. kj ima veliko bodočnost. Na jugovztočnl strani otoka Krka se zajeda morje gIo>-boko v zemljo, tako da ie ves zaliv odprt proti vzhodu. Tam se vidijo Dinarske alpe z Velebitom. Morje valovi od tam neprestano v naš tihi baški zaliv in tu je vse, kakor nalašč ustvarjeno za veliko morsko kopališče. To so spoznali Čehi, ki so si tu postavili moderno urejen hotel in so postali tu stalni gostje. Tudi letos je hotel »Baška« poln, koncert dan na dan, in tam ob morju so si postavili tudi če*ki skanri svoje prostore: prišli so pogledat nase jugoslovensko morje in so se tu utaborili.
Poleg češkega hotela se dviga naš slavni hotel »Velebit«. Naš ku'egazda, gospod Tudor, je bil v začetku vojne naš gost v Ljubi'ani: dva meseca je stanoval v p. t. grand hotelu »Ljubljanski grad«. Kot pošten Jugosloven sa naravno ni mogel nikjer drugie nastaniti. Komfort tam na našem Gradu al-
2 stran
SLOVENSKI NAROD*, dne 23. Julija 1921,
Stev. 166
Zakon za zaščito driaue u zakonodajnem
odboru.
Komunistični mandati razveljavljeni! — Ekspoze Pribičevića.
— Beograd, 27. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je imel včeraj ob 5. papoldne svojo prvo sejo, k a* terc se je udeležila tudi vlada. Mi* nistrski predsednik g. Nikola Pašić je obširno poročal o motivih, ki so dovedli vlado do načrta zakona za zaščito države. Vlada je prisiljena poostriti odredbe proti komunistič* ni propagandi. Minister pravde za* hteva, da se razveljavijo vsi man dati komunističnih poslancev. V vladi sami vlada trdna solidarnost.
Dosedanji predsednik dr. N i n» č i č je nato v seji poročal, da je treba voliti predsednika in pod* predsednika. Okoli 6. vre zvečer so v sejno dvorano vstopili nekateri komunistični poslanci, in sicer ŽL vota Milojkovič, Trebinjac in dru^i.
V zakonodajnem odboru ie razvil minister notranjih del Sveto« zar Pribičevič obširen ekspoze o sedanjem notranjepolitičnem polo= žaju. Podal je razvoj atentatov. Omenil je med drugim, da so komunisti v inozemstvu razširili vest. da ie zadeva atentata na regenta izmišljena in da vladda pri nas re* akcijonarni »beli teror«. Dosedanja sodna preiskava pa je dognala, da je za vse te atentate odgovoren iz*
vršilni odbor komunistične stran* ke. Po umoru Draškovićevem se ie izkazalo, da je bil atentat čin bolj* ševiške trojke, članice komuni* stične stranke, da so vsi dotedanji aretiranci in atentatorii v tesnih stikih in v zvezi s komunistično stranko.
Minister Pribičevič je nadalje razvijal pomen novega zakona za nadaljni obstoj ustavne države, ka*
tero moramo ščititi pred razdiral* nimi elementi. S ponosom je mini* ster Pribičevič poudarjal, da je po* nosen biti v obrambi domovine re* akcijonar.
Komunist MiluŠ ie zahteval besedo, katere pa ni dobil, ker sc ni pravilno prijavil. Nato je začel go* voriti komunist Milojkovič, ki ie skušal zagovarjati komunistično stranko, ki se baje ne more braniti proti časopisni kampanji meščanstva. Poudarjal je: »Naša stranka nima nikakih zvez z atentati, stran* ka ni v zvezi s teroristično organi« zacijo. To so anarhisti!« Njeeov govor ni napravil nobenega vtiska.
Seja ie bila zaključena ob 10. zvečer. Danes dopoldne nadaljuje zakonodajni odbor razpravo o za* konu za zaščito države.
Pismo iz Prage.
Politična situacija se je nekolik ko zboljšala, odkar čutijo češki so= ci jalni demokrat je trdnejša tla pod svojimi nogami. To je posle* dica propadajočega komunizma v Rusiii, čegar refleks se dobro ob* čuti tudi pri nas. K premisleku jih je privedla pa tudi težka finančna situacija države, katero so zastop* nikom vseh delovnih Čeških strank dne 21. t. m. obrazložili ministrski predsednik Černv, sekciiski šef fi* nančnega ministrstva Vlasak in ravnatelj bančnega urada Novak. V pojasnilih se je naglašalo po* sebno, da so glavni vzrok držav? nih pasiv državna doplačila na mo* ko, ki so dosegla tekom še ne tri* letnega trajanja češkoslovaške re* publike 6 milijard kron. Ako ne nastopi v drugi polovici tekočega leta zboljšanje, bi bila situacija za državo pred novim letom še težja ter bi bila republika finančno še bolj navezana na tujino. Socijalno* demokratično stranko vodi danes poslanec Johanis, goreč in dober delavec, ki je pa čestokrat prenagel v svojem delovanju in nima zado* stne prevdarnosti. Tako predlaga takojšnje plačilo za moko potom države, takojšnje izredne prispevke državnim nameščencem, podporo nezaposlenim, ali nič ne razmišlja o tem, kako se bodo vsi ti izdatki pokrili. To je le tekma z ostalimi socialističnimi strankami, cilj pa je pridobivanje volilnih mas. Mnogo boljše bi bilo za socijalne demokra* tef ako bi vodil njihovo politiko na pr. poslanec Bechvne, ki ima večje obzorje in je trdnejšega značaja. Ni pričakovati, da bi sedaj kampa* nja v zbornici ostala brez posledic. Stranke imajo najlepšo voljo, da bi pomagale, ali socijalni demokrati ne smejo vsega zvaliti na njihova ramena, zlasti ne glede davkov. Mo* rajo si držati pred očmi, da kakor plačuje davke premožni državljan ali gažist, ravno tako je dolžan pri* spevati k davkom tudi delavec, ki ima n. pr. 28.000 čK letn. dohodkov. Faktum je, da so k zadolžen j u dr* zave pripomogli socijalni demokrat« je, kakor tudi komunisti, samo s tem razločkom , da so ti storili to vede, oni pa nevede. — V parla* mentu je prišlo vsled nujnih vpra* sanj končno do razgovora o stavki bančnih uradnikov, ki se je zadnje
V Pragi, 23. julija.
dni popolnoma izjalovila. V neka* terih bankah so nastopili svoie delo že vsi uradniki. Stavka se je zadnji čas povsem izmaknila iz rok prvot* nega vodstva in so to prevzeli zla* sti socijalni demokratje in komuni* stL Bančno uradništvo se je motilo v pričakovanju, da poidejo ž njim nameščenci poštne hranilnice in bančnega zavoda in tako imajo iz stavke glavni uspeh socijalistiene stranke, ki jim je prišla prav v boju proti kapitalu. — Stavka zdrav* nikov v bolniških blagajnah, ki je trajala že poltretje leto, se je te dni končala z dogovorom med bolniški* mi blagajnami in zdravniki, ki so dosegli zvišanje honorarja, kar je bilo na mestu, kajti dosedanji ho* norar je bil tako nizek, da ni bil do* stoj en zdravnikov. — Iz delovanja zborničnih odsekov je bilo zlasti zanimivo razpravljanje v pravnem odseku o vladnem zakonskem na* črtu glede izvrševanja kazni na« pram poUričnim obsojencem-Polajsanja za te obsojence so dale* kosežna. Tako ne morejo biti silje* ni do samozapora, imajo pravico do lastne prehrane, smejo si izbira* ti knjige in novine, smejo uživati primerno tudi pijače, po preteku pol leta morejo prositi za enotedenski dopust. — Zasedanje poslanske zbornice se podaljša do avgusta, kajti na dan 2. avgusta je še dolo* čena seja. Naibže se pa konča za* sedanje zbornice Šele koncem dru* gega tedna v avgustu. Kaj se bo v njej še vse razpravljalo, to v tem trenutku še ni znano, marveč se to določi v polovici prihodnjega tedna med zastopniki strank, ki tvorijo »petko«, ki se je formalno sicer že razšla, pa jo je v resnici treba vedno sklicati, kadar gre za to, da se dolo* či delovni red v zbornici. — Povra* tek g. prezidenta Masarvka s Cap* rij a je določen na dneve med 9. in 12. avgustom. Po njegovem povrat« ku se bodo vršila pogajanja za par* lamentarizacijo vlade, za katero tre« ba predvsem trdnega temelja, —i Zunanji minister dr. Beneš biva se* daj v KonopLŠtu, pričakujoč priho* da prezidenta Masarvka, na kar od* potuje na Slovaško, da se snide tam s poljskim zunanjim ministrom Skirmuntom z namenom pogajanj za češko*poljski sporazum.
J. K. S.
Predvsem moram naglašati glede poslovanja sledeče. Prihajam sem, da ščlUm pravo in pravico. (Bravo!) Jaz ne poznam nobene razlike med državljani Jugoslaviju, naj si bodo te ali one stranke. (Odobravanje.) Vsi so državljani Iste države, vsak Ima pravico do zakonite obrambe.
Priznavam, da sem videl za svojega bivanja zunaj domovine, da je nastalo neko med v ladje od one dobe, odkar je Narodno ,Veće izročilo v roke Nj. Vls. regenta prestolonaslednika Aleksandra vlado In do tistega dne 28 .junija, ko je bila na Vidov dan sprejeta ustava. Medvladje, ako tudi pod silo predvojnih razmer, je posebne vrste stvari ustvarila in tudi pri nas smo mogli videti, da je včasih žalibog mesto prava jO pravice vladala samovolja.
Odkar Je bila ustava sprejeta v Beogradu, imamo temelj, naj si bo ustava slaba ali dobra . Ali po mojem prepričanju je ustava dobra, kakor priznavajo to tudi pro-svluenejši narodi, kakor češki in francoski. Čehi celo poudarjajo, da je naša ustava boljša kakor njihova. Ustavo imamo. Temelj države je tu. Na tem temelju moramo graditi zakonodajo. Zato preneha sedaj vsako drugo gospodarstvo, ker vlada tu pravo in pravica.
Prihajam sem kot zaščitnik prava In pravice, kot namestnik našega vzvišenega kralja, ki je toliko žrtvoval za idejo, za katero je od svoje mladosti deloval, trpel celo ▼ strelskih jarkih in dosegel veliko zadoščenje, da so se vsi trije deli našega naroda ujedinili v mogočno Jugoslavijo, V imenu kralja ne smemo nikdar drugega izgovoriti kakor pravico in zakonito pravo. V tem zmislu hočem delovati s pomočjo vseh brez razlike strank, ker vem, da ste vsi verni državljani Jugoslavije, čije procvit je na srcu vas vseh. S pomočjo vas vseh bomo ustvarili veliko domovino, najbogatejšo državo, katere se bodo bali tudi naši sosedje, ko se bo število našega prebivalstva, ki ga more preživeti, povečalo. Ako hočete, da bo ta naša država dobra, vas prosim, da me podpirate pri mojih dobrih namenih. Jaz sam ne zmorem veliko, če pa je moja volja ojačena z voljo vas vseh drugih, postane mogočna reka.«
Nato se je kraljevi namestnik obrnil k dosedanjemu predsedniku deželne vlade dr. Baltiču, izrekajoč mu zahvalo in zaupanje upravnemu uradništvu vlade, kateremu hoče biti prijatelj in zaščitnik Nato je kraljevi namestnik končal svoj govor z iskrenim vzklikom: »Bog živi našega slavnega kralja Petra L! Bog poživi njegovega zastopnika presvetlega regenta prestolonaslednika Aleksandra! Naj živi naša ujedinjena kraljevina!«
Gospod kraljevi namestnik je nato sprejel pozdrave raznih kulturnih in gospodarskih ter strokovnih organizacij. Na peronu so ga med drugimi pozdravili tudi zastopniški vseučilišča, deputacija »Novinarskega Udruženja« in drugi.
Sokol pozdravlja — brata!
Po končanih oficijelnih nagovorih ie g. kraljevega namestnika prvi pozdravil starosta Ljubljanskega Sokola brat g. dr. Viktor M u r n i k s sledečim kratkim, a markantnim pozdravom:
»V imenu našega Sokolsrva in posebno v imenu Ljubljanskega Sokola, ki si mu v težkih časih dolgo vrsto let starostoval tako sijajno in zaslužno, mi Je čast izraziti veselje, da Te moremo v svobodni naši državi pozdraviti kot namestnika našega junaškega narodnega kralja. Sprejmi iskren naš pozdrav! Zdravo!«
V odzdrav ie g. kraljevi namestnik nagovoril Sokole:
»Brat starosta! Sokoli! Najlepši trenutki mojega življenja ao bili, ko sem bil deset let starosta Sokola. Med Sokoli ostane Človek mlad. Veseli me, ko vidim vale delo, Plemenito, težko. Gojite narodno misel, veliko misel dela za narod! Bratje Sokoli, zdravo!
Kraljevega namestnika Je pozdravilo tudi Številno žeastvo.
Poslednji ga Je pozdravi] v Imenu Zadruge obrtnikov obč. svet g. Franchetti, ki ga je v kratkih ln Jedrnatih besedah prosil zaščite za obrt In naklonjenost obrtniškemu stanu.
Med iskrenim vzkllkanjem je g. kraljevi namestnik odšel skozi glavni vhod na cesto, kjer se je razvila lepa povorka, katero Je vodil Ljubljanski Sokol med sviranjem godbe.
Ginljiv prizor.
Pred glavnim kolodvorom med množico v špalirju je čakal skromno prihoda svojega prijatelja tudi naš sivolasi, nevstra-šeni boritelj in narodni delavec CM družbe, bivši trnovski Župnik g. Ivan Vrhovnik. V trenutku, ko se je formirala povorka in ko je voz čakal na pohod, je g. kraljevi namestnik zapazil svojega iskrenega prijatelja. Stopil je z voza, šel k njemu, ga poljubil in pozdravil: »Tisočkrat pozdravljeni!«
Gospod Vrhovnik je tudi doživel svoje zadoščenje. Z globokimi občutki se je spominjal usodnega trenotka pred sedmimi leti, ko so bili njegovega prijatelja, sedanjega kraljevega namestnika aretirali vpričo njega in ga odvedli v zatohle zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Pa tudi marsikateri drugi politični preganjanec se je z globokim zadoščenjem spominjal onih trenotkov . . .
Med sviranjem godbe in ob velikanskem špalirju se je povorka, ki je spremijala gospoda kraljevega namestnika, pomikala po Dunajski, Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti do vladne palače. Na vseh krajih je prebivalstvo mesta Ljubljane prirejalo došlemu namestniku iskrene in živahne ovacije.
Sprejem v mariborn.
— Maribor, 26. julija. S češkoslovaškim brzovlakom se je danes popoldne na sveji poti v Ljubljano okoli 2. popoldne pripeljal v Maribor kraljevi namestnik g. Ivan Hribar. K sprejemu visokega državnega funkcijonarja so došli na kolodvor zastopniki državnih, avtonomnih In vojaških oblasti, kakor tnd razna gospodarska, kulturna in prosvetna društva. G. kraljevega namestnika je pozdravil okrajni glavar gosp. dr. L a j n š i č na peronu, izražajoč prepričanje, da bo kraljevi namestnik posvetil iMa-riboru svojo naklonjenost. V imenu mestne občine ga ie pozdravil župan Grčar, poudarjajoč, da ga pozdravlja kot Župan slovenskega Maribora in ga prosi naklonjenosti za mesto, ki je važno kot obmejna prometna industrijska točka. G. kraljevi namestnik se Je v daljšem odgovoru spominjal važnih momentov iz polpretekle zgodovine Maribora, ki je bila nekdaj nemška postojanka. Zagotavljal je Mariboru svojo naklonjenost ln pomoč.
Govor g. kraljevega namestnika je zbrano občinstvo sprejelo z vftarniin navdušenjem in odobravanjem; okrajni glavar dr. LajnŠič je nato predstavil navzoče zastopnike, nakar je po kratkem okrepčllu nadaljeval g. Ivan Hribar svojo pot proti Ljubljani.
kakor bi zastokal Um kje ba Go« lovcem prehlajen velikan, ki ga te* reta nahod in glavobol. Vse tako neskončno žalostno, nesvečano. Pri slovesni maši rdeči nosovi, sklepe« tanje z zobmi, gledanje na uro, kdaj bo že konec prilike, nakopati si in« fluenco. Skratka, mačkasto razpo* loženje, kamorkoli obrnemo stvar.
Jasno je, da nobena mornahič* na država ne ignorira rojstnega dne svojega vladarja, in tudi ne regen* ta, če ga ima. A ta dan naj bi praz* novali javni uradi z običajno služ* bo božjo ter gratulacijo in šole naj bi imele kratko slovesnost po raz* redih, potem pa prost dan. Uradi lahko zaradi tega uradu je j o vse eno. Javna poslopja naravno da razobesijo zastave, ostalim ljudem pa bodi — brez vseh pozivov v li* stih — prepuščeno na svobodno voljo, hočejo li izobesiti zastave ali ne. In promet, trgovina, delo naj se ne podveze j o. Tako praznu* jejo take dneve po drugih, starih monarhičnih državah. Celo v Vil je* movem Berlinu, mislim, niso vpli* vali na prebivalstvo v večji meri.
Meni ne more nihče očitati, da nisem jugoslovenski patrijet; iz lastnega prepričanja sem za ponol* no ujedinjenje, nimam tistih beda« stih antipatij ne do Hrvatov, ne do Srbov, in ko je bila sprejeta usta? va, sem bil srečen, da smo dobili to državno podlago. Tudi sem mon* arhist že iz pratkiČnega prepriča? nja, da Še dolgo ne bomo izhodih* otroških čevljev in bi se kot repu? blikanci še danes kregali, kdo naj bo predsednik države, ali Srb, Hr* vat ali Slovenec, katere stranke človek naj bo, in v stranki katere struje, v struji pa, katera osebica ic za to primerna. In ponosen sem, da imamo zares narodno dinastijo, naše krvi dinastijo in tako, ki je v komaj preteklih časih še hodila za plugom, ki je v sodobnosti presku* sila življenje skromnega zasebni* štva, ki je zopet kronana od naro* da, s svojim narodom šla tudi na bojna polja in v strelske jarke — ne za parado in ne tja, kamor se ni streljalo, nego zares, kakor kate? rikoli redov.
Zato pa sem vendar Ie nena* klonjen takozvani telečji zarnak* njenosti, kakor so Rusi nazivali carskobizantinski patrijotizem. Sem zato, da stojimo s svojo dina« stijo na onem človeškem, prijatelj* skem stališču, na katerem so stali klasični Grki s svojimi bogovi, ki so jih smatrali ie za nekake boljše rojake z vrlinami in napakami svo* jega naroda, in katerim so smeli vselej priti tudi s povsem odkrito besedo, brez bojazni zamere.
Toliko o zgolj dinastičnih praznikih, ki so pri nas uvrščeni med narodne. Toda narodni praznik je nekaj širšega, nego so prazniki vladarske hiše. Narodni praznik obstane, dokler obstane narod. Vidov dan se praznuje še danes, čeprav je izza Kosovega po* Ija v večnost izginilo že mnogo srbskih dinastij.
Moj predlog meri na tole: Vsak narod ima en edini narodni praznik, in vsak narod si je izmed svojih zgodovinsko važnih dnevov za ta praznik znal izbrati dan, ki je v najlepšem času leta, tedaj, ko stoji solnce visoko in ko je toplo. Francozi in Amerikanci imajo s vol praznik sredi leta; Nemci svoi Se* dantag 1. septembra, Italijani Ventl settembre, v času, ko je vsaj šele prva jesen in narava polna jesen* skega cvetja. Mi torej naj bi zdru* žili vse svoje narodne praznike na Vidov dan. Tedaj se narava topi v solnčni milini, ljudje niso še na le« toviščih in tudi §ole niso končane. Ta dan pa praznujmo z vsem pom* pom in tudi z vso razposajenostjo, s katero praznujejo drugi narodi svoj nacijonalni blagdan. Le tako bo prešel poj m narodnega prazni« ka našim potomcem popolnoma v meso in kri, le tako bo narodni praznik, kakor pri drugih narodih, dan, o katerem se govori že vse leto naprej, na katerega se priprav« lja ves narod kakor na že ni t o van je in ga slavi z rajanjem, godbo, para« dami, raketami, pečenimi voli in janjci (narodni apetit je spoštova* nja vreden, in marsikateri narod je na svojega zelo ponosen). Praz* nuje naj se sploh z vsem, nad če« mer se razveseljujejo najširše pla* sti naroda, kadar so dobre volje in popadajo od njih vsakdanje poli« tične mržnje in socialne zavisti! Tistega dne naj se vsakdo živo čuti stanico v telesu vesoljnega naroda in velja to, kar pojejo v operi »Er« nani«, ki jo je Avstrija svojim Ita« lijanom ravno zato prepovedala! »Slamo ttttti una šola famiglia!«
Vidov dan naj bi nam bil tudi spominski dan ujedinjenja in v Slo« veniji in Hrvatski obenem 6pomin* ski dan osvobojen j a ob razpadu Avstrije«
neodređena
— Planinski izlet na Nanos. Vipavska in tržaška podružnica S. P. D. sta priredili dne 17. t m. izlet na. Nanos. Udeležnikov je bilo nad 300. Potek planinskega izleta je bil vseskozi sijajen. Prišli so planinci is Vipavske doline, iz Trsta, % Notranjskega, s Krasa in z Goriškega, V soboto zvečer je zažarel na Grmadi velikanski kres, ki je naznanjal mesto zbirališča. Lepi noči Je sledilo krasno jutro in planinci so hiteli na Grmado, odkoder se jim je nudil čaroben razgled. Divno je bilo solčno vzhajanie. Planinci so bili vsi vzhičeni in polni srčne radosti so se proti osmi uri spuščali proti cerkvi sv. Jeromija, kjer je bila maša s primernim nagovorom. Župnik Maverhofer je izvajal, da kdor ljubi naravo in zahaja z ljubeznijo in razumevanjem v naravo, ta slavi božje stvarstvo in veličanstvo. Okoli cerkve se je razvilo živahno vrvenje in naši fotografi so imeli dosti posla e posnemanjem raznih skupin. Na vse strani velekrasen razgled. Skupine so se zopet vzpenjale proti zbirališču, Ta« ie bilo preskrbljeno sa ras*
domoulna.
novrstne potrebe, duševne ln telesno. Vse navzoče je družila ljubezen do lepe nade domovino. Pred odhodom je pozdravil planince gospod Fran Mrcina, za njim je govoril dr. Slavik o stremljenjih planinstva. V velikom navdušenju je zaorila naša himna >Lepa naša domovina<. Vsi so jo poli odkritih glav. Vse se je izvršilo v vzornem redu in — navzoči orožniki, bila jih jo okoli 20 s kapitanom na čelu, so se spraševali: Čemu smo pravzaprav prišli na Nanos? V Postojni so slovesno obljubo vali, da bodo vživali Slovenci popolno svobodo, na Nanos pa so poslali za njimi orožnike, da jih nadzorujejo. Taka izpreroeba v osmih dneh l Posebna zahvala za lepo uspeli izlet gre predsedniku vipavske podružnice g. Edvardu Zvanutu. Gospod župnik ie bil na koncu svojega govora zaklicala Na svidenje! Gotovo bo sledilo svidenje zopet drugo leto. Izletniki so se vračali z Nanosa duševno okrepljeni in srčno nanovo oživljeni.
Dr, M. Zarnik:
Haši narodni prazniki«
Odkrito povedano: preveč jih imamo. In včasih se okrog takega praznika nakupičijo še druge slav* nostne prilike, tako da morajo hiš* ni gospodarji zastave devati skoro kakor pri prostih vajah: ven — no* tri — ven — notri. Hlapci in hišniki so si za ta posel izmislili že posebno honorarno tarifo. Zaradi množine izgube narodni prazniki tudi na svoji učinkovitosti; vse se izvrši »po shemi F«,   mehanično, kakor
fcer ni bil velik, pa naši mili gostje so vse to udano prenesli in so celo sklenili, da prirede po vojni na ljubljanskem Gradu poseben kongres v spomin na svoje neprostovoljno letovišče. Toda po vojni je prišlo toliko dela in skrbi, da se kongres doslej ni vršil. Gospod Tudor bi se ga bil sicer gotovo udeležil, ker ima Ljubljano rad, toda bilo bi mu to popolnoma nemogoče. Komaj so ga namreč izpustili Avstrijanci, so ga internirali Italijani, oziroma arditi, ki so lani divjali po naših kvarnerskih otokih.
Pa gospod Tudor je tudi to srečno prestal in zdaj po dveh internacijah tembolj dobro ve, kako je treba do skrbeti za goste.
Takoj pred hotelom »Velebit« je slavno kopališče in ima torej gost vse udobnosti, ker se niti dosti preoblačiti ni treba. Nekateri gostje prežive ves dan v kopalnih oblekah. Da je v kopališču veselo in živo, ni treba posebej omenjati. Komaj se razjasni jutro in razlije solnce svoje žarke čez morske valove, že so najmarljivejši kopalci ob morju. Drugi prihajajo počasL Kopališče se polni — šala, zabava, smeh —• valovi piuskajo ob breg — voda je božanska, po tleh mehek pesek, ob kraju okoli in okoli mnogo prostora za soln-fcenje.
Spočetka, ko prideš sem, se čudno |K)čutiš kot »belokožec« med temi zamorci; toda takoj prvi dan gre tudi tvoja koža pod solnčni stroj in v nekaj dneh zapaziš, da si se povzpel v vrsto višjih ljudi, s temnorjavo barvo.
Iz kopališča vabi opoldne gospodar goste k obedu — po obedu zopet morje. Hnčaft zanad, večerja in zvečer one
rešujejo po uradih ponavljajoče se stvari, za katere imajo tiskane obrazce.
In še nekaj. Prvega decembra je praznik ujedinjenja. Prvikrat smo ga praznovali celo 15. decem* bra. Žalosten dan, po ulicah s sne* gom namešano blato, moker mraz, gosta megla, skozi katero se je od časa do časa oglasil len, komaj sli* šen topovski strel z nevidnega Ljubljanskega gradu. Imel si vtisk.
lepe noči na Baski ob šumljanju valov, promenada, zabava . . .
Poleg hotela »Velebit« je še hotel Grandič in tudi nekaj privatnih vil. Tudi Daška je lani trpela pod italijanskim divjanjem. Skoda se je že deloma po- ! pravila in vse se pripravlja na delo no novih načrtih, da se tu ustvari kar najmodernejše morsko kopališče. Za to so vsi pogoji dani in kdor je bil v Baski, se ne bo čudil onim, ld so bili navdušeni od nje.
Penzion se plača 120 K dnevno, kar razmeroma ni drago. Zadnji čas se ie Čitalo, da je Baška prenapolnjena. Polna je —- to je res — a prostora je še dovolj tudi za nove goste.
Razume se, da je tu prava jugoslo-venska mešanica in da ni res. da bi bili Ljubljančani v večini Iz Ljubljane ie tu le par znancev, ki vsi navdušeno pojejo hvalo nebeški Baski. Zato na ie polno gostov od vseh strani Jugoslavije: iz Beograda in Zagreba, iz velikih in malih mest — vse se druži tu v eno samo veselo, prijetno družbo in vse druži ena sama sreča, ena misel »naše morje«.
Danes sem vam skušal nekoliko popisati, kakšna je Baška in kje leži, — drugič vam povem, kako in kod se pride na Baško: povedal vam bom, kako se hodi sploh in kako sem hodil iaz.
Torej na svidenje! Morje se le probudilo, valovi šume in vabijo v svojo prijetno kopel. Zdi se, kakor da se igrajo s solnčnlmi žarki in iz njih doni večnolepa pesem: pridite k meni vsi, ki ste obteženi in iaz vas okrepčam ■ • •
Da, to je naša morje!
Dr. t U l
166. štev.
JŠLOVENSKi NAKOU*. one 28. julija 1921.
it ran 3".
Politične uesfl.
= Pribioevi6 o položaja- Notranji
minister PribiČević jo podal mdnistr-skemti svetu, obširno poročilo o notranjem položaju države. Ugotovil je na podlagi službenih poročil, da je položaj na Hrvatskem, odkar se je sprejela ustava, znatno boljši. Davek plačujejo Hrvatje sedaj redno in o priliki rokru-tacij so se odavali obvezanci tudi v tistih krajih, kjer imafo Radičevci večino, s 94 do 100%. Ravno tak o bo tudi v južnih krajih razmere dosti boljše. V svrho vzpostavitve reda v Sandžaku in na Kosovem, se bo tamkaj znatno ojačalo orožništvo. Minister Pribičevic je sklical v Beograd konferenco vseh velikih županov in okrožnih načelnikov. Na tej konferenci se bo razpravljalo o skupni akciji proti komunistom.
se Komunisti groze. >Politika< pi-Be: Koinunisti so poslali več članom ministrskega sveta, med njimi v prvi vrsti notranjemu ministru Pribičevi-cu, grozilna pisma. Grozilna pisma je dobil tudi predsednik parlamenta dr. Ribar. Najbolj sovražijo komunisti ministra Pribičevića in dr. Ribarja. V obveščenih krogih se govori, da so obsodili komunisti na smrt tudi nekatero socialno demokratične poslance, med njimi Je na listi proskribirancev tudi Dragi &a Lapčević.
= Uporaba vojske proti prevratnikom. Dne 25. t. m, popoldne je imol ministrski predsednik Pašić konferenco z načelnikom glavnega generalnega štaba vojnega ministrstva vojvodo Petrom Bojovičem ter vojnim ministrom Zeče-vičem. Sestanek je trajal dve uri. V obveščenih krogih se trdi, -da je imel ta sestanek namen, da bi se dosegel sporazum o uporabljanju vojske proti" protidržavnim elementom, če bi ti s svojim zadržanjem izzvali take akcije. Vojska bi služila orožništvu kot rezerva.
= Spremembe v vladi. >Službene Novine z dne 25. t. m, priobčujejo regentov ukaz, a katerim so imenovani: za ministra notranjih del in zastopnika ministra prosvete Svetozar Pribičevic, za železniškega ministra Nikola Uru-noviĆ, za vojnega ministra general Mi-livoj Zecević in za ministra za agrarno reformo Krsta Miletić.
— Francoski posflanik v Zagrebu. Zagreb, 26. julija. Danes je dospel v Zagreb iz Beograda francoski poslanik na našem dvoru in pooblaščeni minister Clement Simon. Njemu na čast je priredi kraljevi namestnik Demetro-vić slavnostno večerjo.
— Obsojen radi Vidovega dne. Dr. Milovan Žanić v Novi Gradiški je na Vidov dan razobesil na svojem stanovanju iz kljubovalnosti črno zastavo. Radi tega je došlo do demonstracij, ki 30 bile naperjene proti Žaniću. Posredovala je t 3licija. Končno je bil dr. Zanič otožen in pretekli teden obsojen ti a a v dni zapora.
— Bolgarska — prevarana. Bolgarski ' -*t »Neodvisnost«, organ bivšega ministrskega predsednika dr. Rado-slavova in ki je danes v opoziciji proti vladi Stambolijskega, je priobčil konvencijo med našo državo in Romunijo in jo komentiral na uvodnem mestu, kjer izvaja med drugim: Bolgarska, ki je podpisala neuillsko pogodbo, se ni obvezala, da fo bo izpolnila. Pa vendar vodi Bolgarska miroljubno politiko in je razpustila vojsko. Danes na Balkanu ni nobene tako slabotne države v vojaškem oziru kakor je Bolgarska, ki je brez vsake organizirane moči. Menila je bo z razpustom vojske dobila zaupanje velikih in malih držav radi svoje miroljubne politike, sedaj pa meni, da so v nevarnosti njeni narodni interesi. Bolgarska zahteva zaščito zveze narodov. Ra zoro žen je je danes pravica zmagovalca in kazen za premaganca. Konvencija, ki se je podpisala dne 7. junija med Jugoslavijo in Romunijo, je jasen dokaz za to. Mala ententa obdaja vse majhne narode, katere smatra za sovražnike, z obročem in jih hoče s tem oplaziti. Jasno fe, da je Bolgarska brez vsake moči in da ne more izvršiti ni-kakega napada več. Javno mnenje Bolgarske je bilo prevarano in vsi napori vlade, da se približa Beogradu, so se I izjalovili. Se več nezaupanje napram Bolgarski je poetalo še večje. Vse to kaže na to, da je bila bolgarska zunanja polika napačna.
= Turki proti alkoholu. Turški parlament v Angori je sklicevaje se na koran, po daljši debati soglasno sprejel tale zakonski načrt: 1.) Uvoz vseh alkoholnih pijač Je strogo zabranjen na vsem ozemlju otomanske države. 2.) Vse prodajalne alkohola se zatvori jo. Država bo zapečatila vse sode in steklenice, v katerih se nahaja alkohol. 3.) Alkohol se ne sme prodajati v trgovinah, ako ni denaturiran in ako ni preje pregledan od državne oblasti. Kdor se pregreši proti temu zakonu, bo obsojen na denarno globo 100 do 500 turških lir (lira je 24 K). Na telesno kazen 80 do 100 udarcev s palico in na zapor od 2 đo 6 mesecev.
r= Dvoženstvo v Romuniji. »Beogradski Dnevnik« priobčuje tole vest iz Bukarešte: Neka skupina poslanikov je vložila v parlamentu zakonski predlog, naj se uvede dvoženstvo v Romuniji. Utemeljevaje svoj predlog, se poslanci sklicujejo na slučaj romunskega prestolonaslednika. Ko se je oženil z neko dvorsko damo proti volji kraljevske rodbine, se je prestolonaslednik poročil v drugič z grško prin-cezinjo Jeleno, ne da bi se ločil od svoje prve Žene, kar je parlament s specijalnim zakonom sankcifoniral. Kakor vse kaže, ge bo v Ronranifl uvedlo dvoženstvo, ako se parlament pridruži predlogu imenovane skupine poslancev.
ski politiki. »Tribuna« demontira pariške vesti o italijansko - angleški pogodbi glede politike v orijentu. De Martinova pogajanja 9 Foreign Office so imela le namen opozoriti Anglijo, da Italija nikakor ne žaluje zaradi poraza komalistov. — Dem en t i > Tribuno« je značilen. Se pred kratkim je bila taktika grofa Sforze sovražna Grkom, sedaj pa vlada naenkrat izjavlja, da se veseli grškega napredovanja. Čeprav še ni med Londonom in Rimom nobene službene pogodbe, vendar se vidi, da se približuje Italija v orijontski politiki angleškim interesom, za katerimi pa vidi seveda lo svoje.
= Nemška akcija za Rusijo. Nemška vlada razglaša poluradno, dn bo Nemčija izvedla hitro in velikopotezno akcijo za pomoč Rusiji in da bo nemška vlada podpirala to akcijo na vse mogoče načine. — Nemcem pač ne gre za idealno pomoč Rusiji, ampak za ono, kar upajo, da pride.
= Italijansko časopisje in frans coska politika. Nasprotje med frans cosko oficijelno politiko in italijan* sko javnostjo je zadnje čase vedno večje. Gornješlezijsko vprašanje je nadomestilo jadransko in zdi se, da bo Italija v tem vprašanju stopi* la na stran francoskih nasprotni* kov. Zanimivi so v tem oziru gla* sovi italijanskega časopisja. »Popo* lo Romano« piše: še nikdar v teku treh let nista bili Francija in Andi* ja tako ločeni, kakor v Gornješle* zijskem vprašanju. List vprašuje, kako bo stališče Italije v tem vpra* sanj u in pravi, da se o novem zu* nanjem ministru ne ve še mnogo, kar se pa ve, ne zadostuje, da se pomiri italijanska javnost. Sirupa* tija gotovih francoskih listov za Torretto je sumljiva. »Secolo« kri* tizuje najstrožje poljsko politiko in trdi, da Francija razvnema med* seboj no sovraštvo. Llovd Geoge bo žal popustil zato, da bo imel na svoji strani Francijo pri vvashing* tonski konferenci. »Corriere della Sera« pa pravi, da je nemogoče re* siti gornješleznjsko vprašanje na podlagi načela samoodločbe naro* dov. Slezijski problem ni političen, ampak čisto nasilen problem. Samo dve rešitvi sta: ali sporazum z Nemčijo, ali pa nova oslabitev Nemčije. Ako bi se sprejeli itali* janski načrti, bi bil mir le navide* zen .Naj lož je bi bilo pravi list, da se odgodi rešitev tega vprašanja za nekaj let, medtem pa naj se usta* novi avtonomna šlezijska država pod zavezniško kontrolo.
= Boljševiški anarhizem. Nova oblika komunizma se pojavlja. Že nekaj časa imamo boljševiški anarhizem in tekom par tednov se je v Jugoslaviji pripetil že drugi komunistični atentat. Ta najnovejši pojav, da se boljševizem pojavlja v atentatih ter postavlja politični umor v sredo svojega delovanja, se vidi povsod. Kakor znano, so komunisti v osrednji Nemčiji ta sistem posebno na veliko razmnožili, in v Italiji je nastala iz komunističnih morilskih napadov prva državljanska vojna in akcije fašistov, zaradi katerih je javna varnost do skrajnosti ogrožena. Karel Marx ni odklanjal ničesar odločneje, kakor dokaz popolne politične impo-huje, kakor krvavo politiko atentatov. Zdi pa se, da so uvedli njegovi učenci novo smer. Toda nič ni jasnejšega, kakor da ta nova metoda ni nič druzega, kakor dokaz popolne politično inpo-tence in poskus, komunistično neuspehe zakriti s pocestnimi napadi. Teror, ki so širi, je čin obupanja zaradi nesposobnosti doseči cilje, katere 6o komunisti povsod obetali svojim pristašem. To obetanjo pa je bila gola komedija V boljševiškem anarhizmu se kaže znova propadanje komunistične stranke, ki je v svojem najkrepkejšem ruskem krilu danes že popolnoma do gospo d ari! a. — Tako piše dunajska »Freie Presse«. Atentati na ministre in vladarje so vsakemu pametnemu človeku velika nezmisel. kajti namesto enega ministra ali vladarja lahko stopi vedno nov minister ali nov vladar. Zato so tudi anarhisti opustili atentate. Mladi boljševiki in komunisti, ki se nočejo iz zgodovine ničesar učiti, pa posegajo znova po orožju, ki \e že davno zavrženo in ob katerem si po-režejo le sami svojo prste in svojo glar ve.
= Pred novo poljsko-rusko volno?
Zopet se govori, da je Rusija deloma mobilizirala in da se mobilizira na Poljskem. Dne 4. t. m. je poslala sovjetska vlada v Varšavo protestno noto zaradi protiboljševiške agitacije, ki io z dovoljenjem Pilsudskega vodi Savinkov, vodja ruskih protirevolucijskih čet Te Čete so utekle na Poljsko ter stoje zdaj
blizu ruske meje, kakor rnskf ubegll koza. ki, katere poljska vlada uporablja za mejno stražo. Poljska vlada pa pošilja baje tudi s potvorj enimi potnimi Usti protiboljsevislce agitatorje. Poljska vlada Je odgovorila, da so te trditve lažnjlve ali pretirane, a da Je nasprotno resica, da Moskva organlzuje na Poliskem revolucijo In trosi v to svrho velike svote. Tako očitata poljska In ruska vlada druga drugi Ista Pariški listi pišejo, da se poljska vlada urno in resno pripravlja na naskok boljševičkih tolp. Iz Francije odhajajo na Poljsko veliki transporti topov, municije in drugega vojnega materijala. Francoski listi pišejo tudi, da v Varšavi in BukareStl premišljajo o vojni z Rusijo In računajo na podporo Francije.
Sport kot luksns
V »Slov. Narodu« št 159. razpravlja neka »Primorka« o sportu med Slovenci. Dokazuje, da je sport za Slovence ne le nepotreben, ampak naravnost škodljiv, da Je navajanje k športu greh nad mladino. Poživlja naposled najrazličnejše faktorje, ki pridejo v poštev, da se z vso -,ilo upro športni propagandi.
Kot reprezentant slovenj teg i sporta se čuti »Športna zv&za« v Ljubljani dolžna, da na ta očitanja nakratko odgovori
Ni danes na svetu naroda, ki hoče biti kulturen, da ne bi gojil sporta in mu pripisoval eminentne važnosti v vzgoji mladine. Naravnost ogromne svote žrtvujejo kulturne države za razvoj sporta v pravem spoznanju, da je sport najuspešnejše sredstvo za telesno in duševno povzdigo mladine. So države in to ne le ameriške, ki resno razpravljajo o snovanju posebnih športnih visokih šol, posebnih ministrstev za sport itd. itd.
Slovenci do ustanovitve Jugoslavije sporta skoro nismo poznali. Kakor nam Avstrija v svojih šolah ni hotela, nuditi prilike, da bi se priučili modernim jezikom, kakor je ovirala našo mladino v učenju stenografije, v smotrenl telovadbi in stavila zapreke dijaškemu potovanju itd. itd, tako je tudi skrbno čuvala, da bi se ne razširilo med dijaštvom športno gibanje, dočim Je šla svoji mladini po nemških pokrajinah v vseh teh ozirih kar najbolj na roko.
Že ta dejstva govore dovolj jasno, kake važnosti je sport za vzgojo naroda, zlasti pa za njega reprezentanco na zunaj. V polni meri in hvaležno priznavamo neizmerni pomen in neizmerne zasluge Sokol-stva. Skušnja pa je pokazala pri nas, kakor tudi pri drugih narodih, da Sokolstvo, oziroma telovadne organizacije ne izčrpavajo vseh možnosti na polju te!esne vzgoje. In skušnja je ravnotako pokazala, da je sport zato le izpopolnilo Sokolstva, kateremu ne konkurira niti najmanj in nikjer.
Sijajen vzgled v tem oziru nam je Češka, ki ima poleg na višku stoječega So-kolstva tudi že po vsem svetu znan in priznan sport Češki športniki so tekmovali s Sokoli in — Iegionarji, kdo pribori češkemu imenu več slave in več priznanja. Češki Sokol in češki športnik sta pred svetovno vojno pripravljala v zapadnem svetu teren, I da je moglo junaštvo legionarjev na bojl-j ščih najti tako simpatičen odmev po vsem kulturnem svetu, češki Sokol in češki športnik sta s svojimi impozantnimi nastopi pripravljala v inozemstvu teren za politično akcijo dr. Masarvka In dr. Beneša. In danes delujeta češki Sokol In češki športnik vzajemno v bratskem plemenitem tekmovanju, v prijateljstvu in medsebojni podpori, brez rivalitete in brez konkurence, oba stremeča samo za enim ciljem: povzdigniti In ukre-piti svoj narod na znotraj, postaviti ga v prve vrste na zunaj. Športniki se udeležujejo sokolskih prireditev, Sokoli odnašajo prva darila s športnih tekem. Noben športni ilst ne nastopa proti Sokolstvu, noben Sokolski vestnik ne izraža pomislekov proti sportu.
Sport je mednaroden. To je res, a to je obenem njegova velika korist Saj mu je edino tako omogočeno, da zastopa v svetu barve svoje države in jim pripomore do večjega ugleda. Kdo ve, bi 11 ne bD naš svetovno-politični položaj v preteklih dveh letih ugodnejši, če bi bil zanesel dobro razvit sport jugoslovensko ime že pred vojno v najširše plasti francoskega, angleškega in ameriškega naroda, kakor je biio to pri Čehih, Fincih in mnogih drugih narodih, ki so manjši in slabši od Jugoslovanov, a so bili po svetu mnogo bolj znani in zato tudi mnogo bolj upoštevani. Naši listi so poročali pred dnevi o lepem uspehu, ki so ga dosegli naši kolesarji pri mednarodni kolesarski dirki na Dunaju. In francoski listi poročajo obširno o turneji francoskega nogometnega moštva v Jugoslaviji. V svojih poročilih razpravljajo prav simpatično o LJubljani in Slovencih. Je-li mar vse to za nas brez pomena ali celo škodljivo?
O pomenu športne vzgoje za mladino se je pisalo tudi že pri nas dovolj. Z neumornim izpopolnjevanjem vsakega posameznika, ki bo postal o pravem času mož na svojem mestu, telesno in duševno krepak, vztrajen in energičen, vzgaja sport narodu in državi dobre in vnete delavce in vrši s tem eminentno narodno in državno delo. In ni—li mar koristno, da vabi sport mladino od pohajkovanja po prašnih ulicah In od posedanja po zaduhlih gostilnah ven v prosto naravo?
Da razumejo in upoštevajo pomen sporta tudi na najvišjem mestu v naši državi, je pokazal naš prestolonaslednik regent sam, ko je prevzel pokroviteljstvo nad Jugoslovenskim Olimpijskim Odborom, vrhovno športno instanco v državi.
Športna Zveza Ljubljana.
Telefonska f n brzolauna ponsčila.
PoziiiJ
Vsem podružnicam dražbe sv. CM., narodnemu občinstvu, zavednim gostilničarjem in kavarnarjem. plačilnim natakarjem in natakaricam! Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi veliko število računskih listkov, ki čakajo naročnikov v omari. Narodna zavest in rodoljubie zahtevata, da se uporabljajo po vseh javnih lokalih CM. računski listki. Za drag denar kupujete od raznih židovskih tvrdk ponuđene računske listke ter tako nevede podpirate oderuhe in pijavke naroda. Ali vam ne pride ob takih prilikah na misel naša prosvetna Družba?! Zganite se in naročite listke v pisarni CM. družbe v Ljubljani, Bloki (po 100 listkov) so po 4 E, plačilni natakarji in natakarice dobe popusta 10%. — Podpirajte Družbo, ki je edina, ki vrši emotreno in nesebično veliko narodno delo.
Pristopajte h „Jngo-slouenslil matici"!
PRIPRAVLJEN ATENTAT NA PASIČA.
— Beograd, 27. julija, (izvirno) Komunistični teroristi so namera* vali izvršiti atentat na ministrske* ga predsednika g. Nikolo Paši Ca. Včeraj opoldne je bila v Beograda aretirana neka sumljiva oseba, ki je pri sebi nosila bombo. Izkazalo se je, da je bil aretiranec član tako* zvanc »b o 1 j š e v i š k e trojk e«. Aretiranec je priznal, da je hotel izvršiti atentat na Pašiča. Preisko* valni sodnik za sedaj drži njegovo ime tajno v interesu preiskave - ■ me. V ta komplot je zapletenih več oseb.
EKSPLOZIJA SMODNIŠNICE PRI PULI.
— Pula, 25. julija. Strašno noč je preživelo od sobote na nedeljo prebivalstvo v Puli, v Vodnjanu, Galežanu, Fazani in drugih krajih blizu mesta. Mnogokrat se je izre* kla bojazen, da utegne eksplodirati kaka zaloga smodnika v bližini na prostoriji smodnišnice. To se ic zgodilo. Vse mesto se je streslo, stekla na oknih so popokala, jok in stok, krik in vik, zlasti žensk in otrok. Dober kilometer je oddaljeno od mesta skladišče, ki ie šlo v zrak. Dru<*o skladišče |e komai kiu kili 30 m oddaljeno od skladišča, ki je eksplodiralo. Približali so se kra* jem nevarnosti mornariški ocjnje; Ljasci z orožniki in artiljerijo. Na brodu »Albatros« ob bre^u je bilo naloženega okoli 130 ton pokvarjenega balistita z namenom, da se uniči. Brod je zgorel. V skladišču, ki je zgorel, je bilo 60 ton balistita. V mestu je bilo ranjenih okoli 20 oseb. O vzroku se govori marsikaj, ne ve pa se še nič gotovega. Da bi bil izvršen antentat, se smatra sko* ro za nemogoče, ker šteje straža okrog smodnišnice nad 100 oseb. Tudi se ne more misliti, da bi se bile eksplozivne snovi same vnele, ker v skladiščih ni bilo tako velike vročine.
— Pula, 25. julija. Dar.es po* noči so streljali štirje neznani ljud* ie na straže pri trdnjavi Stoja, kjer je skladišče bomb in drugega razstreliva. Straža je tekla po po* moč v bližnje vojaške bariike. Pri* hiteli so vojaki, ki so videli od da* leč, kako bežita dva neznanca. Streljali so na nju, pa brez uspeha.
— Pula, 26. julija. Sedaj š.?le se da razvedeti, kaj je storila esk* plozija v skladišču št. 31. Strašna votlina, porita z belim prahom, ni* kakega sledu o zidu, o strehi, o tleh skladišča. Drevje v okolici je izruvano in sežgano. Prav blizu sta skladišči št. 25 in št. 27, že poškodovani na strehi. Smodnisnični prostor zavzema površja okoli treh kvadratnih kilometrov in je obr» njen, zapirajoč z jedne strani puljs sko pristanišče, proti obrežju Vik t. Em. III., ki je v zračni črti odda* Ijen od kraja nesreče komaj dva ki= lometra. Nad 25 skladišč je na tem zemljišču, dolgih po 50 in širokih po 20 metrov. Izmed 5 skladišč ob morju so se vnela 3, druga v ozad* ju so ostala nedotaknjena. V zgore* lem skladišču je bilo 60 ton snovi, dočim je bilo v skladišču št, 27 snovi 120 ton in v skladišču g t. 25 pa so bili razni naboji. Da so se snovi same užgale, bi bila potrebna vročina SO stopinj in za snovi vi« soke eksplozije 200 stopinj. Toplo* te ni nikdar nad 29 stopinj. Dne v* no je zaposlenih v smodnišnici okoli 200 delavcev, v varstvo so napeljani številni hidranti, ognje* gascev je 12, straže 170 mož. Med delavci je polovica Jugoslovenov. Z izvestne strani se že kaze, kako se hoče krivda zvaliti na nje. Pni a je bila v nevarnosti. Ako bi bilo počilo še drugo skladišče, bi bilo mesta danes v razvalinah. Škode je nad 3 milijone.
MED MONARHISTI IN KOMU« NISTI NA DUNAJU.
— Dunaj, 26. julija. V nedeljo je bila obletnica bitke pri Visu. Monarhistične stranke so se zbrale po maši pri kapucinih v sprevod, ki je Šel proti Tegetthofovemu spo* meniku, da položi na spomenik ve* nec. V sprevodu je bilo mnogo bi v* ših častnikov. Močne skupine ko< mjunistov so napadle sprevod, pre* drle policijski kordon na trgu pred spomenikom, ko je baš govoril neki bivši pomorski častnik. Komunisti so zagrabili venec v barvah rdeči« belurdeči in ga raztrgali Nato je prišlo do spopada med monarhisti in komunisti. Slednji so zasedli tramvajske vozove in se odpeljali. Sprevod monarhistov se je vršil vkljub policijski prepovedi. Mon* arhistični listi hudo napadajo ko* muniste, češ da ne puste prazno* vati najlepših spominskih dni last* ne dežele.
SLEZIJSKO VPRAŠANJE.
— d Berlin, 26. julija. Kakor javljajo listi iz Gorenje Šlezije. je
bila proglašena v rvbniških rudni* kih splošna stavka vsled spopada med nemškimi železničarji in polji skimi insuri:enti, ki so pri Dzierge; v. icah obstreljevali vlak. \ rvbni* škem okrožju se nabirajo mnogo« brojne čete poljskih vstašev. Od vseh strmi potrjujejo velike trans« porte orožja iz okrožja Rvbnik v < bmejne vasi Listi smatrajo te do< !ke za znamenje prihodnje ce< trte poljske n staje.
— d Varšava, 26. julija. Po ameriških časniških poročilih stoji načrt, izpremeniti Goreojo Slezjio v samostojno nevtralno državo, v - spredju posvetovanj. Vladna ko* misi i a naj bi bila sestavljena iz za« stopnikov Italije, Poljske in Nem« čije; h komisiji bi se naprosil tudi ameriški delegat.
JAPONSKA IN TRIANONSKA PO GODBA*
—d Paraš, 2«'.. julija- Japonski ml* I i je, kakor poroča >Terxrp6<, dne 10. t. m. ratificiral trianoiMko mirovno j; c god bo.
BEDA IN GLAD V RUSIJL
— d Mosva, 26. julija (Brez* žično) Perrograjski pomožni komU te za gladovno ozemlje se obrača do proletariata vsega sveta s prosi njo. naj se prirejajo koncerti, gW dališke, cirkusne in kinematograf« ske predstave na korist stradaj očim v Rusiji ^
— d Moskva. 26. julija. CBrez« žično) Ukrajinski liudski komisa* rijat zi prehrano naznanja, da je v
; l'krajini do danes pripravljenih 70 milijonov pudov žita.
LJENIN PRIDE V LONDON.
— London,   27. julija. »Dail/
News« javljajo, da je Ljenin anglo> ško vlado zaprosil za otisk v Lon/ don. Ljenin a bi spremljal na por! Maksim Gorki j. Ljenin prosi an« gleško vlado za nujno pomoč vsem onim pokraiinam, kjer razsaja !a* kota. Angleška vlada zahteva, da Ljenin nastopi v politiki zmerne i« šo smer._
Usfaua Kralleolne Srboo tiruatou ln Slooeiiceii*
Cten 98.
Organ! oblastne oprave to ob!a*tna skupščina in oblastni odbor. Oblastna in srezna skupščina si volrta predsednika, id predseduje njihovim sejam; volita rudi oblasti ln srezki odbor. Z zakonom se moreta Izjemoma predvidevati skupne pristojnosti za iste stroke državnega ln samoupravnega delokroga v oblasti. Veliki župan Je vrhovni starešina splošne državne administracijo v oblasti, v kolikor po zakonu ne obstoje za posebno posle državne uprave posebne pristojnosti za eno ali več oblasti. Zakon od* rejuje, katere državne posle rešujo veliki župan po posvetovanju z oblastnim odborom. Podrobnejše odredbe o ureditvi In pristojnosti samoupravnih teles (občin, »rezov in oblasti) poda poseben taJton.
Člen 99.
Oblastna skupščina fma pravico, Izdajati oblastne odredbe o vseh vprašanjih iz svoje pristojnosti. Oblastne odredbe razglaša oblastni veliki župan. Oblastni veliki župan pa zadrži razglas uredbe, o kateri smatra, da n! osnovana na ustavi In zakonu. V tem slučaju poSlje on tako naredbo s svojim mnenjem državnemu svetu v odločitev In o tem obvesti pristojnega ministra. Ako državni svet razvidi, da odredba ni osnovana na ustavi aH na zakonu, se ne proglasi ln ne objavi Državni svet Je dolžan, da poda svojo rešitev tekom dveh mesecev. Ako državni svet ne poda svoje rešitve v tem roku. postane sklep izvršilen.
Člen 100.
Oblastni odbor predpisuje pravilnike m navodila za izvrševanje oblastnih odredeb.
Člen 101.
Državna upravna oblast izvršuje nadzorovanje nad posli samoupravnih oblasti po oblastnem velikem županu ln posebnih strokovnih organih. Oblastni veliki župan Ima pravico, da zadrži od Izvršitve vsako odločitev samoupravnih organov, ki bf ne bila zasnovana na ustavi, zakonih aH oblastnih naredbah. Proti rešitvi velikega Župana se more podati tožba državnemu svetu v zakonitem roku. Ako državni svet ne • da rešitve najdalje tekom meseca dni od dneva, ko je tožbo prejel, postane odkčftev Izvršilna.
Člen 102.
Za spore upravnega značaja se ustanove upravna sodišča. Zakon odredi njihove sedeže, pristojnost in organizacijo.
Člen 103.
Državni svet je vrhovno upravno sodišča. Člane državnega sveta nastavila kralj na predlog predsednika ministrskega sveta in sicer na ta način: polovico članov imenuje kralj kz dvojnega Števila članov, katere predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina od dvojnega števila, ki ga predlaga kralj. Izpopolnjevanje izpraznjenih mest državnih svetnikov se odredi s posebnim zakonom, ki se more od gorenjega principa tudi oddaljiti. Za člane državnega sveta se morejo postaviti samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetsko izobrazbo in lOletno državno službovanje ali Javno delovanje. Najmanj dva.  tretjini državnik
s
4. stran.
,SLOVfcN5KI NAKOL)*, dne 28. julija IMI.
štev. 16o.
svetnikov mora imeti diplomo o dovrfeiH pravni fakulteti. Člani državnega sveta se morejo odstaviti s svojega mesta, prestaviti v druge vrste državne službe, tudi vpokojl-tL samo na osnovi sodnijske razsodbe. Ko dovrše 70 let svojega Življenja ali ako tako obole, da ne morejo vršiti svoje dolžnosti, se morajo upokojiti. Državni svet Ima nastopne dolžnosti: 1. Kot najvišje upravno sodišče rešuje spore upravnega značaja. Spori, zasnovani na tožbah proti ukazom in Ministrskim rešitvam, se rešujejo pri državnem svetu v prvi In poslednji instanci. 2. Kot upravni organ vrhovne državne uprave rešava akte upravnega značaja, za katere je potrebno njegovo odobrenje, po posebnih zakonih. 3. IzvrSuJe nadzorovarno oblast nad samoupravnimi Jedinicaml po odredbah zakona. 4. Rešuje nesporazumlje-nla o pristojnosti med državnimi upravni, mi oblastmi, kakor tudi nesporazumi jenja o pristojnosti med državnimi in samoupravnimi oblastvl. 5. Rešuje tudi druga vprašanja, Jd se mu z zakonom stavljajo v njegovo pristojnost. Podrobnejše odredbe o sestavi, pristojnosti In postopanju pri državnem svetu se predpišejo s posebnim zakonom.
Cfea 104.
Državne pristojnosti se ustanavljajo po predpisih zakona.
Člen 106.
Z zakonom se predpiše, kako se imenujejo uradniki.
Člen 106.
Imena državne službe, pravice in dolžnosti, plače in pokojnine državnih uradnikov po vseh strokah se določijo z uradniškim zakonom.
Člen 107.
Državni nameščenci so organi državne celote in so dolži, da delajo v splošnem interesu. Zlorabljanje oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske svrhe, kakor tudi vplivanje starešin na državne uslužbence v to svrho, se kaznujejo po zakonu.
Člen 108.
Uradnik, kateremu zakon zagotovi stalnost, ne more biti odpuščen proti svoji volji brez razsodbe rednega kazenskega ali disciplinarnega sodišča.
Dnevne oestf.
V Ljubljani. 27. julija 1921.
— Nastop službe kraljevega namestnika. G. kr. namestnik Ivan Hribar nastopi svoje službeno mesto šele 1. avgusta, vsled česar odpadejo do tega dne vsi sprejemi.
— Lekcija. Klerikalci in z nji* mi zvezani takozvani narodni socis jalci kriče po svojih glasilih dan za dnevom, da je naša ustava slaba in da jo je zaradi tega treba čim najprej radikalno spremeniti. Spre* memba ustave, tako pravijo in za» trjujejo, je cilj vse njihove politič* ne borbe. Narodni socijalci in tudi klerikalci so se včeraj udeležili, ne sicer spontano, a vendar le spre je* ma kr. namestnika. In pri tej prili* Id jim je dal kr. namestnik Hribar lekcijo, ki je bila sicer rahla, a tem bolj učinkovita. Z vsem poudar* kom je namreč naglašal, da so če* ški in francoski listi mnenja, da je naša ustava dobra, da je češka jav* nost celo prepričana, da je naša ustava boljša nego češka in da je sam on uverjen, da je na Vidov dan sprejeta naša državna ustava prav dobra. S tem je kr. namestnik in* plicite dal izraza tudi svojemu mne« nju, da je borba proti tej ustavi ne* upravičena in vsled tega tudi ne* umestna. To je bil hladen tuš na glave naših »protiustavnikov«. Da bi zmanjšala utis te namestnikove lekcije, je »Jugoslavija« v svojem današnjem poročilu podtaknila g. Hribarju stavek: »Sicer se bo pa kmalu pokazalo, pri čem da smo z našo ustavo», katerih besed, kar ugotavljamo, ni nikdar spregovoi riL »Jugoslavija je torej segla po falsifikaciji samo, da bi zbrisala ve* liki utis namestnikovega govora o naši državni ustavi. Pošteni listi se sicer ne poslužujejo takšnih sred* stev, no, pri nas so v gotovih kro* gih dopustni tudi taki pripomočki.
— Komunisti in narodni soci= Jalci so postali, odkar so si izvolili skupnega župana, debeli prijatelji Še pred letom so bili kakor pes in mačka. Takrat so narodno socijalna glasila kar bluvala ogenj in zve« plo, ker vlada ni dala po dogodkih na Zaloški cesti kratokmalo po* streliti vse komuniste. To razmerje se je danes po ljubljanskih občin* sjdh volitvah v svojih temeljih spre. menilo. Komunisti so sicer odkrito pričeli s terorjem, poskusili so atentat na regenta Aleksandra, ubili so ministra Draškovića, na* meravali so odstraniti ministrskega predsednika Pašiča in ministra Pri* bičeviča, toda našim narodnim so» cijalcem je vse to samo nedolžno igračkanje, ki državi čisto nič ne Škoduje. Zato nista njihova po* slanca v zakonodajni skupščini glasovala za izročitev sodišču onih komunističnih poslancev, ki so aranžirali te atentate, in narodno socijalno časopisje se postavlja na stališče, da je treba mirno trpeti ves ta komunistični teror in da ni smeti skriviti lasu niti enemu ko* munistu. in naj ta ubija in strelja tudi naše najboljše ljudi, češ da bi takšen odpor z vladne strani samo še povečal komun, teror, kar bi bilo državi v pogubo. Tako pišejo »na* rodno« socijalni listi. In če jim po* tem kdo reče, da Ščitijo in zago» ▼arjajo komuniste, so v dno duše užaljeni, zavijajo oči in pravijo, da se jim dela vnebovpijoča krivi* ca, ker da ni hujših nasprotnikov komunizma in komunistov, kakor so oni — očeta Peska pristaši.
— OdJlikovan je z redom 8v. Save IV. razreda g. Ignacij M e r h a r, načelnik gasilnega društva v Dolenji vasi in ribniške gasilske župe v priznanj« njegovih zaslugo kot župan, katero čast je opravljal nad 30 let in za' njegovo delo na polju gasilstva. Poznamo gospoda Merharja kot vrlega narodnjaka, zato na« veseli, da je njegovo delovanje našlo zasluženo priznanje na najvišjem •mesto.
— Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ. Z ozirom na na«
čene uradne ure pri delegaciji mini* strstva financ in tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani do vštetega 20. avgusta t. 1. od 7.30 do 14. ure; blagajniške ure pa od 8. do 13. ure.
— Jubilej župnika Aljaža. Starosta slovenskih planincev, g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem je imel v nedelio, dne 24. t. m. svojo zlato mašo in praznoval obenem tudi svoj god. V Aljaževem domu v Vratih se nahajajoči planinci in planinke so se spominjali njegovega jubileja ter mu poslali na Dovje šopek gorskih cvetk s čestitko v vezani besedi, ki Jo je podpisalo 28 planink.. Čestitka slove: »Našemu Aldažul Planinski dom v okrilju gor slovenskih — se danes Tvoj ga slavlia veseli. — In kar je zbranih v njem planincev, — pozdrave vse presrčne pošlje TI. — Vzbudil si v svojem narodu ljubezen, — ki klila Ti do naših je gora. — zgradil mu v dolini, na vrhovih — si znake svojega Duha. — Hvaležo se spominjamo planinci. — ki danes zbrani v Tvojem domu smo — na Tebe, ki v poznih še rodovih — slovenski rod se Te spominjal bo. — Ko jutri se slavila maša zlata, — naj povedo Ti cvetke od Triglava, — da v njih Aljažev dom in Vrata — ti kličejo: »Aljažu Slava! Slava!
— Opcijski rok. Z ozirom na članek dr. Rvbara v »Jugoslaviji« z dne 12. julija pod naslovom »V po* jasnilo Primorcem« in na članek v »Napreju« z dne 22. julija r>od na* slovom »Kdaj poteče opcijski rok« se uradno opozarjajo prizadeti na uradni razglas poveri eništva za no* tranje zadeve št. 7621, objavljen v »Uradnem listu« št. 37 z dne 12. aprila, s pristavkom, da za sedaj še velja tamkaj določeni opcijski rok (2 avgusta). Optanti, ki si do tega roka ne morejo priskrbeti vseh po* trebnih dokumentov, naj to v pro= šnji za opcijo navedejo in naj do* kumente predlože pozneje. Pravo* časno vložena opcija se bo uradno obravnavala, Četudi niso dokumenti priloženi.
— Višji šolski svet je izrekel vsemu učiteljskemu zboru na I. mestni deški ljudsk šoli za uspešno delovanje na šoli svojo pohvalo. Po* sebno zahvalo pa je izrekel ravna* telju Jakobu Dimniku za vzorno olsko vodstvo.
— Otvoritev poštnih nabiralnic v bovškem in KaliŠovcu. Dne 16. avgusta t 1. ee otvori v Dovskem (občina Senovo, politični okraj Brežice) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Dov-sko. Istega dne ee otvori tudi v kraju Kališovee (občina Brezje, politični okraj Brežice) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Kališovee. Nabiralni-oi spadata v okrai postnega urada Rajnem burg, kateremu sta tudi podrejeni. Zvezo boste imeli trikrat na teden po selškem pismonoši pb. urada Rajhen-burg. V okoliš nabiralnice Dovsko spadajo sledeči kraji: Dovsko, Sedun, Brezje in Dobrova (vzhodni del), v okoliš nabiralnice Kališovee pa kraji: Kališovee, Leskovec, Stranje in Dobrova (zahodni del).
— Vojaška lntendanca za Slovenijo razglaša, da so civilne obleke za razdelitev pripravljene in da se v kratkem izroče zastopnikom občin. Nadaljnje prošnje za vrnitev civilne obleke od sedaj naprej ne pridejo več v poštev in jih ni več predlagati; le ujetniki, ki so se vrnili po 1. maju 1921, smejo vlagati prošnje potom pristojnega občinskega urada.
— Promocija. Promoviral je 21. julija na staroelavni praški univerzi za doktorja vseh prav g. Fran Terčič iz Biljane na na Goriškem.
— Protidržavna propaganda. Iz Velenja nam pišejo: V zadnjem času se je začelo v naši občini never* jetno hujskanje proti državi, ptt>ti Srbom, sploh proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Viri, odkoder iz* hajajo te hujskarije in ta rovare* nj a, so najrazličnejši: klerikalci, stari, nepoboljšljivi nemškutarji, komunisti in drugi elementi V glasnem zabavljanju se odlikuje zlasti neki Petschetschnig po domače Anclin v Velenju, ki vkljub svoji starosti ne more pozabiti časov
a*x*rtq ob&tfnp TOPfitnjg ap        t nrn#k1fm nflff* ^Utf?™ f*W
1 janje zoper državo je naravnost ogabno, in čuditi se moramo na* šim varstvenim organom, da ga še niso naučili molka. Zelo glasen je tudi nadalje neki krojač Žnider, ki hujska ob vsaki priliki zoper drža* vo. Tudi med mlajšimi rudarji je vse polno hujskače v. Pri tem delu seveda prindo pijejo. Značino je. da pijanost še nikdar ni bila med njimi tako razvita kakor zadnja le* ta. Množijo se tudi slučaji uhajanja v Nem. Avstrijo. V zadnjih dneh je baje tak uhajač prišel nazaj in agitira zdaj med mlajšimi rudarji, da pobegnejo v Nem. Avstrijo, kjer jim je baje zagotovljena domovin* ska pravica. Govori se. da jih na* merava precej pobegniti preko me= je. Da ne manjka pri vsem hujska* nju najbolj bedastih in naj never* jetnejših novic, tako o bližnji voj* ni, je skoro samo ob sebi umevno. Opozarjamo na navedena dejstva pristojne oblasti, zlasti okrajno gla* varstvo v Sloven jgradcu in orožni* štvo v Velenju. Poslednji čas je, da se zaveže glavnim hujskačem jezik tako. da ne bodo nikdar več imeli veselja zabavljati, potem: bo gotovo mir. Če pa bo ta neumljiva pasiv* nost oblasti trajala še dalje, bo po* stajalo vedno slabše. V tem slučaju bo pač treba opozoriti višje oblasti kar najnatančneje o naših protidr* žavnih elementih, ki nekaznovano vedno bolj zastrupljajo naše ljud* stvo.
— Dospelost davkov. Začasni zakon o proračunskih dvanajsti nah z dno 27. junija t. 1., >Službene Novine* broj 154, določa, da dospevajo neposredni davki, državni pribitek in avtonomne doklade v plačilo dne L januarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta, vsakorat za tekočo koledarsko četrtletje, torej n. pr. 1. februarja za dobo od 1. januarja do konca marca itd. Le rentnina in dohodnina, ki ee pobirata z odbitkom pri izplačilu rentnini ali dohodnini zavezanih prejemkov, zapadeta ob doeedaniih rokih, ki jih določata §§ 134 in 335 zakona o osebnih davkih. Dospeli davki s pribitki in do-kladami vred se prisilno izterjujojo, ako se ne plačio tekom 14 dni po dospelosti. Izpremenjeni roki dospelosti so uveljavijo s 1. avgustom t. 1. za vse davke, izvzemši druge polovice dohodnine za leto 1921, ki se izjemoma izterja ob dosedanjem roku, to je 1. decembra 1921. V zvezi z izpremembo rokov dospelosti izpremeni se tudi računanje zamudnih obresti. Te se računajo od zaostankov, ki dospevajo v plačilo od! 1. julija 1921 dalje s 50 v od vsakih 100 kron zaostalega davka z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred za vsak mesec (6% na leto). Drobci v denarju pod 100 Iv in drobci v mesecih se pri računanju ne vpoštevajo. zamudne obresti odpadejo, ako vsakokratni davčni zaostanek z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred ne presega 100 kron.
— Uvedba selske službe ori poštnem uradu St Rupert pri Mokronogu. S 1. avgustom t. I. se uvede pri poštnem uradu St. Rupert pri Mokronogu dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonošu v te-le kraje: l. okrai: Vrh, Kamenje, Brod, Draga, Škrljevo, Ravnik. Vesela gora. Straža. Trstenik, Pra-Dreče, Grilov hrib. Grad Rakovnik in Podgorica. II. okraj: Breg, Kremen, Veliki Cirnik, Roženberk, Dolenje Jesenice, Gornje Jesenice. Škocijan. Bistrica, Prelesje, Rakovnik in Brinje. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II .okraju vsak torek, četrtek in soboto.
— Umetnine in tihotapstvo. K odgovoru g. Gagema na tozadevno notico v >Slov. Narodne sledeče v pojasnilo: Naredba o prepovedi prodaje umetnin in starin je izšla že mesera marca t. 1.; res je bila objavljena v >Uradnem Listu« šele junifa. Razdelitev ure v okvirje, okrasje in kolesje pa je sumljivo ali, če se pristojne oblasti no zanimajo za slučaj in ga no preiščejo, je to njihova stvar. Faktum pri vsem tem ostane le, da pomeni ta ura za naše muzeje prav občutno izgubo. Kar se tiče državljanstva g. Gagem Nikole, je njegova trditev, da je SHS državljan, neresnična. G. Gagem, ki je baje celo Študiral svoj čas pravo, gotovo dobro ve, da mesto rojstva in bivanja nima z državljanstvom ničesar opraviti. Pristojen pa ?e bil g. Gagem po svojem ccetu na Dunaj in. ker si dosedaj še ni pridobil domovinske pravice v občini Velika Dolina, seveda ni naš državljan. Sicer pa to g. Gagem dobro ve. Za naše državljanstvo mora g. Gagem šele prositi.
— Zveza Mežiške doline s LjaMja-no. Pišejo nam: Ne mislim pisati v prilog železniškemu projekta Prevalje-Crna - Gornji grad - Kamnik, ki je menda pač že v pretresu, a gotovo še daleč od izvršitve; opozoril pa bi na možnost bližfe zveze Mežiško doline z Ljubljano, kakor je ona preko Maribora ali rabi za to cel dan, »edem ur vožnje po železnici in Še čakanje v Mariboru ali Celju. Ako nima drugi dan posebne sreče, ne opravi svojih poslov in žrtvovati mora še tretji dan- To je okolnost, ki vpliva na oene različnih potrebščin neugodno in ki povzroča uradnikom in obrtnikom obilo stroškov. Dovolili smo Avstriji tranzitni promet preko Spilja - Maribora - Prevalj ter preko Labuda - Dravograda - Prevalj v Celovec, sami pa smo dobili ali morda celo zahtevah samo tranzitni promet iz Maribora preko Spilja - Radgone v Ljutomer ln še tega nam Nemci spak dan, Pgoogajo ta so ga dal* P*e4_
nekaj dnevi ustaviti. Prišlo bo tedaj v naj bližnjem času do novih razgovorov in pri tej priliki naj bi se zahteval za Mežiško dolino in sploh za našo državo tranzitni promet iz Prevalj na Jesenice preko Celovca - Podrožice in obratno. Zveza bi se dala za osobni promet tako ugodno vspostaviti, da bi bilo mogoče v dobrih petih urah priti iz Prevalj v Ljubljano. Kakega pomena bi bilo to za one naše ljudi na Koroškem in Štajerskem, ki imajo opraviti n. pr. samo z Gorenjsko, ni treba že le poudarjati, ker morajo sedaj vsi vzeti pot preko Ljubljane. Tudi Je pravično, da nam da Avstrija za vsako njej dovoljeno ugodnost protiugodnost. Ptujski promet za Bled in Kranjsko goro bi se na ta način gotovo le dvignil. Proga Prevalje - Jesenic© je krajša nego proga Špilje - Prevalje. Več železniških zvez. več udobnosti za narodno gospodarstvo. Dajem to misel javnosti v uvaževanje S prošnjo, da naj
10 vzame naša vlada resno v pretres in ji pomore pri prihodnjih pogajanjih do uresničenja. Dr. R. K.
— Vrtna veselica, ki sta jo priredi
11 podružnici Jugoslov. Matice in Ciril - Metoda na Brdu dne 10. julija t. 1. na Prevojak, je uspela nadvse sijajno. Cisti dobiček 22.826 K pripade v enakih delih Jugoslov. Matici in družbi sv. Cirila in Metoda. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da jo imela prireditev tako sijajen gmoten uspeh, posebno pa cenjenim gospem in gospodični m, ki so sodelovale pred in po prireditvi, vsem darovalcem dobitkov, peciva itd. vesel i enemu odboru in vsem. ki so prireditev posetili.
— Zalivala. Neposredno pred sklepom minulega šolskega leta je podpisani priredil poučni izlet v Ljubljano z mladino višfih razredov iz Toplic pri Zagorju ob Savi. Izboren obed so izletniki prejeli v hotelu Union — brezplačno. Za to vellikodusnost tem potom v imenu hvaležne mladine izrekam najlepšo zahvalo gospe in gospodu F i a 1 a, ki vodita restavracijo imeno-
— Nesreča. Posestnik Anton Junc iz Laz pri Planiai je padci s strehe. Pri padcu je dobil zelo tež* ke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko javno bolniš* nico.
— Počitniška tečaja za telovadbo
se vršita v Ljubljani in v Mariboru; v Ljubljani od 8. avgusta do 3. septembra za učitelje, v Mariboru od 3. do 29. avgusta za učiteljice. Udeleženci dobe podpore ter se morajo do 28. julija pismeno javiti višjemu šolskemu svetu. Točnejša poročila prinaša »Učiteljski Tovariš« z dne 21. julija t. L Ljubljanski tečaj vodi I. Bajželj. referent za telesno vzgojo, mariborski pa A. Schaup, telovadni učitelj na drž. moškem učiteljišču.
— Vročina.   Vsled neprestane,   že 14
dni trajajoče vročine je nastala kritična sn-ša. Danes zjutrai ob 7 je znaSala temperatura 20.2° C. Ob 12. pa 38° C v senci v Zvezdi.
— Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Vipavi je umrla ga. Josipina K a v č I J roj. Dolenc, v Sieni na Italijanskem pa gdč. Ida L e n č e, vzgojiteljica pri grofici Piccolo-mini, v Škofjilokl le umrla g. Marija K a 1-b a, v Ljubljani, v Mali čolnarski ulici St 9 pa rodbini Zirkelbach sinček V I a d k o, učenec 5. razreda. Bodi jim blag spomin!
— S. K. »Hermes« priredi dne 31. Julija t. I. na vrtu gostilne »Relninghaus€ v Sp-Siški veliko veselico. Jako obSIren spored. Začetek ob 3. Vstopnina 2 dinarja. Pridite vsi!
Soholsfoo.
— »Sokol« v Dolenjskih Toplicah
ne obstoja še eno leto in že se je pokazal lep uspeh njegovega delovanja. Minulo nedeljo popoldne je priredil >So-kol« izlet v pol ure oddaljeno Gornje polje v gostilno g. župana Klinca. Tam je nastopal moški in ženski naraščaj pod vodstvom svojih vaditeljev in va-diteljic. Vse vaje naraščaja so se izvrševale točno in v najlepšem redu. Lepo je bilo videti, s kakim veseljem in ponosom jo izvajala mladina svojo nalogo. Pevsko društvo je zapelo par lepih pesmi, brat podstarosta pa Je navdušil mnogoštevilno občinstvo s svojim govorom. Bil je lep in zabavepoln popoldan, za kar se letoviščarji zahvaljujejo pirediteljem. Za Sokolski dom se jo nabralo prostovoljnih darov 1200 K. Le tako naprej, vrli Sokoli in Sokoliće! Za vaš trud vam bo hvaležen narod!
—- Sokol Litija - Šmartno priredi 7. avgusta 1921 ob 3. popoldne javni nastop v Litiji pred sodnijsko palačo s sodelovanjem godbe. Ples, druge zabave, dobra pajaca in jestvine. Ljubljančani imajo ugodno zvezo z vlakom ter se pri tej priliki lahko kopljejo v Savi, ki nudi ravno tako priliko za to, kakor Laze.
— Okrožni zlei obmejnega okrožja se ne vrši dne 7. avgusta v Starem trgu pri Ložu. Zlet je preložen na 21. avgusta 1921.
— Sokol n. Pripravljalna dela sa župni slet dne BI. t m., ki se vrši pri konjušnici v Trnovem, so do malega končana. Prireditev obeta nele izreden telovadski užitek, marveč tudi obilo neprisiljene zabave na ljudski veselici, ki se vrši neposredno po telovadbi poleg telovadi sča.
VELIKANSKI PARNIK ZGOREL
— London, 26. julija. Veliki parnik parobrodne družba Cunard Line »Mauretania«  io popolnoma
zgorel. * m-
Kultura.
Slikarska Šola »Probuda o LJub-ijanL
protečeni teden na dne 2. Julija so je končal pouk na slikarski soli s končno javno razstavo, katero je otvoril tajnik >Probudec prof. V o -1 a v i o k v imenu društvenega predsednika Grebenca, ki ee je radi važnega opravka ni mogel udeležiti, v navzočnosti odličnih gospodov in dam s slavnostnim govorom in na kratko omenil važen pomen te sole in obenem razložil namen društva >Probuda<. Navzoči so bili poleg deželnega predhodnika dx. Baltiča in njegove soproge tudi sekcijski svetnik poverjenik dr. Mam, vladni svetnik Subic s svojo soprogo, ga. dr. Ravni bar jeva, dvor. svetnik Gangl, predsednik Učiteljske tiskarne Bernot, znani akad. kipar Borneker, dr. Lah, zastopniki slov. ča-bopisov, celi profesorski zbor slikar* ske šole, kakor voditelj sole akad. slikar Franjo Sterle, prof. gaatel, ing. prof. Kregar, prof. Gaspari Ln akad. medajlor prof. Sever ln so vse polno drugiii odličnih gospodov in dam. Naj bode se posebno omenjen prof. Pod-krajšek kot ustvaritelj društvenega imena >Probuda«. - Pozneje
je razstavo posetil tudi poverjenik za uk in bogočaatje dvor. svetnik dr. Ska-beme, namestnik ravnateljev na tehn. srednji šoli prof. ing. Jaroslav Forster, akad. slikar Jakopič, akad. kipar Re-pič, p. g. trg. Stupica, ravnatelj pospeševalnega urada Turnšek. — Razstava jo vsebovala dela obiskovalcev v teku dveh mesecev, t. J. od 5. maja do 1. julija in 3icer po dvo uri dnevno iz portreta po naravi, anatomije, perspektive, grafike in nar. ornamentike. S posebnim zanimanjem in pridnostjo povečini vseh obiskovalcev nam priča, kako prepotreben je bil ta za v« »d v nar ši Sloveniji. Iz risb je razvidno, da se je v glavnom polagrla vrednost anato-mični pravilnosti, proporciji in kompoziciji, kratkomalo poučevalo bo je v dobrem risanju in opazovanju naravo in potom temeljitega študija v anatomiji in perspektivi, so moro dalje razvijati do umetniške popolnosti. Ako tega ni, so nam dokazi v različnih razstavah, kjer ee to čeetokrat pogreša. In zato ne smemo prezreti one pridne obiskovalce, ki so bili popreje brca vb*-kega znanja in so v tem malem Času dosegli ono visino in razumevanje, po kateri poti se lahko sami razvijajo. Pozdravljati je treba učiieljstvo, uradnike, dija^tvo višjih razredov obojega spola in druge, ki so kot obiskovalci slikarsko Šole dokazali nažl javnosti s prvo tako razstavo svoj globok čut ir smisel za umetnost. — Posebno o po z ar jam tudi narodno ornamentiko pod -stvom prof. Gasparija, da ji^ kratkem času vcepil Čut do ne ornamentike in so z z seljem ustvarili svoje last cije, ki odgovarjajo naši 1 unioU nosti. Tudi veliko zanimanje Je vzbudila grafika pod vodstvom prof. San ti a, perspektiva prof. Severja, arhitektura prof. ing. arh. Kregar j a in prof. Vo-lavška njegovo interesantno predavanje o na^i domači umetnosti. S tem je končano naše prvo šolsko leto in drugo leto se šola zopet otvori % vsemi aka-demienimi predavanji. Vsi merodajni faktorji naše vlade so nam obljubili iir datno pomoč, zato bode vsebovala sledečo predmete: portret po naravi in akt, anatomija, perspektiva, arhitektura, barvna kemija, grafika draperija, narodna noša, narodna ornamentika, fresko, pouk iz kiparstva in različni tečaji za umetno obrt. kakor keramika Dalje bode na podlagi ip z dokazi in potom predavanj poučevalo tudi 5ir&o javnost o razstavah, galerijah itd. tako, da ne bodo več odvisni od onih kri-tikarjev, ki se danes producirajo javno v časopisih s slabimi ali pohvalnimi kritikami brez vsakega strokovnega ali stvarnega znanja Šola bode trajala celo loto in sicer v poslopju tehniške srednje sole kakor do sedaj. Vstop bode dovoljen gospodom in damam s primerno šolsko izobrazbo. Pričetek se bodo pravočasno sporočil. — Voditelj šole akad. slikar Franjo S t e r 1 e.
— Polić Nikola: Marginslia, Fejto-
ni. 1921. Knjižara Bi Kugli, Zagreb. Vsebina: Pjesnik jutra. (Vidrin — A. G. Matos. — Lirika Janka Polica. — Kamova: 1.) Plameni stihovi, 2.) Crni psaltir. — Tristia &x Tstria. (F. Horvat - Kiš: Istarski puti.) — V slobodnom stihu. (Preobraženja A. B. Sirnica.) — Pokukaj bilanse. — Natrmijsni prozori. — TJ kavani o kavani. — Variacije na jedan stari motiv. — Polič je hrvatski lirik in časnikar, v prvi vrsti feljetonist: mlad je še. rojen 1890 v Pečinah pri Sušaku. Piše elegantno, živo, od važen je v svojih trditvah, oči vidno zelo načitan in dasi ne vedno objektiven, je v svojih feljtonlh vseskozi zanimiv. Rad se z jezikom poigrava, zato je včasih gostobeseden, kavnrnsko dov-tipkarski: po vzoru Matoševem uporablja množico nemških, a tudi turških besed, ki delajo njegov jezik zelo pester. Skratka — interesantna knjiga.
— »Novi Zapiski«. Kakor smo te javili, nadaljujejo dosedanji uredniki >Naših Zapiskov«, ki se izpremene pod novimi gospodarji v strankarski list, s revijo >Novi Zapiski«, ki bodo na zunaj in na znotraj točno nadaljevanje dosedanjih >Našili Zapiskov«. V to svrho se je osnoval poseben konzorcij, ki prevzame Izdajanje. Revija izide 15. septembra kot 8. in 9. številka in bo nadaljevala s članki, preklnlenimi v 6. in 7. številki >Naših Zapiskov«. Tako je omogočeno vsem naročnikom dosedanjih >Naših Zapiskov«,  da kon>
16% štev.
,SLOVENKSl NAROD" dne 28. julija 1921.
stran 5.
najnovejša poročila.
PODRŽAVLJENJE MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.
— Beograd. 27. julija. (Izvirno.) Mariborsko narodno gledališče je podržavljeno. Vlada je gledališče sprejela v svojo režijo.
RAZPUST VODSTVA KOM. STRANKE.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Ministrski svet je pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašića na včerajšnji seji sprejel načrt zakona o zaščiti in spoštovanju države v končni redakciji. Čim bo zakon v skupščini sprejet bo vlada ukrenila potrebne odredbe proti komunistični stranki. Raz-puščeni bodo vsi izvršilni odbori in vsa vodstva stranke, ki jih ie smatrati za proti državne.
— Beograd. 27. julija. (Izvirno.) Ker se je ugotovilo, da so nekatere komunistične strokovne organizacije in sindikati bili provo gnezdo vsej komunistični propagandi in teroristični akciji, bodo ti sindikati v kratkem razpuščenk
SPREMEMBA V VLADI.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Z ozirom na okolnost, da bo pričela z delom zakonodajna skupščina, smatrajo v vladnih krogih za umestno, da se sedanja provizorična vlada preobrazi v definitivno. To stališče zastopa tudi ministrski predsednik. V političnih krofih pričakujejo, da se izvrše spremembe v vladi. Notranje ministrstvo pripade vsekakor demokratom.
ZNAČILNA OSTAVKA KOMUNISTA.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Komunistični poslanec dr. V1 a d i s a v-Ijević je odložil svoj Doslaniški mandat. Zadevni akt je predložil predsedstvu skupščine preko vodstva komunistične stranke. Dr. Vladlsavlievič se ne strinja s komunistično taktika Njegov odstop je značilen za notranje razmere v komunistični stranki.
RAZPUST KOMUNISTIČNEGA POSLANSKEGA KLUBA.
— Beograd,   27. julija. (Izvirno.)'
Včeraj dopoldne je predsednik zakonodajne skupščine dr. Ribar odredil, da se razpusti na podlagi sedanjega poslovnika komunistični poslanski klub in da se njegova soba zapre. Komunistom bo pristop v zakonodajno skupščino dovoljen le toliko časa, dokler ne bo spre-iet zakon o zaščiti države. Začasno je prezidii skupščine dovolil komunistom mesto zaprte sobe malo sobico v prvem nadstropju. Klubovo sobo so zaprli, ker je bila gnezdo komunistične propagande in akcije. Vsem komunističnim poslancem, ki bi nosili orožje, bo vstop prepovedan. Policijskemu komisarju skupščine je ukazano, da pri vstopu preišče vsako sumljivo osebo In tudi komunistične poslance.
IZPRAZNITEV TRETJE CONE V DALMACIJI.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Polkovnik Kalafatovič, član razmejitvene komisije v dalmatinskem odseku, je dospel v Beograd in ie imel v zunanjem ministrstvu daljše konference. Njegov prihod spravljajo v zvezo z evakuacijo tretje, po Italijanih zasedene dalmatinske cone. Pričakujejo, da bodo Italijani izpraznili to zadnjo cono do 17. avgusta t. I.
SOCIALISTI IN KOMUNISTI.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Včeraj je zaprosilo 11 komunističnih poslancev socialne demokrate, da bi jih sprejeli v njih aoslanski klub. Socialni demokrati so to prošnjo odklonili.
POVIŠANJE PLAČ OROŽNIKOM.
— Beograd, 27. julija. (Izvirno.) Vlada razmotriva načrt o povišanju plač orožnikom. Obenem namerava vlada, da zasigura javno varnost in red, reorganizirati orožništvo in je znatno pomnožiti. Razmotriva se tudi načrt, da se pritegnejo k orožniški službi prostovoljno se javljajoči kadrovcl. Vlada namerava v južnih krajih države uporabiti kot orožnike tudi zanesljive ruske vojake.
NAŠE ČETE OB ALBANIJI.
— Beograd. 27. julija. (Izvirno.) Kakor doznava vaš dopisnik, so naše Čete zavzele položaje na meji Albanije, da zabranilo morebitna vpade arnavt-skih Čet v naše kraje.
IZ ITALIJE.
— d Rim, 25. julija. (Štefani) Zaradi spopadov med komunisti in fašisti v Roccastradi je bila danes zvečer v Rimu proglašena protestna splošna stavka za 24 ur. Cestna že« leznica ne obrntuje, sicer je življe* nje v mestu kakor navadno.
RATIFIKACIJA POLJSKOiRO* MUNSKE ZVEZE.
— d Bukarešta, 26. julija. Ro» munski kralj je ratificiral poljsko* romunsko zvezo.
POJAV KOLERE NA POLJ. SKEM.
— Dunaj, 27. julija. Kakor jav* Ija ukrajinski dopisni urad, se je iz Rusije zanesla kolera v obmejne poljske kraje. Vsled saniternih ne* dostatkov je omejitev kolere zelo otežkočena.
NOVO KARLOVO BIVALIŠČE.
— Dunaj, 27. julija. (Izvirno.) »Neue Freie Presse« javlja, da obstoja načrt glede novega bivališča ekskralja Karla v Italiji. Italijnska vlada temu načrtu ni nenaklonjena. V zadnjem času so bile med španskim dvorom in Karlom konference. Karlovo bivanje v Španiji bi bilo zelo financijelno otežkočeno. Karlu so nameravali v Španiji odkazati kot bivališče Balearske otoke.
VPRAŠANJE GORNJE SLEZIJB.
Angleška  zbornica  proti postopanju Francije. — Nemške Čete le niso razo-rožene. — Nemška policija napada an-tantno vojaštvo.
— d Pariz. 26. julija Poročevalec lista >New York Herald < javlja iz Londona*. V spodnji zbornici je poslanec Wedgewood interpeliral vlado, če ji je znano, da obstoji po vsej zbornici opozicija proti postopanju Francije v Gor. Šleziji. V obenem hrušču, ki je nato nastal, se je slišalo tudi ugovarjanje ministrov . Na vparšanje, če sme zavezniška sila ojačiti svoje čete v Gor, Šleziji, ne da bi se domenila z drugimi silami, je vlada odgovorila, da mora to vprašanje proučiti, preden odgovori.
— d Bvtora, 26. Julja. V nasprotju z ofieielnim zatrjevanjem še ni razoro-žena nemška samoobramba v Gor. Sle-ziji, marveč se je izkremenila v prostovoljne oddelke pod poveljstvom Hoef-fefrja. Ta organizacija šteje razen topništva in tehničnih čet 28 polkov. Po-gostoma se pojavljajo demonstracije proti zavezniškim četam. V Krapovicah je 3000 nemških vojakov, k razdelujejo orožje in prepevajo >Deutsehland, Due-tschland tiber alles«, kadar srečajo zavezniške oddelke. Nemška policija je napadla antantne čete, pri čemer \e bilo več ranjenih.
Tiiristifca in sport.
— Nedeljske kolesarske dirke na Novo mesto. Kolesarska Ilirija je organizirala za nedeljo tri kolesarske dirke in to iz Ljubljane, Zagreba na Novo mesto in dirko Novomeščanov samih. Vse tri so sijajno uspele, zanimanje občinstva je bilo velikansko — Novo mesto je imelo svoj prvi športni dan. Po dirkah se je ustanovilo v Novem mestu kolesarsko društvo, katero je že daljo časa pripravljal poseben odbor. Prva dirka ie bila dirka Novomeščanov iz Novega mesta na Kostanjevico in nazaj. Dirko je vodil g. Ogrin. Startalo je 11 kolesarjev, ki so kot začetniki dobro vozili. Prvi je prišel rxa cilj g. Krajec v 1 uri 44 min. 5 sek., drugi gtangel 1.45.00, tretji Gimpel v 1.45.00, četrti Vovk, peti Krameršič, šesti Bele. — Druga dirka je bila Ljubljana - Novo mesto 68 km. Startalo je pod vodstvom g. Gorjanca 27 dirkačev v štirih skupinah. Prvi v lahki skupini je prispel Goltes Adolf v 2.21.00, drugi Skrajnar v 2.26.00. tretji Zanoškar v 2.84.45, četrti Meze. V težki skupini je bil prvi Kurner v 2.21.00.1, drugi Pogačnik tik za njim, tretji Šimenc v 2.34.45. V skupini novincev je bil prvi Kodrin Ludvik v 2.31.40, drugi Podjod v 2.36.30, tretji Rozman, četrti Peršin, peti Piskar. Pri seniorjih je bil prvi Goltes v 3.05.04. — Tretja dirka je bila iz Zagreba kluba hrv. biciklista Sokol za njegovo prvenstvo. Udeležba js bila Številna, prvenstvo j© odnesel znani Pavlija v 2.36.50, drugi Znidaršic V., la niim tretji Cesarec v 2.59.02, četrti Petrinjec, peti Vilešič, šesti Gatarič. Vse dirke so se izvršile brez vsakih nezgod ali pripetljajev, dokaz dicipline in sigurnosti dirkačev. Zagrebški in ljubljanski kolesarji so imeli razven tega še izlet ostalih kolesarjev ne-dirka-cev, tako da je bil v Novem mestu vpri-sorjen korzo prav impo»anten.
DruStociie uesfl.
— Občni zbor pomočniškega zbora gremija trgovcev. V dvorani Mestnega doma je bil včeraj 26. t. ro. ob 6. zvečer občni zbor pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani. Pred vojno leta 1905. ustanovljeni pomočniški zbor je sprva zelo agilno deloval do leta 1910. Pozneje in zlasti med vojno in do najnovejšega časa je društvo živelo v letargiji. Sedaj je začelo zopet delovati in je včerajšnji občni zbor imel edino nalogo voliti in konstituirati načelstvo in občni zbor. Občni zbor je otvoril in vodil dosedanji načelnik g. Ivan Ko« te v c Občnemu zboru so tudi prisostvovali dr. M u n i h za trgovsko ministrstvo in dr. Stempihar za ljubljansko trgovsko - obrtno zbornico. Pri volitvah, ki so bile edina točka dnevnega reda, eo bil izvoljeni: za načelnika g. Tory Rihard, za namestnika g. Filip Turk. V odbor r»a: gg. Ivan Miklavc, Jurij Šafer, Sekula Josip, Krek Josip in Prek Ivan, vsi trgovski sotrudniki.
— Gospodarsko in izobraževalno dmščvo za dvorski okra) vabi somišljenike na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 28. julija 1921 ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Mraku na Rimski c. St 4. Na sestanku poročata gg. poslanca dr. Žerjav in prof. Heisner. Udeležite eo sestanka polnoštevilno
— Društvo nižjih državnih uslužbencev sa Slovenijo v Ljubljani vabi vse tovariše člane na važni sestanek, ki bo v petek dne 29 julija t. L oh 8. url zvečer v posvetovalnici na magistratu. Dnevni red: rasprava o načrtu službene pragmatike.
— Občni zbor Društva bančnega nradništva Slovenije v Ljubljani se vrši v četrtek dne 23. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Ker je zbor izavnredne važnosti, se pričakuje polnoštevilne udeležbe.
— Osemdesetletnico praznuje dne JkJB* * Fran Klobčar, vpokojeni p>
samiški uradnik južne železnice. Se na mnoga leta!
— Gasilno društvo v Škofljici priredi povodom biagoslovljenja novega gasilskega doma in 231etnice dne 7. avgusta 1921 veliko vrtno veselico i bogatim vzporedom v Škofljici, na kar »e vsa sosednja društva opozarjajo.
— Gasilno draštvo v Škofljici priredi povodom biagoslovljenja novega Gasilnega doma in 231etnice veliko vrtno veselico dne 7. avgusta v Škofljici. Na to se sosedna društva opozarjajo.
— Gasilno   društvo v Radovljici
priredi na. dan 14. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico. Ker je čisti dohodek namenjen v humanitarne društvene potrebe, se naprošajo druga domača in sosedna društva, da se istega dne vzdrže vsakih prireditev.
— Slovenska dijaška zadruga v Pragi in Brnu. člane obeh zadrug obveščamo, da naj počakajo glede vlaga-nja prošenj za štipendijo do nadaljnega obvestila v časopisih. Oni. ki nameravajo v prihodnjem letu pričeti oziroma nadaljevati študij v Pragi ali Brnu, naj se javijo najkasneje do 5. avgusta t. 1. pismeno pri počitniškem odboru in sicer za SDZ. v Pragi pri tovarišu cand. ing. Hinku Petriču, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 16/1. in za SDZ. v Brnu pri tovarišu eand. ing. Albertu Struni, Ljubljana, Linhartova ulica 5. — Počitniški odbor SDZ. v Pragi in Brna.
— Podružnica JugošIoven*ke Matice v Trebnjem priredi 7. avgusta t. 1. ob 3. popold. veselico z javno tomt>olo. Za okrepčila in zabavo je poskrbljeno.
— »Gosposvetski Zvon- v L?uh!}a-ni. Ob priliki skupnega izleta so darovali gg. profesorji in profesorice tehniške srednjo šole v Ljubljani K 130-22. Izrekamo tem potom srčno zahvalo. — Poštni uradniki in uslužbenci so darovali za >Gosposvetski Zvon< 448 kron. Srčna hvala!
Gospodarske uesfl.
BORZE.
—d Zagreb, 26. julija. Devize. Dunaj 17.90—18.05, Berolin 218—218.50, Italija (izplačilo) 744—746, Italija (ček) 740—0, London 602—604, Novi Jork (kabel) 169—171, Novi Jork (ček) 168—168.50, Pariz 1295—,1330, Praga 218.50—219.50, Švica 2770 do 2790, Budimpešta 50—52. Valute: ameriški dolarji 166—166.75, češkoslovaške krone 220—222, 20 kron v zlatu 570 do 580, francoski franki 1290—0, napoleo-dori 563—565, nemške marke 218—219, romunski leji 0—225, italijanske lire 740—742.
—d Curiti, 26. julija. Berlin 7.75, Holandija 190.50, Newyork 610, London 21.90, Pariz 47.05, Milan 26.40, Bruselj 45.90, Kodanj 92.50, Stockholm 125, Kristijanija 78.50, Madrid 77.50. Bue-nos Aires 172.50, Praga 7.75, Budimpešta 1.675, Zagreb 3.60, Bukarešta 8, Varšava 0.31, Dunaj 0.70. avstrijske krone 0.70.
—d Dunaj, 26. julija. Devize: Zagreb 534—538. Beograd 2138—2158, Berlin 1211—1217, London 3365—3385, Pariz 7230—7270, Prasra 1206—1212, Curih 15.612.50—15.662.50. Valute: Ameriški dolarji 932—936, francoski franki 7200—7240. italijanske lire 3965 do 3985, iugoslovenski dinarji tisočaki 2118—2138, švicarski franki 15.575 do 15.625, češkoslovaške krone 1208—1214.
— g »Orient«. V Mariboru ustanove v kratkem trgovsko, špe« dicijsko in skladiščno delniško družbo »Orient«. Ustanovitelji so izključno sami trgovci in industrij-ci Slovenije, zlasti trgovci iz Mari* bora, Ljubljane, Celja in Ptuja. Delniška glavnica družbe je določena in podpisana na štiri milijone kron, ki pa se bo kmalu po koristi* tuiranju uprave in načelstva povi* šala na osem milijonov. Zadevna družbina pravila so že predložena ministrstvu financ v Beogradu. Družba ima namen, voditi vse rr* govske, špedicijske in skladiščne posle.
—g Novi poselski red. Novi posel-ski red je uveljavljen ter razglašen v >Uradnem Listu« št. 82 z dne 16, t m. naredba št 224. § 1. določa, da velja novi poselski red samo za one posle, ki so zaposleni v gospodinjstvu (stari jo bil za vse, tudi za one, ki so zaposleni v gospodarstvu). § Počitek. Vsak posel ima pravico do počitka. Vsako drugo nedeljo in praznik do pet ur prostega časa. Nadalje za druge nedelje in praznike pa, ako gospodar ne dovoli poslu prostega popoldneva, se mora nadomestiti s 5urnim prostim po-poldnevom enkrat med tednom. Poleg tega mora imeti posel vsako nedeljo in praznik prosti Čas, da lahko opravi svoje verske dolžnosti in to do 7. ure zjutraj. Poslu gre dnevno nerasdeljeni 9urni no*ni počitek in sieer med 21. in 6. uro. § 10. Dopust Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Ca s dopusta se določi sporazumno in sicer praviloma v času šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za Čas dopusta doki s da za hrano v višini polumesečne plače v gotovini, ki se pa mora plačati ob nastopu dopusta v polnem znesku. § 21. Poselako odpravnina Če se razveže službeno razmerje, ki je trajalo brez presledka 10 let, gre poslu odpravnina v znesku četrtletne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnim polnim letom za f-fS, dokler se ne izenači z njo. Ta odstavek odpade, če je gospodar odpovedal poslu službo iz tehtnih vzrokov $§ 17 in 18. $ 24. Poselsko iakazilo. Posel dobii ako napravi strokovne preizkuš-
njo, poselsko legitimacijo. Ostali posli imajo poeelske knjižice, ki bodo pa tudi bistveno spremenjene. Toliko,, da bodo gospodinje poučene o novem po 6elskem redu.
— g Zavarovanje domaće žele/ne industrije. V Beograd jo prišla deputacija zatopnikov železuinarske stroke iz vse države. 15. so bili sprejeti od ministra za socijalno politiko, ministra za šume in rude, ministra za financo in ministra za trgovino. Deputieaja je zahtevala, naj se poviša uvozna carina na železne izdelke radi zaščite domar o industrije. Povišanjo naj se izvede tako, da zviša minister za finance ažijo pri plačevanju carino na uvoz dotičnih izdelkov iz inozemstva. Finančni minister je načelno pristal na to zahtevo. Ministrski svet je sklenil, naj finančni minister stavi ministrskemu svetu v toj zadevi potrebne predlogo, kako bi se zavarovala domača železna industrija pred tujo konkurenco.
—2 Nakup sena. Producenti, gospodarske zveze in dobavljači se pozivljejo, da stavijo pismene ali ustmono ponudbe za prodajo sena garni/ijam Dravsku divizijske oblasti. Ponudbe se sprejemajo vsak dna dopoldne od producentov in gospodarskih zadrug, a od dobavijačev (Iiferantov) 29. julija v Mariboru in Ptuju, 30. julija v Ljubljani in 1. avgusta v Celju in Slovenski Bistrici. Prevzema se predano ali nepreSano seno. Prešane bale (zvežnji) naj ne tehtajo več kot 50 do 60 kcj. Ponudbe sprejema intendanturu Kom. Drav. Diviz. oblasti. Komanda vojnog okruga v Mariboru in Celju in Komanda mesta v Ptuju in SI. Bistrici. V prvi vrsti se kupuje seno od sladkih trav in tudi seno, v katerem so pomešane sladke ln kisla trave (konjsko seno), kar je treba v ponudbi navesti. Potrebuje se: za Ljubljano 1,000.000 kg, za Maribor 980.000 kg, za Celje 30.000 kg, za Slovensko Bistrico 30.000 kg in za Ptuj 50.000 kg. Oddaja sena po pogodbi. Seno se bo prevzemalo komisijsko v intendantskih skladiščih, odnosno v vojaških senjakih. Kavcija znaša 10% od vrednosti ponujenega sena. Kavcija se polaga v gotovem denarju, garantnem pismu, vložni knjižnici ali pa v senu. Producenti in gospodarske zveze, kateri dokažejoz županskimi svedočbami njih občin, da so producenti sena, so osvobojeni kavcije za one keličine, katere Jmajo stvarno na razpolago za prodajo vojaštvu. Uslovj se morejo videti pri navedenih vojaških uradih.
g Razpis dobave 100.000 m konopnega platna in 350.000 kg papirja za železniške tovorne liste. 1.) Dne 16. avgusta t. I. se bo vršila v pisarni uprave državnih monopo? lov v Beogradu licitacija za dobavo 100.000 metrov konopneša platna (juta) 76 cm širokega in 2.) dne 20. avgusta t. L ravnotam licitaciia za dobavo 350.000 kg papirja za tiska* nje železniških tovornih listov. Dobavni pogoji in vzorci papirja in platna so v gori navedeni pisarni na razpolago. Varščina znaša lO^c za domačine in 20% za tuje ponudnik ke. Zapečatene in kolekovane po* nudbe je poslati najkasneje do označenega dne na gori navedeno upravo. Po en izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev je v pi* sarni trgovske in obrtniške zborni* ce v Ljubljani interesentom na vpo* gled. Zbornici pa ni na razpolago več izvodov, ki bi jih mogla intere* sentom izročati.
— Stabilno* žitnih cen. Budimpešta 27. julija Na budimpeštanski žitni borzi je nastala stabilnost žitnih cen. Cene pšenici notirajo 100 kg 1240 madžarskih kron., in rži 910 mlv.
—g Eno in dvolirski bankovci. Italijanski zakladni minister namerava v najkrajšem času odtegniti iz prometa eno- in dvolirske bankovco in jih nadomestiti s kovanim drobižem.
—g Nemški izvoz leta 1920. Blagovni izvoz Nemčije (brez zlata in srebra") je znašal lani 69*3 milijardo mark. Vrednost uvoza v lanskem letu še ni izračunana
—g Koncentracija clcktrotebnis&e industrije v Petrogradu. To dni se je vršila v Petrogradu konferenca elek-trifikacijskega oddelka petrogradskoga komisarijata z zastopniki elektrotehničnih podjetij. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju koncentracijo elektrotehnične industrije ter so sklenilo, da se zmanjšajo začasno nastopna podietja: Heissler. Erikson in Siemens & Halske. Celokupna produkcija so mora osredotočiti pri Heissler ju. Drugi dve podjetji bosta po izvedbi koncentracije ustavili svoj obrat.
—g Finska zunanja trgovina in finance. Finska je izvozila v maju t. 1. za 1S8-9 mil i j. finskih mark, uvozila pa za 31f>4 mil i j. finskih mark. Od januarja do maja t. 1. se fe izvozilo iz Finsko za 468-2 milij. f. mark, uvozilo pa za 1273* milij. f. mark. Padec izvoza je povzročila okolnost, ker Finska ne najde trga za 6voj les in papir.
—g Ameriški kredit za transport Sita v Nemoifo. Neki bančni sindikat v Zedinjenih državah je dovolil kredit v znesku 9 milijonov dolarjev za transport žita v Nemčijo. Kredit potečo po treh mesecih.
—g Produkcija zlata v Transvaalu je znašala meseca junija t. 1. 678.490 une, v vrednosti 2,SS3.533 funtov šter-lingov. Koncem junija je bilo zaposlenih v zlatokopih 168152. v premogo-kopih 14.704 in v diamantnih jamah 1317 delavcev.
—g Prođa'tcifa zlata in platina v sovjetski Ru*i?i. Celokupna produkcija zlata v sovjetski Pusi ji je znašala v aprilu t 1. okoli 74*42 kg, v maju 34*26 kg. Kakor poroča >Ekonomič>skaja Žira«, je dosegla produkcija v aprilu komaj 40, v maju pa le 152* predlaganega jax>dukci*skega minimuma. Produkcija
platina je znašala v aprilu 630 gr, M maju pa 19*4 kg. Pred vojno jo znišala produkcija platina letno okoli 49u0 kg.
nesreča v SauinsRih sipah.
Velecenjcni gospod urednik! Vem. da Vam je neprijetno, otvarjati dolge kolone o enem in istem vprašanju. Uverjen pa sem
tudi, da niti Vam niti občinstvu ni vseeno, ali se kar zaporedoma ponavljajo nesreče v naših sipah — vidovdanskemu slučaju jo sledil zopet »slučaj Pire«, — zato Vas uljudno naprošam, da mi dovolite še to pot nekoliko prostora.
Odboru T. K. »Skalam očividno ni bilo všeč, da sem podal v zadnjem članku par skromnih nasvet-»v tako mladim planincem t. j. novincem v splošnem, kot alpinistom, ki so mnenia. da s i zrasli nadelanim t-o-toni — med katere sem se drzni! šteti tudi člane T. K. Skala. To potrebo   som čutfl
spričo ronavljajrčih se nesreč ni mladini Upam, da mi turisti izven -Skale- tega i aj-brže niso šteli preveč v zlo.
Če sem posvaril, storil sem to tudi iz razlogov: ker ml ni še otopll v voinl med tolikimi mrtveci čut za vsako človeško življenje in ker sem se ravno v nlpinskih vodn. šo'ah učil, kako velika da je ( d-govornost za vsako tudi posamezno človeško življenje. In te kri'ike o odgovornosti, na kakšen način kin Izgubi .'ivHenje, si ne damo kar tako kratkomalo vzeti! Kaj je za veliki nemški narod 80 milijonov pri nad stotisoč aktivnih turistov pogrešanje par turistov na leto! In vendar jim nI vseeno tudi za teh par žrtev. Za naš mali narod 14 milijonov, ki irna morda komaj par tisoč aktivni hp'aninccv, pa je Škoda, izguba vsakega posameznega nadebudnega življenja še tem večja!
Vsakdo, ki naj propagira in začne, mora biti pripravljen na eventuelne posledice, tudi na kritiko, in vsak posameznik se mora zavedati svojih odgovornosti napram narodu, roditeljem, tovarišem Itd. Te:ra pa se menda odbor T. K. S. v polni meri ne zaveda, kakor odmeva iz odgovora na moj č'anek. sicer bi bil uvede! hi dr.-.il boljšo planinsko disciplino med svojimi člani.
Postaviti se pri planinskih nesrečah, kar samo na stališče »fatuma in na ta način skušati se otresti prav vsake odgovornosti pri smrtnih slučajih svojih članov, — to je seveda zelo lahko In enostavno. L« nekoliko bolj počasi, gospodie! Ne hidte tako in le dovolite, da i drugi izrazimo svoje mnenje, ki je: da se s tremi besedami ^bila ie usoda« menda vendar ne da docela opravičiti vsakega smrtnega slučaja v alpah!
Zgode se nesreče: pade kamen, odtrga se skala in pripeti se i druga iz raznih zakonov narave izviraioče nesreče itd. Pred takimi seveda nihče, tudi najboljši alpinist nI »Imun« in nihče nič ne more za to. To so objektivne nevarnosti. Druge pa so subjektivne nevarnosti, ki se Hm ie mogoče tudi Izogniti in Jih le mogoče premagati s pravilnim postopanjem moderne alpinske tehnike.
Vse to pa, kar smo čitali In čulf o zadnjem nesrečnem vidovdanskem slučaju, nagiba nas prav močno k slutnji, da plezalca nista odolela zadnje omenjenim subjektivnim nevarnostim v pečeh Turske gore. Kajti po vseh vesteh je toliko kot gotovo, da vrv n t bila zavarovana! To meni zadostuje, detajle pustim na strani.
Gospodje od odbora T. K. S., ki to!l samozavestno renomirate, »da glede rabe turistovske opreme niste v nikaki zadregi« In ki pravite, »da bodete posvečali več pažnje ravnanju z vrvjo Šele, kadar Izide moja brošira o tej umetnosti.« — se H Vam zdi tako postopanje In ta način uporabljanja alpinsklh pripomočkov v riskantnih položajih pravilno? Kako opravičujete, da se vrv ne zavaruje? Sklicujete se dalje na razne alpinske kapacitete In odločno priznavate, da Vam je tozadevna strokovna literatura znana . . . zakaj pa teh naukov tudi ne spoštujete? — Po skromnem mojem mnenju pač nI dovolj, da so Vam planinska pravila znana, nego treba Jih tudi izpolnjevati in vpoštevatl, da so alpinske nesreče omeje ln se jim izogne.
S tem, da ste zreli delati dovtlpe o absolventih alpinskih vodniških šol, še niste mnogo dosegli. Bodite še tako vzvišeni nad alpinskimi vodniškimi šolami, vendar sem mnenia. da bi tudi Vam taka Šola*) prav nič ne škodovala. 4 mesece po zimi 1911 do 1914) sistematičnega vez"banja pod strokovnim vodstvom v Visokih hi Nizkih Turah in skozi 2 poletna meseca po ledenikih, grebenih, stenah med VViesbachkcrnom in Vel. Klekom dan na dan v vežbanju pod izbranimi gorskimi vodniki kot so bili Wur-nitseh izpod Grossvenedigerla. Bernardi iz S. Christina v Dolomitih, oba Seethalerja Izpod Dachsteina I. dr. — če je to taka bagatela za odbor T. K. S., ne vem. Zame vsaj je bila ta šola velika pridobitev, ker dam si včasih rad tudi kaj dopovedati in poučiti od drugih, da morem ločiti dobro od slabega.
Končno le še eno pripomnjo. Kdor Izmed turistov me pozna, ve, da sem imel z mladino vedno najboljše namene In moje skromno stremljenje ni bilo uravnano nikdar v tel smeri: da hi mi bilo vseeno ali celo »morda bolj všeč, da bi mladina pustila turistiko in prakticirala po ljubljanskih gostilnah ter Častila alkohol in Venero«. Ako kljub temu hoče, čeprav ne direktno, odbor T. K. S. podtikati meni kaj takega, naj fcna to veselje, ki ga pripisujem pač slabemu okusu odbora. S tem Je zame stvar tudi končana. Rudoll Badiura.
•) Hochalplnktirs Moserboden (pod VViesbachkornom) 1817, VoJ. vzgajevališče za gorske vodnike in alpinske referenta-Milit. Kmmdo. Innsbmck.
Glavni urednik: Raslo Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
r ivaa £odr£ai*.
6". stran
s?-
.SLOVENSK/ NAROD*, dne 28. julija 1921.
štev. 166*
Gostilno
Fprejmem v najem. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5158
Veliko delniško  podjetje v Karlovcu sprejme takoj slovensko-nemškega
Icorespond enta
Natančne ponudbp je nasloviti na zastopnika E. Leskovec, Ljubljana, litrska ulica 29. 5152
Gospa
je umrla 25. julija ob pol 9. uri zvečer v 80 letu starosti.
Pogreb bo 27. julija ob 5. pop. iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Škofji loki.
Wm ntali j
gospod želi stanovanje s
hranil Prl kaki bo,Jšl rodbini. Ponu iii uu dDe pod >P 5J84- na upravo
Slovenskega Naroda.
5184
gaze, jermena, buc ttSSS?
priporoča tvrdka LJubljana, Sv.
Oavald Debate, Jakoba   trg t.
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi orlovskemu naraščaju jav
ljamo tužno vest, da je po kratki, zelo mučni bolezni umtl danes poldne nas iskreno-ljubljeni sinček, oziroma bratec
učenec 5. razreda
previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 28. julija ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Mala čolnarska ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. julija 1921.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
Josipina Kavčič roj. Dolenc
danes, 24. julija po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek ob 5. uri popoldne.
it. Vid pri Vipavi, dne 25. julija 1921.
Idiote rotlliiiie hiflt Ritor.
Brei posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla po večletni mukepolnt bolezni naša draga sestra, teta, nečakinja i. t. d., gospodična
Ida Lenče
vzgojiteljica pri grofici Piccolomlnl v Slenl
dne 17. julija t. 1. previđena s sv. zakramenti. Truplo pokojnice počiva v Sienl. Priporočamo jo v blag spomin.
Globoko žalujoči oral io sestri.
11.411
Oglas.
5173
intendantska
Nakup ovsa, ječmena In koruze za skladišča v LJubljani, Maribora in Celin.
Potrebuje se 41 vagonov.
Poživljajo se interesenti, da stavijo Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismene ponudbe kolekovane z 2 dinara do 4. avgusta dopoldne za vsako količino gornjih artiklov franko skladišča.
Skladišča imajo železniške tire.
Pogodbe se bodo zaključevale 4. avgusta 1921.
Kavcija 10%. Predaja po uslovih.
Komanda Dravske divizijske oblasti.
po 18 K za 1 kilogram
se prodafa vsaki dan na Predovlcevi In Smoljanovi stolnici v Šolskem drevoreda.
Za dva poletna meseca se sprejmejo 4 gospodje ?ov>£-
in hrano. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5155
Kupi n talij fin, prav dobro io etiko in dansko kolo.
Ponudbe s ceno na uprav. Slov. Naroda pod šifro .Kolo 100/5157'. 5157
Prodan na Komiki beli (Gorenjsko) it. 65 lahkega konja %r;^z
Anton Lipovac, Koroška Bela, pošta Javornik, Gorenisko. 5136
na debelo in drobno m2 po K 4"— pri večjih naroČilih znaten popust. Steiicr Anton, Ljubljana, Jeranova nI. 13, Trnovo.
26
Spedlclfska firma
Ludovlk Sevar,
vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. 2535
Kupim
vsako množino kostanjevega lesa franko vagon oddajna postaja. Ponudbe z navedbo cene na Matij« Vldečnik, lesna trgovina, Petrovce pri Celju. 5170
kisovega nadomestka se bo vršila v petek, 29. t. m. ob 10 uri dopoldne v skladišču .Balkan", Dunajska cesta 33.
Knjigovodja ali knjigovodkinjo
z znanjem slovenskega in nemškega jezika v besedi In pisavi, sprejme takoj veletrgovina z vinom v Sloveniji. Ponudbe s prepisi* spričeval pod .J. R. 100/5127" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5127
Hiša
krasna stavba, z velikim vrtom, primerna za hotel, blizu glav. kolodvora v Mariboru, se proda. Cenj. ponudbe na: A. Vertulk. Sodna vi. IT. 4915
G. F. Jiinisek
nglaJnalec glasovtrjev
v Lfublanl Wollova 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in harmonije? specijelno strokovno, točno in ceno.
Občinski talnih
se sprejme takoj v Rušah blizu Maribora. Plača dobra. Le prvovrstna moč z večletno prak:o se bode vpoštevala. — Oglasiti se je do 15. avgusta t. 1. pri obč. uradu. Župan: Drageti.i Lingeij. 3176
Stavbeni prostor
ca 9000 m* a K 20— na najlepšem kraju v razvitju premogovnika Rajhen-burg, važno za veletrgovca, se proda. Ponudbe bod »Stavbe« na An. zavod Drago Beseljak & drag, Ljubljana, Sodna ul. 5. 5179
ti
srednje dobe, koja znade dobro kuhati te da je potpuno sposobna za cjeli kučni posao da je solidna i voljana. Koje reflektiraju neka se odma ponudom obrate na adresu g Kajo Belimar-kovlć, supruga pukovnika, Bjelovar. 5169
Podjetnik
ki bi dal K 100.000.— proti intabula' ciji na I. mesto, kateri znesek se potrebuje na stavbišču velikega posestva se išče. Premogokopna družba že zida tam več poslopji, tako da so vsi pogoji ugodni Ponudbe na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Kupi se
sestoječe iz gospodarskega poslopja in z velikim vrtom) po mogočnosti z mlinom ali žago. Vodna sila predpogoj. Bo naj na progi Zidani most — Zagreb, Karlovac — Zagreb ali pa v Belokra jinl. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod it. .Gospodarsko/5168". 5168
Sprejme se mlinar.
Poizve se v valjčnem mlinu Anton tfomotar, ŠKofja Loka. 5162
Iste so volja za psdražoico trgovine z rce'jeiu Wm. - Istotan
nrnriV^Iln    manufak.uristinje imajo [JiflUf f !Ru\   prednost. Ponudbe pod .Vodja 5163* na upravn!:tvo Slovenskega Naroda._5163
»Slovani"!
vsi letniki nevezani se takoj prodajo. Interesnti naj puste svoio odreso v uprav. Slov. Naroda pod *Slovan/5165".
Klavirje
uglašuic ta popravili
solidno in to?ne ter gre tudi na deželo.
rnfcMMJBjaia, Tržaška t. 45.
Pozor, trgovci s MoDuhi!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe velourne klobuke. Franjo Cerar, tovarnar v Stcbu, pošta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna
( Holzstabge-
webe)
za strope in stene izdelu'em z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513.
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno ir. ceno, icakor tadi vse vrste tapetniških del priporočati BRATA SEVER LJubljana, Gosposvettka centa 13. (Kolizej)
4963
Proda so s
IsforEO kolo zEsmke Juite" 3 PB Motorno kolo znamke .Torpedo"
Ogledala se pri JOS. PRUSNIK, KAMNIK. 5057
kdor iell knpltl ▼ Zagreba, Hrvatski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Antm Dela«, Zagreb, Gajeva 34. 4270
Velika izbira otročjih vozičkov, dvokoles in šivalnih
dirUjer jiarJa. Stari trg štev. 28.
Sprejme se v polno popravo za emaj-l'rsnie z ognjem in poniklanje dvoko-lesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Kar-lovaka caata 4.
Dve hiši
na najlepšem kraju v Kolodvorski ul., št 35—37, na vogalu Kolodvorske in PraŽakove al, s tremi trgovskimi lokali, se zamenjata tvert. proti doplačilu za hlso bolj v središču mrsta. Oziroma se hiši prodaste. Več pove D. I >vs*»v, fotogr. Ljubljana, Ko'o-dvorska ul. 510^
ki obvlada popolnoma italijanski jezik, samostojno moč, sprejme pod ugodnimi pogoji večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod .Italijanska kores-pond*ntinja 5183" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5183
Krompirjeva Škrobna moka, pSeaKni puder, ko rami puder.
Škrob v zabojih po 38 ia 59 kilogramov, kristalni Škrob v omotih po 3Vs kg., dtkziria,
pScntfno lepilo za tevijarje ter Škrob za napravljen}! lapiva (Maistra), nudi FILIP MATER, Zagreb, Ona-dvHceva nllca 9. Telefon 18—31.
Had trgovski umik
i§če mesečno sobo v mestu a!l okolici Plača postranska   stvar.  Pouudbe na uprav. Slov.  Naroda  pod .Sutrudnik/ 5041 \
Učenec ozir. učenka,
ki bi imel veselje do špecerijske trgovine, se  takoj  sprejme.   Ponudbe na uprav.  Slov.  Naroda pod .Poštenost 5135*.
Velik pes čuvaj
1 Vj leta star; kompleten acetelinsk: aparat za 24 luči in steklena pisarniška stena sc proda. Al. Schrev, Jesenice, Gorenjsko. 5147
elektrotehnični obratovoflia
z večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval In položeno izkušnjo z navedbo plače, (prosto stanovanje, gorivo in osvetljava) na ravnateljstvo tovarne cementa Zidani m<-st. 5145
Proda se
v Žirovnici na Gorenjskem lepa stanovanjska hi§a za 2 dtužini; 2 kuhinji in 6 sob. Poleg h'še oral velik sadni vrt Poizve se v trgovini J. Gri6arv Selenburjova cHca st. 3 v Ljob-Manl. 4193
Bančni uradnik
isce maaeiao sobo
za takoj ali pa najkasneje s 1. avgustom. Pismene ponudbe na poštni predal 133 v Ljubljani. 5134
la portlanfcement
pit odjemu 5 — 10 vagonov naenkrat takoj dobavljivo po ceni K 165.— za 100 k£ franko postaja Ljubljana. Jutne vieče se za 70 dni posodijo. Cenjena naročila pod .Cement-portIand/514fi' na uprav. Slov. Naroda. 5146
Viakovrsne razglednice
umjetničke, historičke, ljubavne Itd. Papir
*"'ake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi Ćeaskojan/osl o venska naklada J. HEREJK, Zagreti. 4854
Isće ao
mesečna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo aH brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal st. 83. 4805
Gospodična
iSče službi gospodinje, gre najraje b kakemu vdovcu ali samskemu gospoda. Zna dobro kuhati In Šivati. Ponudbe pod »Varčna 5151» na uprav. Slovenskega Naroda. 5151
Kfe se stanovanje
z 2 aH 3 sobami v Ljubljani za fino obitelj, ki ima že nakazilo stanovanj-skega urada, proti visoki nagradi. Po* nucbe na upravništvo Slovenskeea Naroda pod »Prijaznost 5120'. 5120
več večjih hrastovih gozdov (prosi se natančna pojasnila kvalitete, lege in cen); več cca 100.000 brzojavnih drogov: jelka, smreka, bor, debelina 15—20 cm, dolžina 6, 7*50, 850 m z navedbo cen franko vagon nakladalnih postaj. A, NabergoJ, Mengeš«
Na prodal:
gostilna mesarija In trgoAlna v Mariboru. Veliko ključavničars vo v Celju. Dobre gostilne v Celju In okolici, tudi hotel. Dobre trgovine v lepem trgu pri Celju. Lepa rosestva od 8 do 300 oralov. Parn: mlin ln parna žaga. m'lnl na vodo graščinska posestva, hiše vile, trgovske hiše itd. Naslov Karol Premik, Celje, Dolgo polje 3. (4y21)
Otvoritev trgovine.
Naznanjam, da sem otvoril trgovino v Ljubljani VT, Šiška, Seidlova hiša, ter bom postregel vsakomur pa priznano najniilln oonab. IV&Q ROS
Jorzna naročila efekiuira napvoljneje
Banka I mjenjačnica
L. KOHlf I DRUG, ZAGREB, PRERADOVIĆEVA 2. Telefoni 13—80« Bno{avl a Kohnbanka.
Zadruga
hroat. ninegradara
Zagreb, Baroieva cesta
preporuća svoju vebku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček  (šiler) i Črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev Šalje.
Molimo posiet našeg podrumea na Baroševoj cesti
□
Narodna zalolba Je pričela z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Jules Verneovi potovalni romani so mladini v veliko pobudo, odraslim v lahko zabavo in poduk.
I. zvozak obsega cfoll
»Mojster Caharaja
Drama v zraku
99aare hiiih   w   mm mmw%wm 9 kl »laneta broilranl 13 K, vesanl K 20.
Dobiva se v Narodni kntlgnrnl v LJubljani, Prešernova ul. štev. T.
KRISTALU M d. d., Zagreb,
velaprodaja stakla i porculana
Ooikoviieva ul- br. 26-
Tel- br. 6 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane .KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike I
Vplačana delniška glavnica
K 3o.ooo.ooo'—
SLOVENSKA BANKS
Telefon št. 567 Čekovni račun 12205
Ljubljana. Krakov trg 4t. 10, nasproti „Mestnemu domu".
Obrestnje nalngodneje vloge na toflilce ia v tekočem raćonn- - tartnje vse bančne posle nalknlantneje-
Uutiiiiia ia liak »Ma
tiakaniaav
Za Inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.
2E
C$0C
U4
3311
99
BY