46. številka. Ljubljana, vtorek 27. februarja. X. leto, 1877. labaja vaak dan. izvzeinii ponciitdjke m dneve po praznicih, ter velja po posti preimnan za a v »tro-ogers k« doiele za celo leto Iti frld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 ^Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 g\A. 30 krM za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za uieaee, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana centi in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čutiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frainc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. iz državnega zbora. Z Dunaja 25. febr. [Izv. dop.] Vsled prošnje nekih knjigotiskarnic je šolski odbor nasvetoval resolucijo, da se sedaj obstoječa c. kr. zaloga šolskih knjig bolj ne razširja, ter naj k večjemu ostane, ka-koršna je zdaj. O tej stvari je bila v poslednji seji državnega zbora precej obširna debata. Proti je govoril dr. Vo*nJaK, dokazavši, da c. kr. zaloga šolskih knjig zlasti za slovenske šole nij koristna, in bi se morala popolnem odpraviti, ker vlada zabranjuje vpeljavanje druži h knjig, ki nij so iz te zaloge, če so prav dobre in potrebne. Govornik posebno graja štajerski deželni šolski svet, ki povsod ovira napredek slovenskega šolstva; omenja, kako se godi s knjigami Lapajneta itd. ter očita ministru nauka Stremajeru, da mu pri šolstvu nij mari za izobraževanje ljudstva, ampak samo za politično strankars t v o, kar se kaže iz oviranja slovenskih šolskih knjig, iz preganjanja slovenskih profesorjev itd. (Govor prinesemo ves po stenografičnih poročilih. Ur.) Tudi govorniki od nemške stranke Dittes, dr. IIoffer, Umlautt so krepko govorili proti c. kr. zalogi šolskih knjig, ter dokazovali, da je nepotrebna in celo škodljiva šolskemu napredku. Pri debati o privoljenji pol milijona gold. ki se imajo brezobrestno posojevati občinam okolo Dunaja, da delavcem, za katere nij dela, tega preskrbe, oglasil -se je slovenski poslanec Herman ter sedanjemu političnemu sistemu očital, da on zakrivlja splošno silo in bedo. (Tudi ta govor prinesemo. Ur.) V shodu cele ustavoveme stranke je po ostrih govorih končno 122 poslancev glasovalo za ministerstvo, 64 pa proti. Nova nagodba z Ogri sme tedaj za zdaj v našem zboru le na teh 122 gotovih glasov šteti, kar še nij ve čina. Da bode klub desnega centra proti glasoval, nij dvomiti. Ker šteje ta klub 45 glasov, bi bilo z gori navedenimi 100 glasov proti. Na Poljacih torej je, ali se bode cela nagodba sprejela v našem državnem zboru ali ne. Kar se pa Poljakov tiče, jih vsi poznamo, da so nedosledni koristolovci. Skoraj gotovo se bodo ravnali po vladinih željah. Knez Auersperg je poslal predsednikoma klubov desnega centra grofu IIohenwartu in poljskega, Groholskemu povabilo, naj prideta k njemu, da tudi njima razloži stanje razprav glede bankinega vprašanja. Grof Hohemvart in Groholski sta vabilo odbila, ker jima je cela situvacija uže tako znana, a si nečeta na nobeno strau uže zdaj rok vezati, dokler nij cela nagodba v zbornici predložena. Itazdraženost v ustavovernej stranki je po tej poslednji konferenci silno narastla in vlada bode silno teško stanje imela v lastnej stranki, če je Magjarom, kakor je videti, preveč privolila. Položaj Avstrije ob jadranskem morji. Pod tem naslovom piše tržaška „Edinost." „Uže pri zemljiščih in splošnih posestvih gleda se na to, da imajo meje dobro urejeno in sicer tako, da si prikupijo sosedje zemlje, ako je potreba še zemljišča zboljšati, da je občenje ložje in hitreje. V velikem je Avstrija v enacem položaji, nje podoba in nje meje so tako čudne, da se je čuditi, da je to do danes moglo tako ostati. Ako pa se tehtno premisli gospodarstvo nekoliko deset let nazaj, in če se potipljejo možgani kolovodje ter me- rijo z umomerom, videlo se bo, da kaže veS stopinj pod ničlo in da trdoglavnost ne služi druzemu, nego našim sovražnikom. Kam so od dvajset let sem državniki mejnike prestavili, tega ne smemo razpravljati, ako se hočemo ogniti državnega pravdnika. Vsakega državljana srce krvavi, ko vidi, da so državne meje ožijo in da nij še konec tega, da še žuga mogočni Nemec po skrivnih nakanih razšiiiti svoje meje na vzhodu, od druge strani pa gleda Italija, da vzame Trentino, Istro, celo Kranjsko s Trstom. To je resnica, katere noben živ človek tajiti ne more, ali treba je premislti, da se taki načrti radi izvrše, ko jih strokovnjaki narede. Če je pa naša modra vlada na Dunaj i uže kupila politični daljevid, to je vprašanje, na katero nihčo odgovoriti ne more, še vlada sama ne. Ako pogledamo zemljevid Avstrije, čudno podobo nenaravnih mej, od južne strani sega zemlja barbarskega soseda skoraj v osrčje države, mej tem, ko oska črta avstrijske zemlje, to je Dalmacija v Albanijo moli in jo na dveh mestih, v Kleku in Sutorini še celo presekana s turško državo. Da bi Nemčija mejila s Turčijo, kakor meji: Avstrija, danes bi bila meja drugače urejena Bosna in Hercegovina bi delala štirivogelni obraz, nemški kolovodji umejo dobro seštevati, pri nas pa, kakor kaže od trideset let sem, prišli so naši gospodje na Dunaji uže do druge naloge, do odzemanja, kar kaže Lombardija in Benečansko. Ako položaj Avstrije ob jadranskem morji v poštev jemljemo, vidimo takoj, da smo Slovani v prvi vrsti poklicani igrati prvo rolo, da se brez nas ničesa vršiti ue more. Teško je to pripoznavanje ustavovercom, ki gledajo še vedno zračno podobe, kakor popotnik v Stoletnica slovenske slovnice. (Konec.) V črkopis mu služi bohoričica; kaže se nam pa precejšnjega prijatelju cirilice, kot prvotno slovanske pisave. On namreč govori o ovej zadevi: „Škoda, večno škoda je, da je velik del slovanskega naroda z vero vred tudi deloma latinske, deloma nemške črke od strani blago-vestnikov sprejel! Na ovi način si le prav revno in ne brez vseh sil pomoremo." Slovnice Gutsmanove na oven^ prostoru nečem natančno pretresovati; pridenem le toliko, da obsega od str. 1. do 7U. glasoslovje in oblikovje, od 7(J. do 124. besedoslovje; od 124 do 145. nekoliko o podnarečji, o napakah v navadnem govoru in nekoje izreke. Tudi v slovnici mu je glavna podloga poduarečje ko-j rOŠko-Blovensko. V dokaz nekoje prilike iz Gutsmanove slovnice: „Bom biran gratau — Te blodbe bi se povančale — Črieuli inu nogavico so drage — En pou ludi je zadi ostale — Jes se doužen dam — Ona se zdrava znajde — Ti nisi kus — Pokai bi jes njega ne mogeu kus biti — Dobre vole mošne kole — Kar mačka rodi, radu miši lovi — Dob v stieno metati — Gosta služba, dedka suknja — Žena je v pot šla (t. j. je moža popustila) — Bug že vie, ka-tirei kozi rug odstrupi — Norci- pasti — Bug te primi — Bug dai norcam pamet — Lete bode bogat, kaker pes rogat — Vela, kamer srce pela — Vsaktiri vie, kei ga čreul tiši — Primi sam sebe za nus — Ludstvu oče sebi svojobodnost (sic!) persiliti —Vaivo-darja spremijo dvorni svituiki — Nasladnost inu jigra je njega izvratala — marnati, ma-rinj itd. Slovnico je v občem za isti čas prav dobro sestavil in se vsacemu barbarizmu čeravno mu jih je še mnogo ostalo, krepko proti-stavljal. Uže leta 1777. je pisal Gutsman, da mu je volja izdelati in priobčiti uemško-slovenski slovar in to tem preje, čim več mu bode Hodelovalcev. Obljubo svojo je vrli mož izpolnil in uže leta 1789. smo iz njega rok sprejeli imenovani slovar. Naslov mu jo: „Deutsch-vvindisches vvorterbuch mit einer sammlung der verdeutschten \vindischen stunnivvorter und einiger vorziiglicheren, abstammenden \vorter; verfasst von Oswald Gutsmann. Mit obrigkeit-licher genehmhaltung, Klagenfurfc, gedruckt u. im verlage bey Ignaz Al. edl. v. Kleinthaver, k. k. i. oest. guber. und landschaftsbuchdrucker, 178'J." v vel. kvart, str. 5G7. in z geslom: „Quot linguas calles, tot homines vales; Prov." Čeravno je slovar nekoliko z nemčizmi namešan, se vendar le zamore za isto dobo dosti dober imenovati in to posebno, če po- puščavi, dokler ima popotnik vode in živeža dovolj, vedno je Se upanje, ali ko mu zadnji meh vode poteče, napada ga strah, smrt mu stopa pred oči, takrat je dobra vsaka pomoč, pa bodi od okuženega človeka. V enakem po-ložji so naši ustavoverci, zmanjkuje jim vsega, uže se skrivaj ozirajo na Slovane, če tudi so bili od njih ko okuženi koritumacirani; poseben strah sedi na vshodu, oni velikan jim dela preglavico, grozovita pošast vseslovanstva jih straši, pretresa njih živce ter suši njih moči. Prišel je čas, ko bode treba Avstriji zapeti: Moja domovina mora večja biti; kedo pa more tu sodelovati, more peščica Nemcev, ali ošabni oholi Magjar ? o ne! Slovan, zvesti, vneti, hrabri, on je steber ih Ščit, ki bode delal državi v blagost. Dalmacija, dokler je pod turško oblastjo Bosna in Hercegovina, ima še nekoliko pomena, kakor hitro pa pade v last drugej oblasti, i ne Avstriji, je Dalmacija, izgubljena. Vsa trgovina avstrijska je odvisna edino le od Adrije, in njenega obrežja, ki ga čuva Slovan, položaj vse Avstrije iskati je le tam, od ko-dar izvira denar, treba je da državni kolovodji obrno vso pozornost na deželo in njene prebivalce. Pri nas je to vse drugače, enako ko v jahalnici, ko se sedlo mesto konja tepe; dunajski centralisti so vsi zaslepeli, oddali so polovico države samo z namenom, da se Slovanom napravi močna brzda, ter jih neškodljive stori: v Dalmacijo se nij nikoli kedo ozrl, stale je zapuščeno do bokeške bune; od onega časa se je še le znalo, da je neki tam doli dežela Dalmacija in da stanuje krepek rod v važnem položaju, katerega majhena peščica kljubuje ogromni armadi. Kako vpitje je bilo po dunajskih judovskih listih, barbari, roparji so Dalmatini, divje zveri itd. Tega pa si ti kričači nijso upali objaviti, da to je zakrila vlada, ker nij napravila šol po deželi, lo v mestih, kjer je naseljen italijanski živelj, po-tregla je z šolami Lahom. Precej po nesrečni rabuki v Boki padla je mrena centralistom z oči, državni deficit pa je bil 18 milijonov večji vsled rabuke in vrh vsega tega so se še ponižali in sklenoli mir y Knezlazu s peščico Bokezov na podlogi pogodbe, ki centraliste in dunajske glumače še dan denes je. Od Ogleja do turške lukc Spica je avstrijsko morje, po tem potu do-jadra v zadnje zakotje Adrijo, Trst toliko bro-dov vsako leto, da se Trst lehko drugi Hamburg imenuje. Vlada dela jako malo za svoje neobhodno mislimo, da misli človek nehotoma rajše v istem jeziku, katerega boljšo zna in da govori po nevedoma na oni način z domačimi besedami po tuje, ako se nauči ptujega jezika bolje kot materinega; ako pomislimo na pogled, da se godi na svetu vse s časom, ne pa mahom. Vendar se naš Gutsinan mnogo odlikuje od p. Pohlina. Slednji je rabil in cepil nemške besede mej slovenščino in se je Se pobahal ter trkal na svoje prsi, da mu nij nihče kos? Gutsinan pa sam pripoznava, da ima še mnogo tujega s slovarja ter pravi: „mnogo je tu popačenih in iz nemščine posnetih besed, a saj tudi Krisch, sestavatelj temeljitega in bogatega nemško - latinskega slovarja smelo trdi: von allen benachbartrn sprachen, haben wir, Deutschen, vvbrter ein-genommen." Pomagali so mu pri nabiranji sestavljenega gradiva nekateri duhovniki iz junske do- potrebrie koristi na obalih Adrije, ne ozira se na zvesti narod, ki je stražnik morskemu obrežji, da postane zvest stražnik obrežja in da bode vsigdar pripravljen dati dragb in blago za Avstrijo, treba je z njim đrugači postopati, nego je to do sedaj bilo. S tlačenjem iti zbiranjem v oniiki se bode stvar še le hujšala, Slovan je dosedaj večjidel le dolžnosti imel, a premalo pravic se mu je dajalo; da ne bi se seznanil s političnimi sleparijami, držali so ga v temoti. Pa napočila je mila zarja, na jugu se je začelo daniti, in ako vlada v 12 uri ne pretehta važnosti položaja ob jadranskem morji, prepozno bode, ko bi to rada storila, in zopet se bode razlegal glas po skrčenej državi: To izgubo imamo pripisavati slepoti vladnih naših mož. Naj se dade Slovanom to, kar imajo drugi narodi, naj se ne dela krivično ž njimi, potem se nij treba bati ničesa. Bosna in Hrcegovina ste potrebni Avstriji tako, kakor posipajočemu hribu obzidja; te deželi ste preimenitni za obstanek Dalmacije, ker ste vir trgovine, one bi jako okrepile držvo in zagotavljale mir. Treba je tudi, da je vladi bolj na srci občna državne in državljanska blagost, nego Rothšildova korist, ko gre za železnice; silna potreba je, da se železnična mreža na jugu dodela, če nečemo prerezati trgovini živcev, konkurenčna železna cesta iz Trsta na sever, kakor tudi iz Ljubljane v Karlovec bi trgovini toliko koristile, da bi se v teh krajih novo življenje obudilo in Trst bi zopet postal tekmec Hamburgu, kakor je bil nekdaj. Naj ne mislijo dunajski glumači, da vtrjujejo svoje stanje, ako zavirajo razvoj trgovini in obrt-stvu, uže sedanji primanjkljaji za državne potrebe, vedno rastoči dolgovi bi jih morali prepričati, da se dolgo ne more tako dalje gospodariti i da je konec tega gospodarstva tudi konec njihove mogočnosti. Prebivalce jadranskih obal bi morala vlada za svoje obzidje proti vsakemu napadu imeti, to pa se ne dosežo s tem, da se pritiskajo ne steno. Uže Vodnik je dobro vedel, kde je vir blagostanja prebivalcem na Adriji, ko je pel: „Morje, ruda kupčija, tebe rede." Ako bi Avstrija izgubila morsko obrežje, potem je tudi glavna žila njenega živcnja prerezana in prav zdaj je najugodniši čas, da v teh krajih svojo moč in veljavo utrdi; če zdaj ne spozna prave svoje koristi, pravoga svojega namena, težko več se kedaj povrne j doba, v katere j jej bode mogoče, okrepiti se; ura zamujena no vrne se nobena. line in nekateri redovniki na Koroškem; to raj je tu delo gorotanskega Slovenca s pripomočjo gorotanskih Slovencev, v kar se tudi slovar odlikuje po podnarečji. Znano mi nij ime onega plemenitaša, ki je Gutsmanov slovar denarno in duševno pod-1 piral. O njem le piše G.: „den viirdersten betrieb und vorscbub bekam das werk von ! der thiitigsten mitvvirkung und freigebigkeit eines hochgranichen gonners und grUndlichen . kenners der vvindisehen Bprache." Gutsinan : nam dalje pripoveduje, da je v istej dobi vele izobraženi Kumerdej obljubil obširen slovar i priobčiti. Zalibog o tem slovarju nemarno nič! I Kolikor je pisatelju znano, si je K ume rde j » za izobraženje slovenskega jezika mnogo pri- ■ zadjal in je tudi pisal na 235 polah „primerjajoče slovnico" ; a predno jo je dovršil, ga - je smrt prehitela. V tem delu primerja Ku- ■ merdej slovenščino drugim slo vanskim je- Politični razgled. Motrftnje el«»#.«»l«». V Ljubljani 26. februarja. Najzanimivejše in najvažnejše reči notranje dnevne politike tuul denes razpravlja nas" dunajski izvirni dopis, na prvem tnestu tega lista priobčenl. Na VifitfskeM je za volitev v deželni zbor huda volilna agitacija. A federalistična ali opozicijonalna stranka razpuščenega tirolskega zbora se jo razcepila v dva tabora, T takozvane „zmerne" in v ».odločne*. Eni so za aktivno, drugi če je treba tudi za pasivno politiko. Prvi so bolj hladni federalisti, ali pa bolj „katoliški" nego federalistični državo-pravni oponenti. Da le ne bi iz tega notranjega boja prusijanski liceralci dobiček vlekli. Vnunje držiti«. Iz #V #*»#•!»»# »77 #« se piše „Kreuzzeit.M da Ignatiev prigovarja, naj ruska vojska ne vmaršira še tako brž v Turčijo, ker so bodo turški zataji kmalu povečali in je pričakovati še novih katastrof v Carigradu. Drug oficijozen telegram govori: Peter-burgske vesti, da prestopi ruska vojska 28. t. in. Prut, nijso osnovane. Srbsko-tur^ko premirje, ki neha 28. t. in. bode gotovo podaljšano, če se do prvega marca mir ne sklene. Kaj bode ltusija storila na dalje, td je odvisno od tega, kar bodo velesile na okrožnico rusko odgovorile, ali od tega kar se bode v Carigradu zgodilo. Iz Ottvse poroča londonska agencija^ da so Rusi uže nastavili na obalah črnega morja povsod torpede. S>-h.9ici poslaniki v Carigradu so baje, če je verovati carigradskim poročilom, dogovorili se uže skoro do dobrega za mir s Turki« — Črnogorski odposlanci so pa še le prišli v Carigrad, a iz Cetinja se poroča, da tam nič, kaj ne upajo miru, temiič se vrlo pripravljajo na zopetno vojno. Ona gora bode namreč mnogo terjala, Turčija ne dovolila. Tako je potem mogoče, da so tudi srbski mir na zadnjo uro še razbije. V w*/ zbornici je ministerski predsednik Komunduros govoril: „Pripravljati se moramo za mesec maj Treba je žrtev, kajti ne smemo so onečestiti kakor leta 1868. Mi nečemo (?) ničesa pridobiti k svojoj zemlji, a hočemo, da se nas ne stavlja za Črnogoro ali Srbijo in druge Turčiji podložne države. Mi nečemo, da inostranci poreko, da ima kralj Georgios samo spomine. Domovinska ideja je ideja požrt v o vanj a. „N. fr. Pr." je bila prinesla neko JMiti htrdopo grobo pismo, katero bi bil pisal prej sultanu, predno je odpuščen bil, očitaje sultanu, da njemu roke veže in se ustave ne drži; Zdaj pa se „A. A. Ztg." iz Neapolja, kjer Mithad živi, telegrahra, da je ono pismo i izmišljeno Če je „W. Tagb." prav zvedel, kupila je i 'M1*! »v i a tt v Ameriki 620.000 pušk Ilenrv- zikom; obravnaval je rusko, rusinsko, bul-garsko, srbsko, hrvatsko, češko, poljsko in slovaško. Po vsej pravici torej Gutsinan Ku-merdeja imenuje: „ein in allen slavisehen m und ar ten best und griindlich besvanderter herr von Kumerdej ..." a o slovarju mi nij nič znano. Tudi v slovarju naš Gutsinan krepko in vneto govori o lepoti materinščine in močno šiba tiste, ki jezika ne spoštujejo ali celo zaničujejo :.....\ver in unserer sprache nicht Uber sein geburtsort bewandert ist, darf sie so vvunig beurtheilen, als ein&n Gaskonier die franzosisehe oder cin einfacher Gotschever die deutsche....." Na poštenje mu lehko verujemo, če pravi dalje, da je bilo treba veliko muke in truda, da je bilo priobčenje slovarja dolgotrajnega dela, da je delal brez samohlepnosti in le v Martinv, katere so se uže začele prevažati iz Novega .Torka v Carigrad. itttffriKi proračun je za letos 14.538.700 funtov šterlingov, to je za 742.000 f. št. manjši kot lani. Torej nič vojne, od strani Angležev. —-Angleška vojska ima zdaj efektivno le 191.081 mož. Dop mL Iz < Vljtt 23. febr. [Izvirni dopis.] V lepo razsvetljenih prostoriščih Celjske čitalnice se je včeraj vršila slovesnost, katera je veljala možu, vele zaslužnemu očetu Savinjskih Slovencev, neutrudljivemu boritelju za narod in slovenstvo, gospodu dr. Štefanu Koč e varj u. Udje čitalnice so po svojem predsedništvu napravili slovesen banket v čast imenovanemu poštenjaku. Zbralo se je 40 osob, na čelu slavljenec se svojo spoštovano družino. Nagovor do slavljenca je napravil Matevž Kozel kot predsednik čitalnični. Omenil je zasluge doktorja K. za narod, za slovstvo in za človeštvo sploh. „ Kolikokrat," dejal je, Je doktor K. v noči, v snegu, viharnem vremenu v sramoto mlajšim zdravnikom zapustil počitek, ter hitel pomoči bolniku, nesebično je pomo-gel, kjer mu je bilo mogoče. Vsak naroden zavod, vsako narodno podvzetje podpiral je na naj izdatnejši način. Govornik spominja na slovesnost v Mariboru. Ob priliki, ko je dr. Janko Srnec navzočim objavil, da je starejšina Štajerskih Slovencev dr. Kočevar došel, je enoglasno iz 15 do 20 tisoč grl zadonelo gromovito „živio!" Govornik mu zakliča trikratno „Živio". Na to mu tajnik Gabršck prepoda njemu posvečeno pesem: „l)r. Štefanu Kočevarju, očetu Savinjskih Slovencev", za katero je na-pev zložil pevovodja čitalnice Janez Miklavec, in katera se je doktorju na čast takoj zapela. Ginjen se zahvaljuje dr. K. za čast, katera se mu skazuje in omenja, da se ima za vso čast zahvaljevati le milosti presvitlega cesarja, kateri mu je podeliti blagovolil priimek cesarskega svetovalca. Pozdravlja navzoče in jim se zahvaljuje za izkazano čestitanje. Videlo se je dobremu možu, kako ga veseli, da je zopet enkrat v burnih časih vesel v sredini svojih, v sredini srčno udanih mu prijateljev, koji so ga in ga bodo vedno Iju bili kakor svojega milega očeta. Potem mu gospodična Minka Valenčako-va podari umetno izdelano torto v podobi podglavja, na kojem leži lavorjev venec pre-vezan s trakovi narodnih barv. Rekla je, podavši mu torto: „Možu, kateremu se spodobi „korist in dopadajenje" domorodcev in ljubiteljev domačega jezika. To je bilo delovanje Gutsmanovo, o kojem piše učeni Jarnej Kopitar, ki jo strogo kritikoval, „der kiirntnische missionar Guts-maiin, der zvvar nichts neues aber auch nichts falsches sagtu (Gram. d. slov. spr. at. XL1Y). Tako je marljivo in vztrajno delal v mirnej samelosti eden onih reprezentantov, ki nam značijo čas tako zvane doktrinarne dobe, v kojej je vsak vešč pisatelj spisal ali slovensko slovnico, ali pa se je s slovarjem pečal, tako n. p. Megiser, Zelenko, Kumerdej, Japelj, Debevec in dr. Naj bode vrlemu možu, ki mu je sire plamenelo v povzdigo, razvoj in liko jezika slovenskega, večni naš spomin ! V Celovcu, svečana 1877. lavorjev venec, čestitam to v spomin na de-našnji dan. Kakor ta lavorjev venec, naj tvoja slava nikdar ne vsahne!" Gospod profesor Ivan Krušić napije doktorju K. in mu prinaša srčen pozdrav. Dr. Kočevar potem pozdravlja starejše ude čitalnice, kateri so v zvezi z mlajšimi ZOpet okrepili čitalnico, ki je bila uže pričela dremati. Gospod Ivan Zuža toastira na zasluženega slavljenca, na predsednika Kožela in na pevce. V gladkem govoru v lepej slovenščini omenja vsestransko spoštovanje d. K., prvega predsednika in ustanovitelja Celjske čitalnice, ki je v najviharnejših časih, kakor steber domovini na podporo obstal, ki sedaj v svojih poznih letih svojimi še mladimi duševnimi zmožnostmi podpira naš narod. Gromoviti živio zadoni ljubljencu! Dr. K. nagovori sedanjega predsednika, tajnika in blagajnika čitalnice, Kozel pozdravlja tiste, kateri so na to delovali, da se je v čitalnico vpeljalo gledališko predstavljanje in napravi, dalje napitnico gospem in gospodičnam, katere čitalnico obiskujejo. Tako so se vrstile napit niče, pevci so prepevali mile naše pesmi tako navdušeno, tako živahno in veselo, da se je jasno spoznati zamoglo, — komu na čast prepevajo. Naj se po vsem svetu razširi, kako vse spoštuje domoljuba, moža, kateri je v nepro-makljivej narodnosti osivel, katerega spoštuje Slovenec in Nemec, moža, ki nema nijednoga sovražnika. Narod ga ne more dovolj slaviti in ves spodnji Štajer ve, koliko hvaležnost mu je dolžan. Zgodaj v jutro se je vesela družba razšla, Ta večer bode udom čitalnice gotovo v vednem spominu ostal, kajti to nam je bil zopet dokaz, da, dokler imamo očeta in dokler žive tu narodnjaki, kakoršne smo med soboj včeraj videli, nam se nij treba bati v ('elji pogina. — Vzajemnost naša je ustvarjena in ta je korenjaška podloga obstanku. (.» liriijim* 22. febr. [Izv. dop. I Zopet smo izgubili za vselej enega narodnjaka: gospod Janez Tomazin, brat znanega misijonarja v severnej Ameriki, umrl je 11). t. m. Da nas je ta žalostna novost pre-sunila, to je gotovo; saj je bil ranjki povse vrl mož. Prijatelj cerkvi kot duhonik, bil je tudi prijatelj narodne šole. Kadar je zborovalo učiteljsko društvo naše v Dragatušu, vselej je nas počastil se svojo navzočnostjo in večkrat se je izrazil, kako draga mu je šola. Kot prijatelj je bil izvrsten, v družbi rad vesel. Dobro vedoč, da pesen drami duh in kot dober pevec, rad je zapel. Ranjki je bil mej drugim tudi ud narodne čitalnice v Črnomlji in Slovenec z dušo in telom. Kjer se strinjajo gorečnost do svojega poklica, ljubav domovine in prijateljsvo, ali si moremo še več zahtevati? in gotovo so bile vso te lastnosti imovina ranjcega. Dne 21. t. m. je bil pokop; zbralo se je 16 duhovnih tovarišev, od blizu in daleč so ga prišli spremit znanci in prijatelji Ljudstva je bilo zelo veliko in ko so pevci zapeli „Rlngor mu" na-J stal ji' močan jok, ki nij še projenjal, ko je uže bila „Jamica tiha" odpeta. Ranjki je bil rojen 1. 1839 v Ljubljani. lir. V ril it ili«; 23. febr, [Izv. dop.]: Veselica v našej čitalnici 11. t. m. je bila krasna, tako kakor še nijedna prejšnjih. Naše ! vrle, lepe plesalke so bile še lepše in intere- j santnejše, ker so bile nekatero jako okusno maskirane. Neutrujenost i vrlost plesalcev pa i ne bodem dosta hvalil, ker jih uže to hvali, da je bilo na plesičši Se ob rani uri drugega jutra vse živahno. Tudi dobitki tombole nijso bili ravno mali, temveč dragoceni in lepi. Vrh tega pa smo imeli priložnost slišati deklamacijo nečega gospoda, — katero smo pa na tem prstoru uže jeden krat čuli. Da se torej kmalu napravi v Vrhniški čitalnici tudi kaka igra, da se dajo naše go-spice omečiti, če imajo res takft trda srca ter za narodno stvar vnetim gospodom pritečejo blagodušno v pomoč, to malo želi jeden v imenu več druzih, katerim ne gre iz spomina zadnja veselica. Pred durmi pa imamo sedaj čas, kateri je bil po navadi vedno viharen. Volili bodemo morda prihodnji mesec novi občinski zastop. Kakor nikjer tako tudi tukaj ne manjka agitacij za različne stranke. Volilci! pomislite poprej komu, da bodete dali svoje glasove, kajti veliko jih je poklicanih, a malo izvoljenih — ali bolje rečeno sposobnih. Iz £if&ij4»rMi44'svift 23. febr. [Izv. dopis.] Pred kratkim je prinesel vaš cenjeni list (štev. 37 in 38) dopis „iz ličke Hrvatske", v katerem se g. dopisnik, rodom Hrvat in kar je videti mej vrsticami, Hrvat dušom i tielom, trudi naproti ruskemu prof. Majkovu s številkami dokazati, da je Hrvatov vendar več, kakor prof. Majkov misli. — Naj je temu tako ali drugače, Slovanov fizična, še manje pa moralična moč na jugu se s tem ne krepi, naj še učenjaki tem bolj dokazujejo, sedaj da je Hrvatov več in zopet, da Srbov nij toliko. Mej tem, ko se te stvari razpravljajo, glavna reč, jugoslovanska i d e j a i n sloga škodo trpi. Saj je vendar to najvažnejše, da smo složni vsi Slovani, zlasti pa Jugoslovani' ne glede na to, je li Srbov več, ali Hrvatov, ali Slovencev itd. „V jedinosti je moč!" Te besede si moramo Jugoslovani globoko v srce vtisniti, ker le, ako smo jedini, nekaj premoremo proti našim raznim sovražnikom. Tako pa je videti, kakor da bi vsi naši različni sovražniki bili bolje jedini v tem, kako nas pogubiti, kakor pa mi v tem, kako se njih zamoremo rešiti. — Kedaj bodo vendar enkrat nehali Hrvati o velikej svojej samostojne] državi in o kraljih sanjati, na škodo celega slovanskega juga? Ce Srbi mislijo na ustanovitev nekdanje velike Srbije, kar je pa tudi proti slovanskej ideji in sedanjemu času neprimerno, je to vsaj nekoliko opravičeno, ker oni so si do sedaj še, če tudi le v majhenej državi, obranili samostojnost, katero so mnogo mehkeji Hrvati uže zdavnaj (1. 1091), kar z lepa Magjarom odstopili. — Ali Hrvati (Starčevici) res mislijo, da se bode kedaj ustanovila samostojna hrvatska država, sedaj, ko se povsod ustanovljajo le velike države, v katere se majhene utelesujejo. Majliene države ostajejo le navidezno, kjer so uže prej bile; primerimo veliko nemško državo, v katero so se utelesile vso nemške delne kneževine in tudi kraljevine Saksonska in Bavarska, katere imajo še ime in svoje vladarje, pa same zase vendar nijso nič, ker so le navidezne ; vse, kar one važnega morejo in morajo, morejo in morajo le v velikej — in z veliko Nemčijo. Ako se na slovanskem jugu ustanovi kedaj nova država, mora in more ta država samo slovanska biti, ne pa hrvatska ali srbska. Da pa Hrvati mislijo na neko hrvatsko državo, to so daje sklepati tudi iz besedij g. dopisnika „iz ličke Hrvatske": „Mnogi Hrvati krivo misle, ako Srbija Iiosnu dobije, da bi tim Hrvatskoj šteta nastala ili — propast Hrvatska država r. kraljevina ne more tako malena postati, kako je Saksonska „kraljevina itd." In potem: „Tieši nas i Belgija itd." še 8 sledečimi besedami g. dopisnika „tieši" svoje brate Hrvate, da naj se ne boje Srbov, tudi če ti Bosno dobijo, ker Hrvatov je še zniirom zadosti v kraljevini in zunaj kraljevine. Kako morejo ti Hrvati tako krivo misliti, če ne snujejo velike hrvatske države na tihem in tudi uže javno V Kako se morejo Hrvati od strani Srbov bati propasti, dokler so pod krilimi Avstrije? Bojijo se srbskega gospodstva, ker bi oni sami radi na jugu gospodovali? Ali pa vidijo morda v duhu Avstrijo uže razrušeno? — To je prazen strah, ki ga le oni Hrvati imajo, kateri ne znajo ali bolje, nečejo s lova ns k i misliti, ker se boje, da bi ime „Hrvatska" iz zemljevidov izginilo. Ako bi stvar pri vsej smešnosti ne imela za vse Jugoslovane pomenljive in žalostne strani, bi se človek lehko smijal, kako otročje se ti Hrvati vedejo, — tako pa se nam vsem naši sovražniki lehko smejejo, ker le oni imajo iz teh protislovanskih početij svoje koristi. Ako je g. dopisnik iz Like s tem učenim razkladanjem po številkah prof. Maj kova res prepričal, da nema prav, ako število Hrvatov tako maj h eno stavi, potem je svoj namen dosegel; ali bati se je, da je s tem dopisom ^šovinističnim" mladim sorojakom dal nove hrane za njih „veliko Hrvatsko", potem je g. dopisnik še več dosegel, nego svoj prvotni namen. (Konec prih.) Domače stvari. — (Slovensko popularno znanstveno predavanje) v našej Ijubljanskej čitalnici se je v nedeljo 25. februarja začelo. Okolo 200 poslušalcev in poslušalk je z veliko pozornostjo in z zanimanjem sledovalo interesantnomu in velepodučnemu govoru mladega zdravnika g. dr. Šav ni k a, ki je svoj predmet ,,o nervoznosti" znal tako dobro in obče razumljivo obdelati, da je vsacemu kaj zanimivega in novega prinesel. — Prihodnjo nedeljo bode govoril g. drd. Janko Krsni k o poeziji in kulturi. — (Slovensko gledališče.) Denes se bode prvikrat predstavljala veseloigra „Ban-ditje". — (Dr. Schaffer), poslanec za Ljubljano, ima odpust iz državnega zbora, ker je na prsih zbolel in pojde, kakor se nam poroča, v južne kraje zdravit se. — (D rev i) ob sedmih bode luna mrk-nila. Po osmih bode vsa zakrita za poldrugo uro. Celo mrknenje bode pa trajalo polče-trt ure. — („20 izvirnih cerkvenih pesem") se imenuje lepa zbirka napevov, zloženih v cerkvenem duhu za razne praznike, katere pesni je izdal g. A nt. F oe rs ter, vodja godbe v stolnej cerkvi. Razen jednega na-peva z latinskim tekstom („Tantum ergo") imajo vsi drugi slovenske besede. Cela zbirka se dobiva po 70 kr. pri skladatelji ali g. Gion-tiniju v Ljubljani. Razne vesti. * (Klanje.) V Milanu je pretekli teden v tamošnjem javnem vrtu bila neka gospa na Bprehodu, Štirje nepoznani jo obstopijo ter žčujejc. Gocpa v zadregi kliče na pomoč in res nek gospod s svojinu sinovi in hčerjo memo gredo stopi v vrt, da vidi, kdo pomoči potrebuje; ko dospe do mesta, začel je z lepimi besedami miriti, pa v hipu bil je z bodalom v glavo ranjen, potem njegova hči v prsa in tako so grozoviteži bodli okrog sebe, da je vse v krvi ležalo, potem pa so ubegnili in tudi ona gospa ž njimi in se ne zna ničesa od morilcev. Ranjene in umirajočega očeta so nesli v bolnico, ki je pa po poti umrl. 24. februarja: Pri Slona: Prašnik iz Kranja. —Sotz iz Dolenjskega. — Jnch Is Litije. — Luzato iz Trata. — I.lkkl iz Gradca. Pri Raček iz Hrastnika. — Lovinger iz Dunaja. — Ambrožič iz Logatca. — Hautscbek iz Dunaja. — Obreza iz Cirknice. Pri /.Hinorri t Kunni iz Trsta. Dunajska borza 2G. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovoib . 62 gld. 30 kr. Enotni dri. dolg v srebru S7 „ 30 „ Zlata ronta.......73 „ 90 „ 1860 drž. posojilo 109 „ — „ Akcije narodne banke 889 „ „ Kredi, ne akcije 148 „30 „ Londoti t'24 „ 4r> „ Nap. d. 9 „ 96 C. x. cekini 5 „ 93 Srebro 113 „90 Državne marko .... 61 _ 15 „ Stev. 1048. Iti (40-3) azpis službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani. Služba sekuudarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remune-racijo 400 gold., se stanovanjem v bolnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 loto podaljšati. Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva, ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa, da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni in neoženjeni. Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do A, marca 1. 1877 vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 18. februarja 1877. Javna zahvala Seititemu občinstva, znancem ir: prijateljem, ki so v tako mnogobrojnom številu mojo no* pozubljivo soprogo k večnemu počitku spremili. V Borovnici, 24, februarja 1H77. (44) Josip Košir. ♦ ♦ Razširjenje kupčije. Z * Udano podpisani si dovoljuje naznanjati, * da je svojo krznarsko kupčijo razširil in * + da ima od denes zanaproj tudi vsakojake ♦ l klobučinaste in svilnate | l klobuke, tudi kape ♦ X (za gospođe) X O BB zalogi. Urno in po ceni se po stre/, a in + ♦ vnanjo naročbo hitro uvišujejo. ♦ X Spoštovanjem % X ^Vlllon X£x°€£Jči9 X X v Ljubljani, Selenburgove uiioe, nasproti J Z (45—1) c. kr. pošte. Stroj arija z vso zraven spadajn&o opravo, kakor tudi nekoliko zemljišča, ako so zeli, se od sv. Jurja t. daje v najem na Studencu (pošta Brunndorf). Več se izve pri lastniku Ant. Kralj i ni na Kremenci. (41—8) Franc-ove esence za • življenje. Gotovo In skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspiSiiuu učinkom in sicer tako, da bi mora a vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—40) Jedino pravo dobiva se pri im afrrlel Pick;oli, lekarju, na dunajskej centi v Ljubljani. «ei* i>o t m in moč in zdravje urez iekft in lire/, stroškov po izvrstni RBTalesciere k Banr 80 let aie je ulj boleni, ki bi jo ie bila oidra- rila to prijetna zdravilna hrana, pri odraačenih t otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 9 ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jotrah; zleze 1 naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-b* v ljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo*, jumenje v ušeni;,, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujša njo, bledičico in pre-dajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-il zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dćde, Dr. Uro, grofi njo Castle-»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih •sob, oe razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.. Kratki izkaz ii 80.000 spričevalo?. Spričevalo št 73.670. spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Vfurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Barry v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t i pri kamnin, pri prisadljivem a bolehnem draženji v s ;alni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in iu neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs uh boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušonji v grlu.. ;U S.) Bud. VVurzer, zdravilni avotovaleo in Člen mnogo učenih družtev. W i nc bes ter. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i uevamostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam y.od.5 ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 ■ t e i n, tajni aanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Ubergimpern, (Badeusko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij) mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry popu Inama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. LaRochesurYon, 30. julija 1868. Vaša Kevak-sciero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile. (Gospa) Armanda Prevost, posestnica. Kevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter iu pri odrasčeuih in otrocih prihrani 50 krat več na ■'Mi, ko pri zdravilih. V r.tk'UdKuh paiioafa po pol fanta 1 gold. 50 k-, l uiii 9 gold. 60 ujt., 2 iunia 4 gold. 50 kr., o ftta~ tov 10 gold., i2 mniov 90 gold., 24 fantov 36 gol*.. Kevalesciere- Biaouiten v pušionh in Kovalesciere Ckocolatee v prahu uu 1 gld. 50 ar., M im £ 4 . tur« 46 u*a i gt. 50 kr., v prahu sa 120 ta* • i ... ::ccifyo,- D:i Iiarry ik (Jomp. na l>a ^Vsal - '£fc*htt£i»&e 5t. o, nukor v vaefa ljutih pri dobnu ttikarjui m ^pecenjakih crgovoib udi rasp ofii^a ču->j-t * '.im na kraje ottniii takaznioah ali povze1(]ih. V JLjubljMui Ed S aitr. J. S v o b uda, ljkar pri ^zlatem orlu1*, v Keki pri lekarju J. P 1 o aamu, v Celovcu pri lekarju Hi m mehurju, Miiljeiu pri lekarju Aljinoviču, v Trtttu pr. leaurja Jakobu Serravallo, pri drogoristu P. li o e. .. Id J. llirschu, v Zatiru pri Androviču. (<7, lzdatelj in urednik Jot^'p Jurčič. Laotcjna ia nsk H M srodne tiskarne*.