Poiimna plačana v gotovini.
ŠTEV. 257.
V LJUBLJANI, sobota, 12. novembra 1927.
Posamezna številka Din
LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Nesdvissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633,
Nekulturna trmoglavost
Skoraj bo tako, da se jugoslovanski državljan ne bo moral nobene stvari tako zelo bati, ko štedenja, kadar ga pričenjajo izvajati v Beogradu. Vedno še to štedenje izvršuje na tako čudne in tako napačne načine, da bomo morali vsi kmalu prositi Boga, da nas reši pred beograjskim štedenjem. To štedenje ima namreč to posebnost, da se štedi tam, kjer ni mogoče nič ali zelo malo pn&tediti, da pa se ne štedi tam, kjer se vrsi zapravljanje na veliko. Tako se e vedno štediti pri že itak prenizkih plačah nižjih uradnikov ter še pri onih izjemnih investicijah, ki še zalezejo v proračun, ne štedi pa se ne pri nabavah in ne pri raznih komisijah in potovanjih in ravno tu gredo milijoni —
v tnaloro.
Zlasti mnogo pa bi o tem napačnem sledenju mogla povedati ljubljanska univerza. Vselej, kadar pride proračun tla vrsto, se pojavijo tudi najprej govo-r*C6> potem pa različne vesti o name-r®vani ukinitvi medicinske in tudi teh-
Pakt s Francijo podpisan.
Pariš, 12. nov. Včeraj ob S. popoldne so v palači zunanjega ministrstva na Quai d’ Orsayu natančno po določenem ceremonielu Poincare in Briand v imenu Francije ter dr. Marinkovič in dr. Spalajkovič v imenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev podpisali pogodbo
o	prijateljstvu in nenapadanju kakor tudi konvencijo o razsodišču. Pri tej priliki so imeli državniki pomembne govore, v katerih so še enkrat povdarili vžanost doseženega sporazuma in natančneje določili njih pomen za ohranitev miru in za zmago idej Zveze narodov. Ko so bile ceremonije opravljene, so zunanji ministri sprejeli zastopnike tiska.
Pariš, 12. nov. Ko sta Briand in Marinkovič podpisala pogodbo, je bilo izdano službeno poročilo, v katerem se povdarja, da je bila ob podpisu pogodbe med Jugoslavijo in Francijo ugotovljena popolna soglasnost obeh zunanjih ministrov glede vprašanj, ki se tičejo obeh držav, in sicer vse to v duhu načel
ničfle fakultete. Prav tako je, ko da pro- ; Zveze narodov. V zvezi s tem se bodo
fesorji na ljubljanski univerzi sploh ne bi imeli drugega dela, ko da se vse leto k°re za ohranitev edine slovenske univerze.
Da se ta obupno žalostna pesem po-navlja leto za letom, pač ne more biti drugega vzroka, kot da so se nekateri 8'ospodje v Beogradu zaljubili v nekul-IniaeK da imamo v Jugoslaviji pre-;rv^tet in feda.i z neverjetno trmo-tora S ponav^ajo to misel leto za letom Sam0 nekulturna trmoglavost mo-,P .. vgako leto znova s predlogom 1 ukcij na ljubljanski univerzi, kajti vsakdo, kdor le količkaj misli in kdor ljubi našo državo, bi moral tako misel takoj zavrniti, nostjo.
Že sedaj je Jugoslavija razkričana po svetu, da ima denar samo za kanone: Ue pa tudi za kulturne in socijalne namene. Ravno sedaj je ta kampanja za->acii italijanske marljivosti zopet živa. po lavn° S6dai naJ v Parizu in drugod oj S'.e!u’ kier vse dela na tem, da se
> Jjajo vedno nove fakultete, izvedo,
> mi odpravljamo fakultete, pa čeprav Ji imamo tako malo, da jih manj sploh ne moremo imeti! Ne, kdor hoče, da bo ugled naše države po svetu rastel, ta mora fakultete odpirati in obstoječe izpopolnjevati, ne jih pa zapirati. Samo nekulturna trmoglavost more ta velik zunanje-političen argument prezreti.
In če bi se res kaj prištedilo. Ljiib-janska medicinska fakulteta velja tako
začela pogajanja za rešitev nekaterih važnih gospodarskih vprašanj obeh držav.
Polslužbeno se je dognalo, da so se že pred podpisom pogodbe začela pogajanja za ureditev predvojnih srbskih dolgov v Franciji.
IZJAVA BRIAND A.
Po podpisu pogodb je izjavil Briand novinarjem: S podpisom pogodb o prijateljstvu in o arbitraži je samo formalno potrjeno stanje, ki je že davno obstojalo. Ko bodo pogodbe še ratificirane, jih predložimo Zvezi narodov v registracijo, potem bodo pa tudi objavljene. Talil sicer z- vso odloč- | |<rat *<\bo tlldi vaak lahko prepričal, ka-| ko tendenciozne so bile vesti, ki so se j zadnji čas razširile. Pogodbe so zgrajene na načelih Zveze narodov. Njih namen jo, da služijo miru iti da čuvajo pridobitve sedanjega stanja. One torej niso
naperjene proti nikomur. Da je pogodba o prijateljstvu podpisana šele danes, čeprav je gotova že več kot leto dni, se je zgodilo zaradi tega, ker se je pričakovalo, da se bo pogodba sklepala na širši osnovi. Toda tudi danes še ni izključeno, da se ne bi enaka pogodba sklenila še z neko drugo državo.
Dr. Marinkovič je izjavil, da še ne ve, ali se bo pri povratku oglasil tudi v Rimu. Eno je gotovo, to je, da je bila Malija o poteku pogajanj natančno obveščena.
Kar se tiče balkanskega Loearna, je izjavil Briand, da je on velik optimist in da se nadeja, da pride do sporazuma med balkanskimi narodi in državami. Začeti morati v tem pogledu Jugoslavija in Bolgarija.
FRANCOSKO ČASOPISJE PROTI ITALIJANSKIM HUJSKARIJAM.
Pariš, 12. nov. Včerajšnja »Le Temps« in xL’Oevre« odločno nastopata proti pisavi italijanskih listov o priliki podpisa francosko - jugoslovenske pogodbe o prijateljstvu in naglašata, da je ta pakt popolnoma v skladu s statuti Zveze narodov in zasnovan na podlagi mirovnih načel Zveze narodov.
»L’ Home libre« piše, da je Jugoslavija že leta 1924 sklenila z Italijo pakt o prijateljstvu, a takrat v Franciji ni nihče protestiral proti temu. Zato je čudno, kako da zdaj italijanski tisk nastopa proti sklenitvi francosko - jugoslovenskega pakta. Saj je vsakomur jasno, da je odvisno samo od Mussolinija, ali se ta pakt razširi tudi na Italijo ali ne.
NESVOBODNO ITALIJANSKO ČASOPISJE.
Rim, 12. nov. Včerajšnji listi so prinesli vesti o možnosti, da se sestaneta Mussolini in dr. Marinkovič. Značilno je, da niti en rimski list ni te vesti niti potrdil niti dementiral, niti se spustil v kakršnekoli komentarje.	j
Zakonski načrt o regulaciji rek.
Beograd, 12. nov. Poljedelski minister je proučil vprašanje regulacije rek in je izdelal elaborat, ki ga je predložil ministrskemu svetu. V tem elaboratu je uo-ločena vsota 509 milijonov Din za ureditev rek. Od te vsote naj bi se uporabilt 250 milijonov za regulacijo Save, 35 milijonov za Dravo, 40 milijonov za Muro, 35 milijonov za Donavo in 15. milijonov za Tiso. Za nabavo strojev in orodja je določenih 180 milijonov. Dela bi se razdelila na dve skupini. Začelo bi se najprej s poglabljanjem Save, za kar bi bilo-, treba 65 milijonov.
Na podlagi tega elaborata je bil izdelan tudi zakonski načrt o izvrševanju teh del. Ta načrt se glasi:
Člen 1: Poljedlski minister se pooblašča, da v 12 letih izvrši nujna dela u& Donavi, Savi, Muri, Dravi, Tisi in Bege-ju, v svrho plovnosti, sposobnosti za splave, odtekanja vode in borbe proti po-vodnjim.
Člen 2. Finančni minister se pooblašča, da za izvršitev del, ki so omenjena v členu 1, predloži narodni skupščini zakonski predlog o najetju dolgoročnega posojila v višini 500 milijonov Din ali ustrezne vrednosti tuje valute.
Člen 3. Na predlog poljedelskega ministra naj ministrski svet izda pravilnik, o upravljanju in uporabljanju tega posojila.
člen 4. Poljedelski minister bo od.a-I-ra val posamezne kredite za dela, ki se bodo izvrševala v državni režiji.
Člen 5. Stroški za ohranitev in zboljšanje vodnih zgradb, med grad bo kakor tudi za gradbeno upravo gredo v hrtnnp tega posojila.
Člen 6. O izvršenih zgradbah in a porabi posojila se mora vsako proračunsko leto predložiti narodni skupščini posebno poročilo.
Člen 7. Zakon dobi veljavo, ko ga kralj podpiše, izvrševati pa ga morata poljedelski in finančni minister.
malo, da
tako
je naravnost čudež, da more
sijajno zadostiti svoji nalogi. En
or^ni- aPai'al» l<i so ga nabavili na beo
^ajsiti
univerzi in ga potem napačno
Ku^li, je veljal več, kakor pa velja to	Medicinska	fakulteta vse le-
Pa..nai še primerjamo svote, ki ut ^PraV'io in "kradejo pri raznih na-
m!vr • MT; n* '*° vel-ia ljubljanska medicinska aku teta? Ne, gospodje! Z
Rinjenjem ljubljanske medicinske fa-^hete se ne more nič prihraniti, pač ?a se lahko temeljito zapravi ugled države.
Pa še nekaj! Slovenski' narod je eno 'Ulturno telo, ki mora imeti svojo popolno univerzo. To je zahteva vseh zah-in tu ni mogoč noben kompromis, or se zaleti t ljubljansko univerzo,
*	se zaleti v slovenski narod! Ljub-v^nska univerza ni nobeno strankarsko veni "j®’ teinvee vPrašanje vsega slo-ga uaroda- Za‘o je tudi vsako u .tarsko izkoriščanje tega vprašanj, J1<-dopustno, kar si naj gospodje pri zapomnijo.
PROSLAVA PREMIRJA V FRANCIJI.
1	aris, 12. nov. Večraj se je v vsej Franciji proslavila obletnica premirja. Predsednik i ©publike, člani vlade in mestni zastopniki so odšli na grob neznanega junaka. Po enominutnem molku je mestni upravnik dolil olja v svetilko, ki večno gori na »robu.
POGREB DR. POLIČA.
Zagreb, 12. nov. Včeraj je bil slovesen pogreb dr. Poliča, ki so se ga udeležili zastopniki vojske in vlade, zastopniki raznih kulturnih institucij in društev iz Zagreba, Beograda in Ljubljane. Tudi zastopnik prosvetnega ministra je bil poleg. Pogreb se je izvršil na državne stroške. Bilo je več govorov. Med drugimi so govorili dr. Miiller, rektor zagrebškega vseučilišča, dr. Kašumovid v imenu prosvetnega ministra in Slobodan Jovanovič v imenu beograjskega vseučilišča. Kot zastopnik ljubljanskega vseučilišča je govoril dr. Leonid Pitamic, ki je izvajal, da prihaja v imenu ljubljanske univerze izkazat zadnjo čast velikemu člo-
Iz vseh teh vzrokov smo prepričani,
(a os ane ljubljanska univerza neokr- j njena in da dobi medicinska fakulteta ' se svo, pet, semester, čeprav pa smo v j to ti dno piepricani, smo vendar napi-sali ta opomin, ker je čas, da se neha tudi ona nekulturna trmoglavost, ki * smatra za državniško modrost, da vsa- ! ko leto z nemogočim predlogom raz- ! burja slovensko javnost ter škoduje državnemu ugledu na zunaj ter ovira konsolidacijo države na znotraj!
veku. »Ni moja naloga«, je dejal, »da ocenim njegove zasluge, ki jih ima za svoj narod. Izraziti moram samo veliko žalost ljubljanske univerze.« Zeli pokojniku sladak počitek v domači zemlji, ki jo je tako ljubil.
V imenu hrvatske federalistične kmečke stranke je govoril dr. Albert Ba zala, v imenu pravniškega društva dr. Pe-les, v imenu društva za pospeševanje interesov Zveze narodov pa dr. Valter.
DELO ANKETNE KOMISIJE BO SKORAJ KONČANO.
Sarajevo, 12. nov. Včeraj dopoldne je anketni odbor nadaljeval svoje delo v Sarajevu. Pregledal je neke spise, ki se nanašajo na volitve. Zaslišan je bil> veliki župan sarajevski Milan Nikolič. Člani anketnega odbora odpotujejo danes v Kreševo, kjer so se istotako vršile nepravilnosti. V torek odidejo v bihaško okrožje. Anketni odbor ne bo o svojem predlogu odločal v Sarajevu, temveč bo končno sklepal šele v Beogradu, ker bodo tam še preje zaslišali beograjskega sodnika Prediča, ki je bil predsednik volilnega odbora v Kreševu. To bo zadnje zaslišanje v celem anketnem delu te komisije. Kakor izgleda, se bo v sarajevskem okrožju izvršila korektura glede mandatov, ki so jih dobili radikali. Za poslanca bo določen najbrž Ko-sta Gnjatič, ki je bil že preje poslanec, ter bo Milan Popovič, ki je bil to pot izvoljen, izgubil mandat. Da bi dobili peti mandat muslimani, je skoro izključeno, ker jim manjka skoro 1200 glasov do mandat«.
REVIZIJA TRGOVINSKE POGOI>BE * AVSTRIJO.
Beograd, 12. nov. Pogajanja med našo državo in Avstrijo za revizijo trgovinske pogodbe se bodo pričela 14. t. m. Dne 13. t. m. pridejo sem avstrijski de-legatje z Dunaja. Našo delegacijo bosta vodila dr. Milan Todorovič in Sava Kn-kič. Razen tega bodo v naši delegaciji še Aleksander Bodi, Milan Savič, dr. Steinmetz, dr. Stojkovič, dr. Šmid in Vujičič. Avstrijska delegacija je sestavljen na takole: dr. Hilsner, dr. Berdt, dr. VVerner in dr. Holler.
KONGRES SELJAŠKE STRANKE PREPOVEDAN.
Bukarešta, 12. nov. Vlada je včeraj prepovedala kongres narodne sel jaška stranke, ki naj bi se vršil v Albi Juli! dne .0. t. m. Hkrati je vlada izjavila, da »o z vsemi sredstvi preprečila vsak pa-skus, da bi se kongres vršil.
VEST 0 DEMISIJI DR. BENEŠA.
Praga, 12. nov. V političnih krogih iz-nova zatrjujejo, da bo zunanji minister di. Benes v najkrajšem času odstopiL
SMRTNA KAZEN ZA PODKUPNINO V RUSIJI.
Moskva, 12. nov. Neki finančni upravitelj je bil zaradi sprejemanja podkupnine in zato, ker je trgovcem zniževal-davke, obsojen na smrt. Ker je bila pa za podkupovanje smrtna kazen z manifestom odpravljena, se bo njegov zločirt kvalificiral kot protirevolucionarni zločin gospodarske narave.
Besedne igre.
Neverjetno je, koliko blokov smo že doživeli v veselem političnem življenju naše Jugoslavijo. Najprej se je vse navduševalo *a jugoslovansko demokracijo, potem so prišla razna levičarska gesla, ki so dosegla svoj višek in čudež v mirotvorni in človečanski republiki. Potem pa smo doživljali razne sporazumne bloke. Tako blok bratskega sporazuma, nato blok hrvatskega sporazuma in seljačke demokracije. Ko pa so vsi ti bloki žalostno končali, so prišli na vrkto novi in tako smo končno doživeli tudi to srečo, da je na pokopanem demokratskem bloku nastala nova »seljačko-demo-kratska koalicija«.
Za vse te bloke so se navduševali sto in stotisoči Jugoslovanov in vendar je vsak tak blok propadel. In vzrok je silno enostaven. Vsi ti bloki so bili samo prazne besede.’ Kakor da bi vsi naši politiki črtali »Fausta«, tako so vedno znali zakriti pomanjkanje pojmov z novimi gesli. Same besedne igre so bili vsi ti bloki, dočim je dejansko ostalo vse pri starem. Naj je stopila katera naših strank v ta ali oni blok, naj je bila v tej ali oni koaliciji, vedno je ostala njena politika ista in vedno je ostal njen program, (kolikor igrajo pri nas programi •sploh še kako vlogo), ostal isti. Tako so delali naši esdeesarji prav isto politiko, ko so bili z Davidovičem v demokratski stranki, -kakor so jo delali pozneje, ko so bili proti Davidoviču v SDS. In prav isto politiko so vodili, ko so bili v dobrih odnošajih i radikali, kakor je ostala njih politika do pičice ista, pa naj so se borili proti Radiču, ali pa se zanj navduševali. In volivec je vse to videl in zato je bil teh besednih iger sit 4n zato danes ne rodi noben nov blok prav nobenega efekta. Ljudje hočejo dejanj, ne pa besed!
In da je tudi nova seljačko-demokratska koalicija samo beseda, dokazuje njen »ustanovni dokument«, kakor je blagovolilo »Jutro« prekrstiti papirnato resolucijo, in isto dokazuje tudi Pribičevičeva izjava.
Niti ene programne stvari ni v tej resoluciji. Prav nič ne vemo, v čem naj ta nova seljačka demokracija obstoji. Ali je prevzel Radič Thurn-raxisove nazoie o agrarni reformi ali pa je Pribičevič za miroivorno rešitev agrarne reforme. V čem naj obstoji to seljaštvo — o tem molči resolucija ko grob.
Ravno tako pa tudi molči o demokraciji. Se tega ne izvemo, če je povdarek demokracija na metodah ali na načelnih stvareh. Absoluten molk v vsakem oziru. Le g. Pribičevič je dejal,' da ostane tako zvest pristaš jugoslovanskega edinstva, kakor je bil. Kakšno zvezo pa ima ta unitarizem z demokracijo, nismo še nikdar slišali.
Zato pa resolucija tem več govori o taktiki. Do smrti združeni, skoraj pravi resolucija, pri tem pa po ovinku sicer le, toda vendar ne pozabi dostaviti, če pridemo tako v vlado.
In vlada, to je alfa in omega vse te papirnate resolucije. Da bi prišli v vlado, zato nova koalicija, zato ves iam-tam.
Ali bi ne bilo lepše, če bi gospodje to kar naravnost povedali?
Zakaj te besedne igre? Zakaj vsa ta nova gesla? Kaj gospoda res misli, da je jugoslovanski .volivec ves blažen, če sliši novo geslo.
Po vseh prejšnjih blokih bo šla tudi nova koalicija, ker država potrebuje dejanj — ne pa praznih besednih iger. Samo to pa je nova seljačko-demokratska koalicija.
Pač pa je dejanje sklenitev francosko - ju-goslovenske zvezne pogodbe.
Politične, gospodarske in kulturne prilike v sovjetski
Rusiji.
Gledališča.
Ruska umetnost se udinja razrednim težnjam in zahtevam. Zato je morala nujno za-
fiustiil stare kolovoze in kreniti na pota, ki ih začrtava razredna potreba. Iskanje novih smernic opazimo tudi v razvoju ruskega gledališča.
Sovjetska vlada je ustanovila takoj v začetku pri prosvetnem komisarijatu poseben oddelek za gledališče (Teo), ki so mu bila podrejena vsa gledališča v provinci.
Gledališče je-vršilo v tej dobi agitacijo in piopagando za komunistične ideale. Dramatični krožki, študiji, klubi, provincijalne turneje slavnih gledaliških umetnikov, organiziranje stalnih gledališč, to bi bilo delo v pivih letih revolucije. Zadnja kmetska vas je imela priliko prisostvovati predstavam odličnih umetnikov. Leta 1921 pa se je marsikaj izpremenilo. Predvsem je prenehalo podpiranje provincijalnih gledališč, razen onih v stolnih mestih avtonomnih republik in oblasti. Gledališča so se dala v zakup zadrugam in v poedinih slučajih tudi posameznikom, p ti čemer si je obdržlaa država vse preroga-iive na polju ideologičnega vodstva.
Sedaj razlikujemo v provinci več tipov:
1. Državna gledališča v večjih provincialnih središčih.
2. Gledališča, ki se vodijo po posameznih državnih organih.
S. Gledališča pod vodstvom Teo-ja prosvetnega komisarijata.
4.	Gledališča, ki so dana v zakup gledališkim družbam ali posameznikom.
' Tudi v provinci prodirajo že nove oderske lorme, ki so v skladu z velikim čarom in pa razrednim gibanjem, ozir. stremljenjem. Dej- .
jo s kinematografskimi mteodami, 5. gibljivost s tem v svrho ponazoritve dinamike mesta.
V	svrho boljšega umevanja omenjam vprizoritev igre »Zemlja se upira«. Pri izvajanju te igre nastopajo na odru vojaški oddelki, pravi avtomobili, motorji in kolesa. Razsvetljava se vrši potom reflektorjev. Na filmskem platnu, ki se nahaja v ozadju se pojavijo razne bojne parole in oznake posameznih epizod, ki se odigravajo. Vsebina »Trust D. E.« (Dajoš Evropa: Sem z Evropo), ki je predelana po istoimenskem romanu ruskega židovskega pisca Erenburga in Kellermanovega »Predora« je tale: Ame-rikanski kapitalisti organizirajo Trust D. E., da uničijo Evropo. To jim uspe, uničiti pa ne morejo sovjetske Rusije. Pod imenom »Radiotrust« organizira sovjetska unija gradbo podmorskega predora, ki naj zveže Ljeningrad z Newyorkom. V trenutku, ko praznuje trust »D. E.« svojo zmago, prokla-mira rdeča vojska, ki je prekoračila predor, skupaj z amerikanskim proletarijatom v Newyorku Sovjetsko republiko. Na film-sekm platnu se prikazujejo citati iz Ljeni-novih govorov, gesla drugih revolucionarjev, njihovi portreti itd.
Sodobna ruska literatura je verno zrcalo in odsev te velike dobe. Kakor meteorji vstajajo zmerom novi literarni talenti. Stari pisatelji kot Kuprin, Merežkovski, Serapi-onov, bratje Zajcev, Urvancev, Bjelic, so se izselili in bivajo povečini v Parizu, Berlinu •in Pragi. V teh mestih so se ustanovile številne ruske založbe, ki izdajajo klasična pa tudi novejša dela ruskih in tujih piscev. Tudi v glasbi je zavel duh nove dobe.
stvo je, da se je začelo lepo kulturno giba- i Da omenimo gam0 Prokofjeva. Njegova ope-banje tudi med narodnimi manjšinami. Nele ra >Zai;ubijen v tri oranže« ki se izvaja Židje, Leti, Armenci, ampak tudi Tatari, Kir- j tu(J. tg ^ y LjuWjani po zaslugi dirigenta gizi, Belorusi igrajo v svojem jeziku v svojih , gtritofa je napravila tudi na ljubljansko, gledališčih in izvajajo dela svojih dramatikov. ^ giasbotjubečo občinstvo najgloblji vtis
Klubi in krožki.
Ne smemo pri tem prezreti onega tihega dela,, ki so ga opravljali razni ldubi in krožki, raztreseni po celi Rusiji.	.
Naloga klubov obstoja v prosvetljenju ruskega naroda in v navajanju proletarcev k političnem 'in kulturnem udestvovanju. KJu-bovo delovanje se razteza na delo med narodom in na delo po raznih krožkih. K'delu med narodom moramo prištevati razne koncerte, igre, predstave, debatne večere, ekskurzije itd. Krožki so pa politični, znanstveni, produktivni, umetniški in športni. K umetniškem krožku spada tudi gledališki odsek.
Članstvo teh dramskih sekcij je povečini članstvo komsomola (zveze komunistične omladine). Dela, ki se tu predvajajo so neposredno v zvezi z dnevnimi aktualnimi vprašanji in interesi in so prikazana kratko in umljivo. Avtorji teh del so člani sami.
Razširjeni 'bo tudi »živi jčasopisi« (živaja f^azeta), ki vsebujejo osnovne prvine časopisja, a v okviru koncertnih in gledaliških prireditev: v predvajanju člankov in pesmi, inscenaciji posameznih dogodkov. »Živ kino«, ki nalikuje pantomim, je tudi razširjen. Eno 1 najvažnejših nalog opravljajo krožki in klubi s tem, da delujejo tudi na dedželi in med vojsko.
Najinteresantnejša forma ljudskega gledališča pa so prireditve na prostem. Tu sodeluje včasih več sto in tisoč ljudi, k čemer se neredko pritegnejo tudi gledalci. Moskva tudi v tem oziru prednjači ostalim mestom.
V Moskvi je vrsta novih revolucijonarnih gledališč, med katerimi, zavzema prvo me-slo MeioVholdovo gledališče, mienovano po-
" A re¥“ri"-J2d fcifS
dalekosežnih reform je. uved	P
merniii revolucijonarnih idej na oder, . stran itev stare dekorativne slikanje m; uvedba konstruktivne metode. Konstrukti na metoda obstoji v tem, da vpliva celo izvajanja na gledalca tako, kot narekuje J igre, 4. uvedba reflektorjev za mscenau-
0 sovjetskem filmu se sliši malo. Pred letom dni in več je vzbudil niočno cenzurirani »Potemkin« v Berlinu in tudi na Dunaju pravcato revolucijo, kar je registriralo tudi naše časopisje. Njegovo nadaljno predvajanje se je vsled njegove revolucionarne tendence policijsko zabranilo. V režijskem pogledu stoji ta sovjetski film ]>o izjavi Reinhardta na višku.
To bi ibla medla, miniaturna slika sodobnih socijalnih in kulturnih prilik v sovjetski Rusiji. Zavedam se njene pomankljivosti in nejiopolnosti, ker spoznati in doumeti vse to titansko delo, ki ga preživlja po desetih letih revolucije sovjetska unija, je težko. »Saj«, da govorim z Lukašem »tristo let, morda več, morda tisoč let traja že veliki ruski punt«. Bil je Serg. Radonezski, bil tudi Stepan Razin. Bil je Peter Veliki, bil pa je tudi Emilijan Pugačev. Kje je resnica ne vem, in nihče ne more vedeti. Vem samo to, da ruski narod ne sili pod nobeno zgo-' dovinsko korito, in da ne leze v noben kaftan. V bizantinski brokat so ovili njegovo telo, v nemško obleko našemili belo Moskvo, sedaj ga duše v katoržnem jopiču komunizma, a njemu vse skupaj, ne prija... Vsa la zemeljska oblačila, vse te fasone niso zanj. On ni Azijat in ni Evropejec, ni barbar, in ne divjak. Je večni upornik, brezobličen, objemajoč vse zemeljske oblike. Tisoč let nastopa ruski narod kot upornik ... Nebesa hoče spraviti na zemljo ...«
(Konec.)
- - Širite - -„Narodni Dnevnik"!
TRI BOBENSKE KANONADE VRT-TAT,P 20. MILIJARD DINARJEV.
Feldmaršal Sir VVilliam Robertson je imel te dni' senzacionelen govor proti oboroževanju in vojni. Za časa svetovne vojne je bil Robertson generalšlabni šef in znan kot ultranacionaiističen tory, zato. je njegov govor v londonski trgovinski zbornici tem večja senzacija.
Feldmaršal je v svojem govoru apeliral na vse, da z vso energijo delajo na tem, da se najdejo pametna poia, ki bi vojno enkrat za vselej preprečila. Že dolgo je proti mnenju, da je najboljše sredstvo, proti vojni, če se države na vojno prapravljajo, kakor pravi latinski pregovor: si vis paoem, para bellum! Take vojne priprave morajo nasprotno vojno le posjrešiti.
Nikdar v zgodovini ni bilo tako velikih in obsežnih vojnih priprav, kakor v teku zadnjih 50 do 60 let. Nikdar pa tudi ni bilo toliko vojn, ko v tem času. ž moderno vojno združeni neverjetno visoki stroški in velikanske izgube ljudi, vse to bi moralo vsakogar preplašiti pred vojno.
Bobenska kanonada, ki je bila pred napadom angdeške infaterije v bitki pri Arra-su, je veljala 13 milijonov funtov, ona pri Messines 17,500.000 in ona pri Ypernu 22 milijonov, tri kauonade torej 52 milijonov funtov (torej skoraj 20 milijard dinarjev).
V	teh kanonadah je bilo pri Messines izstreljenih 85.000 ton municije, v prvih devetih tednih bitke pri Ypernu pa celo.480.000 ton kanonske municije.
Vojna je postala neznosna in ogabna stvar, ki je za zmagovalca ravno taka katastrofa, ko za premaganca.
Politične vesti.
= Svetozar Pribičevič proti prečanski fronti in še nadalje za unitarizem. Novinarjem je izjavil Sv. Pribičevič, da absolutno ne gre pri usianovitvi nove seljačke demokratske koalicije za prečansko irunto. »Preveč smešna je laka trditev. Ona je neosno-vana žp vsled tega, ker se hoče z gotove strani povdariti, da jaz s teni demantiram v„e svoje dosedanje politično delovanje, zlasti pa moje delovanje in zagovarjanje jugoslovanskega unitarizma in to v času, ko j«? to zagovarjanje zahtevalo žrtve in sainoza-tajevauje.« — Gospod Pribičevič je ostal torej isti unitarist, kakor je bil. Vsi jra vej mo, da ta jugoslovanski unitarizem ni nič drugega ko znani beograjski centralizem. To treba torej pribiti. Sedaj pa bi zelo radi slišali o vsem tem tudi mnenje g. Radiča, da vemo, če je tudi on za ta jugoslovanski j unitarizem. Zanimalo bi nas pa tudi, kaj reče o vsem tem g. Pucelj, ki sedi v istem parlamemarnem klubu z dr. Žerjavom.
~ Radikali o novi koaliciji. Ob priliki ustanoviive seljačko - demokratske koalicije je izjavil neki radikal to-le: »Kakšna koalicija? To je trditev brez podlage. Vidi se, kakšen uspeh imajo, ko &o poscaviki dva predsednika. Predsednika sta Radič in Pribičevič. Demokrati so imeli s Spahom mnogo več uspeha in vendar se danes zopei razhajamo. Če ponudimo Radiču vstop v vlado, bi takoj zapustil Pribičeviča in koalicijo, samo da pride v vlado. Ne verujem v uspeh, ker sta ustanovitelja koalicije Radič in Pribičevič.« — Zagrebške »Novosti« pravijo, da tudi radikali in demokrati ne pripisujejo tej koaliciji mnogo pomena.
= Klasična napitnica St. Radiča. Na skupni večerji je pozdravil St. Radič Pribičeviča s to-le klasično napitnico: »Najprej nazdravim našemu in Vašemu Svetozarju, ki je imel smisel in razumevanje, da je prišlo med nami do tako tesnega sodelovanja. Napačno so računali oni, ki so špekulirali na naše prepire. Midva sva se že pred 30 leti sestajala in razgovarjala o tem, kako bomo delali v našem skupnem parlamentu v Beogradu (!!!). G. Pribičevič se je izkazal večjega prijatelja (to je pravi junak iz rupe, op. ured.) in lojalnejšega zaveznika, kakor smo pričakovali. Demokracija ne sme in ne more biti samo etiketa in forma, marveč delo. Nazdravljam Svetozarju, s katerim smo odslej eno. Da se nismo zedinili že prej, je pač krivo to, ker je bil on v Ameriki, jaz pa v Aziji (!). Z novimi izkušnjami smo se zopet našli na isti poti in v stremljenju za • istimi cilji.« — Ena naj lepših je pač ta, da je Radič že pred 30 leti mislil, kako bo govoril v beograjskem parlamentu. Samo ne vemo, zakaj je potem pisal bivšemu Franju Josipu. Ali je mislil, da bo beograjski parlament pod avstrijsko upravo. — In ganljivo je tesno sodelovanje, ki ga bomo sedaj videli med junakom iz rupe in največjim »batinašem«, kakor se je blagovolil svoje dni izražavati g. Radič. — Tudi to se lejro sliši, kadar pravi Radič, da demokracija ni etiketa in forma. Toda, kaj bi dejal g. Sti-pa Radič, če bi se predrznil kak njegov poslanec, da ne bi bil čisto njegovega mnenja. Razni njegovi disidenti so že več ko dovolj povedali, kako je tudi pri Radiču demokracija često le forma in etiketa. — Najlepša pa je ona, da je bil Pribičevič v Ameriki, Radič pa v Aziji in da sta se sedaj našla. Nam se pa zdi, da je ostalo nasprotje isto in da se oba anlij>oda še dolgo ne bosla zbližala, kvečjemu, če se bosta oba znašla kje v Aziji, kjer bosta etiketirala demokracijo.
.= Ustanovni dokument koalicije imenuje »Jutro« resolucijo SDS in HSS o skujr-nem klubu. Slovesne besede so sicer zelo poceni, toda mislimo, da tudi najbolj goreči esdeesarski pristaši ne bi jx>sodiU na ta dokument tudi' pol dinarja. Noben dokument, temveč samo navadna papirnata reBoluci a ie ustanovitev skupnega kluba med HSS in SDS in če nič drugo, potem jamči za to vsaj tolii”™ ime p/pižlejle « •>*» StevUkc »Jutra«, če nam ne verjamete
-	Sovražni si latinski sestri. Iz Rima po
ročajo, da je jugoslovansko-frammska zveza
še vedno predmet zanimanja ^p£°v' ?a zunaj presojajo listi pogodbo nekoliko mir
Lenin v prognanstvu.
nejše, toda nezaupanje je še vedno o?tak>. Brez dvoma je, da časopisi čisto točno podajajo javno mnenje Italije, če pišejo, da je Francija z zvezno pogodbo z Jugoslavijo zaključila obroč neprijaznosti proti Italiji. Beseda o latinskih sestrah je danes v Italiji izgubila veljavo. Čeprav se povsodi v Italiji kaže nekaka ravnodušnost, vendar pa je gotovo, da že itak zelo obremenjeno fran-cosko-italijansko prijateljstvo ne bo preneslo novega preizkusnega bremena. »Gior-nale* dTtalia« piše: Nočemo misliti, da vzame Francija na sebe v sedanjem tako nevarnem trenutku direktno ali indirektno odgovornost za stremljenja, ki ne bi povzročiti samo vojne na Balkanu, te
Si SAiCSSS
očarani, da latinska sestra ni
za italijanske
imperialistične aspiracije na Balkanu.
= Bratianu se maščuje nad Karlom Da zatre karlistično propagando, je dal obj Bratianu vsa ljubavna pisma princa Pisma so natisnjena v faksimilu m P° sebni brošuri, ki jo dele v stotisoč:'h dov brezplačno nled narod. Karlova ll na pisma seveda niso nobeni	'	’	,
več prav običajno pisani in n16* , . krepkih in banalnih izrazov. Da bi stvar še bolj držala, so ljubavmm pismom dode-jani opisi raznih koruptmh afer, v katere je bil baje zapleten princ Karol -Objava ljubavnih pisem bo morda zalegla
—	ker gotovo to absolutno ni — toda 'Postopanje Bratiana je tako podlo in nečedn«-ker ima končno tudi princ pravico, aa njegova ljubavna pisma ne objavljajo.  _
Rofaki!
Vsi do zadnjega na
protestni shod
proti italijanskemu nasilju. Shod se vrši jutri v nedeljo ob II. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Govorijo zastopniki političnih strank gg- dr- ’ dr. Rožič, Sancin in Tavčar.
Vsi na shod! Jugoslovenska Matica.
= Tudi Francija dobi narodno socialistično stranko. Gustav Hervč, izdajatelj lista »Victoire«, je ustanovil v Franciji narodno socialistično stranko. Na ustanovnem zboru stranke je dejal, da proti Marxovemu socializmu postavlja patriotičen socializem, ki stremi za bratstvom vseh Francozov. Herve je nato obsodil rusko revolucijo in dejal, da bo pridobil za novo stranko vse delavstvo, ki je bilo doslej organizirano v komunističnih ali kolektivističnih strankah. Nova stranka oznanja narodni in verski mir tel' je za revizijo ustave. Na ustanovnem shodu je prišlo do raznih, incidentov, ker so zborovanje motili fašisti in komunisti. Radi njih nastopa je tudi moral biti shod predčasno zaključen.
= Ostra angleška kritika nemškega finančnega gospodarstva. Z ozirom na pismo repa-racijskega generalnega agenta Parkerja Gil-berta, da Nemčija zapravlja, piše »Morning-post«: Gilbertovo pismo je sedaj šele odprlo javnosti oči, kako je z nemškimi operacijami. Zavezniki dobe z reparacijami po Datveso-vem načrtu samo to nazaj, kar so sami posodili Nemčiji. Vrednost Davvesovega načrta pa se bo videla šele potem, ko se bodo pričele reparacije plačevati z nemškim denar-jem. Nobenega dvoma ni, da vodi NenT£,_ politiko neodgovornega zapravljanja na » do zaveznikov. Edina svetla točka Gilbe^.^ j vega pisma je, da je bilo napisano n*ia0rik> tivo nemške vlade. Stresemannovo °.£,ubili, svojim vojakom, da so vendar vt>j^jn0m, da bi morali zavezniki okrepiti z op0 , Vnmč'-bodo uporabili sankcije, če bi 06 ja trdovratna.	___
KOMUNISTIČNA LEKCIJA DRAVSKI POLITIKI IN SSJ.
iPod tem naslovom smo v 163. številki »Narodnega Dnevnika« z dne 22. julija 1927 priobčili na pcnllagi v delavskih listih objavljene polemike trditev, da je g. Ignac Sitteu župan v Trbovljah in oblastni jx>sla-nec SSJ, v ljubljanski oblastni skupščini glasoval za predlog, da se v službo ne smejo sprejemati niti komunisti niti republikanci.
Ker smo se prepričali, da je ta trditev brez vsake dejanske podlage, jo preklicujemo ter damo s tem polno zadoščenje g. Sit-terju. — Uredništvo »Nar. Dnevnika«.
*
Pismo iz Trsta.
Kilo je kriv propadanja Trsta? — Kako se razumejo »odrešenik z »odrešeniki«.
Boljševiška nevarnost v — filmu.
Članki, ki jih je objavila Mussolinijeva revija »La Gerarchia« o tržaškem prometnem in vobče poslovnem in gospodarskem življenju, so v tržaških poslovnih krogih obudili
*	zadovoljstvo i nezadovoljstvo. Seveda, razumljivo je, da bo Tržačan zadovoljen, če se piše, da morajo vsi poklicani činitelji, predvsem pa vsekakor vlada, storiti vse mogoče, da se zopet povzdigne tržaški promet, kakor je tudi razumljivo, da ne bo zadovoljen, če ss mu očita, da je tudi on sam mnogo kriv, če se mu godi danes toliko slabše, kakor se mu je godilo prejšnje čase.
Prav posebno nezadovoljstvo pa je pobu-dil med tržaškim trgovstvom članek nekega »Triestina«, ki se pač ni hotel podpisati s svojim imenom, da bi mu Tržačanje ne sko-rlinfna T-‘l’ X- ie povedal tudi nekaj
učenosti J-V °1cl.kolJe' Sodee po točni poučenosti, ki jo kaze v vseh stvareh, ki se tičejo zlasti tržaške svobodne luke, bo pisec iga članka najbrž sam ravnatelj tržaške svobodne luke, tržaški narodni poslanec v rimskem parlamentu in bivši državni podtajnik, kapitan Giovanni Banelli.
Ta pisec v svojem članku »Severne luke in italijanske luke« očita svoječasnim italijanskim vladam, da v pogodbah, ki so se sklepale po »italijanski zmagi«, niso znale zagotoviti Trstu tistega položaja prve luke v severnem Jadranu, kakor ga je imel pred vojno, da niso znale izviti od premagancev privolitev, ki bi bile jamstvo za procvit Trsta tudi v najoddaljenejši bodočnosti, temveč so se zadovoljile z najmanjšim, kar se je dalo doseči brez težave. Pisec potem pripoveduje, kako so se v tem, ko Trst propada, razvila severna pristanišča, zlasti pa Hamburg, kjer vse sodeluje na čim večji povzdigi prometa, v prvi vrsti pa seveda hamburško trgovstvo samo, dočim pa v Trstu nikakor ni take odločnosti, zlasti pa 110 med trgovstvom.
Vlada stori, kar more, toda tržaškemu trgovstvu nedostaja podjetnosti, iniciativnosti, spekulacijske drznosti. Tu ni velikih trgovskih hiš, velikih podjetij, ljudi, ki bi z vso vnemo iskali novih trgov in novih odjemalcev. V tržaški trgovini vlada malomeščanski kramarski duh, katerega se le malokdo iznebi. Dočim so zastopniki in informatorji hamburškega trgovstva razrešeni po vsem svetu, se v Trstu v tem pogledu ne stori skoraj nič. Treba inicijative, borbenosti, veliko več pravega fašistovskega duha, da si bo ohranilo svoje stare trgovinske postojanke in si pridobivalo vedno novih.
Tako je gospod Banelli izpovedal tržaško igovstvo, lu venomer le toži, da mu tuja konkurenca izpodkopava obstanek in da tudi poklicani Činitelji ne store za Trst, kar bi morali storiti. In našel se je tržaški trgovec ki je v tem pogledu res temeljito zavrnil tlankarja Mussolinijeve »Gerarchije«. še pred njim pa je nelci »fašist« v »Popolu di Trieste« povedal zelo jasno in krepko, da je bil Trst pač pripravljen, da po vojni zopet obnovi svoje prejšnje trgovinske zveze, pa so ee dogajali celo slučaji, da je ravnateljstvo italijanskih državnih železnic brzojarljalo v svet, ria jc »tržaška luka zaprta za sprejemanje blaga«, ker se je nekoliko več vagonov nakopičilo na progah, ki vodijo v Trst, kar se v prejšnjih časih ob znatno večjem prometu hi nikdar zgodilo. Promet je zato seveda krenil drugam. Trst je s padanjem prometa obubožal in se ne more primerjati z bogatim Hamburgom. I11 vzeli so Trstu celo njegove starodavne proge v Levanto, v Egipet in Indijo, k' so jih prenesli v Benetke. Za vse to pa frst ne more zahtevati od države nikakršnih ugodnosti, ki jih nimajo tudi ostale italijanske luke, niti tega ne, da bi sam svobodno storil, kar bi se mu zdelo v njegovo Korist, ker bi druge italijanske luke tudi to ,7'a P"vilegije. Saj celo takoimeno-»jadianske tarife« zavidajo druge italijanske luke Trstu kot nekak privilegij ki škoduje njim.
Tako ta »fašist«. Za njim pa prihaja ome-
r. s. — V Trstu, 2. novembra.
njeni »tržaški trgovec« v istem fašistovskem »Popolu di Trieste«, kjer piše:
//t ržaški trgovec se more ponašati s svojo delavnostjo in podjetništvom in se postaviti ob stran Hamburžanom in Genovezom, ki so na dobrem glasu. Toda po nesreči se ne morejo vse naše inicijative razviti, kakor bi želeli, toda gotovo ne po naši krivdi, ker prepovedi tranzita, birokratske potežkoče in fi-topatološki ukrepi (ukrepi proti prenašanju rastlinskih bolezni) ovirajo velik del naših inicijativ. A kar se tiče razvoja trgovine z našim neposrednim zaledjem, za trgovino z Istro več ko zadostujejo počasna sredstva, ki jih imamo, ter upam, da oni »Triestino« (v »Gerarchiji«) menda vendar ne bo zahteval, da naj pošiljamo svoje trgovske potnike iskat odjemalcev na Kontovel, Bazovico, Lokev in druga talca važna kraška središča. Razširiti moramo pač, kar najbolj mogoče, našo prekomorsko trgovino in trgovino z deželami bivše avstro-ogrske monarhije, ali tu se pričenjajo težave.
»S težavami se je pričela uvozna in tranzitna trgovina z bananami. Avstrijske sosednje dežele so začele dobavljati blago iz Trsta, ker jim je prihajalo hitreje kot pa od diugod. Ali evo vam nenadoma prepovedi uvoza, kar ni tako zlo, ker ni ravno treba da bi mi jedli banane, toda obenem s prepovedjo uvoza je prišla tudi prepoved tran-z-ta Seveda v Avstriji vzlic temu jedo banane, toda kupujejo jih v — Hamburgu!
»Skušali smo delati s tranzitom češkoslovaškega krompirja za Egipt, kjer cenijo tržaškega trgovca, ki ima tam doli stare, zdrave trgovinske zveze; toda evo vam zopet prepovedi iz fitopatoloških razlogov, ki pa ne obstoje za Reko, kjer pa ne morejo izkoristiti te okornosti, ker nimajo zvez in Specializiranih trgovcev. (Prepovedan je bil tudi uvoz m tranzit krompirja iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske 111 Poljske. Uvoz je še vedno prepovedan, a tranzit so sedaj dovolili, toda pod tako težkimi m dragimi pogoji, da je popolnoma izključeno, da bi kdo tvegal tranzit preko Trsta.)
»Pred vojno je bilo ogromnega dela s pomarančami iz Jaffe in Španske; dandanes no se morale opustiti te stare zveze, ker je prepovedan tudi tranzit tega blaga preko Trsta. Seveda pa ni prepovedan preko Hamburga, ki je s tem predmetom pritegnil nase mnogo slarih zanesljivih tržaških odjemalcev.
»Nekdaj je šla v tranzitu preko Trsta vsa sila raznovrstnega blaga in trgovec, ki je nabavljal blago v Trstu, je našel tu vse, kar je želel; danes pa dobi Zaradi raznih prepovedi v Trstii le neko zelo omejeno izber in gre zato rajši v Hamburg, kjer dobi vse in z lahkoto dopolni vagone.
»Do lanskega ieta je bilo s Poljsko precej živahne trgovine s palmami; letos je prišla nova prepoved in tržaškemu trgovstvu se je posrečilo, da je za letos še postreglo svojemu odjemalstvu, seveda le tako, da jim je dostavilo blago po velikih ovinkih, toda v prihodnjem letu zamre tudi ta trgovina.«
Seveda, če se dela tako, mora tržaška trgovina pešati in pešati in ne pomaga ne vnema ne podjetnost, če za vsako novo tržaško inicijativo takoj prihaja vlada s svojimi prepovedmi. Kaj pomaga potem vse pisarjenje po Musolinijevi »Gerarchiji« in naganja-li j e tržaškega trgovstva, da naj se navzame fašistovskega duha, če isti fašistovski režim j sproti uničuje vse kar zasnuje tržaška trgovska podjetnost, obenem pa še odnaša iz Trsta vse, kar bi moglo podpirati razvoj tržaške trgovine. Tako se potem pač ni čuditi, da so danes Benetke, ki je njim v korist oropala fašistovska vlada Trst njegovih starodavnih levantinskih, egiptovskih in indijskih prog, danes že nadkrilite Trst s svojim prometom in ga porinile na tretje mesto med italijanskimi lukami. (Prvo mesto zavzema Genova), i a ko je pač mogoče, da so Benetke, ki so leta 1913. imele komaj 2,663.000 ton prometa, ko ga je Trst imel tedaj 6,147.000 ton, v letošnjem mesecu septembru dosegle
Daniel Riche:
Molk je zlato.
(Prevel S. M.)
Globoko se je priklonil Mohamed Alija pred spoštovanim plemenskim svečenikom, cigar bela brada je segala do pasu. Po končanem pozdravu je s svečanim glasom
noleteTsmS^' ^	}!	PT'i	P°''
poljubit črnik Je za •svo^° dolžnost, da gre p redno »i. kupi >kabe< v syeti džamiji, Starec je odobril'0^•
-	Pojdi, dete moč1*?™0 namero, konja deni sedem prep^***1 sedl° svojega
*- g«*#* aa- m.
Imam trdne sandale in okovano palico, ko takoj nastopim pot.	11
Starec je zmajal zglavo. Dolga je pot do Meke. če bo peš prehodil to pot, bo daj mladenič lep vzgled vsemu plemenu.
Srečno pot!. . Spominjaj se, sin, prerokovih besed: »Dobro odpri oči, razmišljaj mnogo, toda predvsem molči!«
v se je vila skozi predel, ožgan od r°eega solnca in mladi romar ves dan 111 s,’ecal žive duše. Ko se je na plavem nebu prižgala prva zvezda, sta ga dohitela dva konjenika. V misli, da je iz tega kraja, sta zaprosila pojasnila, kje bi lahko prenočila.
ohanied Alija je pogledal utrujena jezde-ca' ki sta jezdila utrujene konje. Sam tujec
v	tem kraju, jima ni znal dati pojasnila, obenem pa se je domislil prorokovih besed, da ni treba govoriti; zato je obrnil glavo in molče nadaljeval pot. Potnika sta smatrala, da jima na ta način hoče pokazati pot in sta mu sledjla.
Stopajoč nekoliko spredaj, je Mohamed Alija dospel v lepo svežo oazo, kjer je bistra voda izvirala izpod listnatih palm. Mladenič se je odločil, da tu prenoči in se je takoj umil. Njegova spremljevalca sta storila isto, prepričana da jih je on namenoma privedel v ta divni kraj. Ko sta se zahvalila Alahu, sta pozvala mladeniča naj z njima večerja. On se jima je s pokretom roke zakvalil in prisedel. Med jedjo se je s hvaležnostjo spominjal svečenikovih besed. »Če bi bil govoril, sl je mislil, bi bila trgovca izvedela, da nič ne vem, in bi ne bila šla za mano; jaz pa bi lačen prespal noč!«
V	ranem jutru sta potnika zajahala konje in odjezdila v oblaku prahu. Čez nekaj časa sla dospela do neke hiše, ki je prošlo noč pogorela. To je bilo edino zavetišče potnikov v teh pustih krajih. Konji so se podušili, prtljaga pogorela in nekateri potniki so bili težko ranjeni.
— ■Če ne bi bilo tega molčečega mladeni-I"'ayi starejši potnik, bi se bilo nama
Alah *0 ^pdilo. Tega človeka se je sani
  (Pr* rojstvu dotaknil s svojim prstom.
Tako ct!'1 Jm dvoma, odvrne drugi potnik, nevi da sta ! a ,picP™ana 0 <ej svoji dom-so prebivalci °ma v nekein selu, kjer ,	, DlvalcI objokavali smrt nailenše deklice, pripovedovala «	napepse ue
mariu ki le dan tV.a nekem mladem romarju, Ki je dan hoda za njima in ki je sposoben vrniti življenje lepi deklica
Oče, bratje m sorodniki umrle deklice so takoj zasedli konje in odhiteli Mohamedu Aliji nasproti. Ko so ga našli, ga je dekli_ čin oče posadil k sebi na konja in v divjem diru odhitel domov.
Ko so dospeli v selo, so vedli mladeniča k umrli deklici in njen oče mu je rekel:
— Vem, kakšna je tvoja moč. Vrni življe-
399.574 ton, ko je Trst imel samo 366.819 ton in tržaški promet v prvih devetih mesecih letošnjega leta s 3,569.702 tonama le še za 172.437 ton presega beneškega in ta presežek prav gotovo popolnoma izgine do konca leta. Tako torej Benetke s pomočjo fašistovske vlade, ki jim je kot stari italijanski luki pač mnogo bolj naklonjena kot pa komaj odrešenemu in vsekakor »nezanesljivemu« Trstu, izpodjedajo Trst in ga bodo izpodjedale, da mu končno v resnici ne bo ostalo nič drugega, ko promet z Istro, Kontovelom, Bazovico. Lokvijo in ostalimi »važnimi« kraškimi »središči«! Tako pač plačuje fašistovska Italijo tržaško navdušenje zanjo, seveda nekdanje, kajti danes ga zastonj iščete; ne najdete ga niti z lučjo ob belem dnevu!
Danes se Tržačan le še porogljivo smeje vsemu, kar mu pripovedujejo o skrbi in zanimanju Italije zanj in njegove stvari, ko le predobro čuti na svoji lastni koži, da je vse to le — humbug, »pajacada«.
»Poglejte jih, kakšni so!« — mi je dejal neki tržaški trgovec, s katerim sem govoril
o	zgoraj'omenjenih prometno - trgovinskih vprašanjih. »Kakor da bi jim bilo vse leto er sam pustni dan! Koliko smeha, koliko roganja, koliko žgočih dovtipov je bilo oni dan vsepovsod po Trstu, na borzi, po vseh javnih lokalih, po ulici! In zakaj? Pomislite si! Štiri dni se je že v dveh gledališčih, »Fenice« in »Excelsior« dajal film »Volški čolnar« (»II barcaiuolo del Volga« in je med predstavo pel zbor fašistovskega (!) pevskega sindikata »Volgo«, »Ejuknem« in druge ruske pesmi. Obe gledališči seveda neprestano nabito polni in odobravanja ne konca ne kraja. Po štirih dneh pa kakor strela iz jasnega oblastvena prepoved, češ, da je film — boljševiški. Film je bil seveda prej čisto redno z »libret-tom« vred cenzuriran v — Rimu. Pa recite Sfdaj, ali ni to »pajacada«? In kakršni so tu, so povsod drugod, potem pa hočejo, da naj se mi navzamemo njihovega duha! Ko nas itak že nihče ne mara zaradi njih. Poleg tega vsega pa še oni nam očitajo, da smo mi trdi, da v nas ni nikake ^podjetnosti, da smo pravzaprav osli, ki zaslužimo bič, ki nas tepe. Naj jih odnese vrag tjakaj, odkoder so prišli! Kaj mislite, kedaj .pojdejo ?!«
Tako blagoslavljajo danes »odrešenci« svo-j'- »odrešenike«
KAKO SE GODI SLOVENSKIM UČITELJEM
V	ITALIJI.
Lepo sliko, kako se godi slovenskim učiteljem v staro Italijo premeščenim in še lepšo sliko italijanskega šolstva, daje pismo premeščenega učitelja, ki ga je objavil zadnji »Učiteljski Tovariš«.
Pismo se glasi:
»Nisem še' okreval od udarca — piše tovariš — ki me je zadel tako kruto. Prepričan pa sem tudi, da se ne izlečim, dokler se ne rešim tega ozračja. Zakaj so nas pravzaprav poslali semkaj? Še primernejše in nmestnejše bi bilo vprašanje nas samih: Po kaj smo mi prišli semkaj? Govorim na splošno, ker mislim, oziroma sem gotov, da je položaj vseli slovenskih tovarišev(ic) enak mojemu. Morda pa so naši oblastniki spoznali svojo zmoto in so nas hoteli narediti sebi enakovrednim. Prevare!
Tudi tukaj so se nas prestrašili — vsaj z mano je tako — in pravijo, da nimam prave skušnje iz italijanščine. Nadzornik je po moji ravnateljici zahteval od mene pismeno izjavo, da res nimam predpisane izkuSnje Dal sem mu jo, nakar jo je predložil šolskemu skrbniku.
Tu nismo več kruhoborci, pač pa smo navadni berači, od katerih se zahteva pasjo vdanost napram gospodarju, ki jim deli suhe skorje kruha in brce po vrhu. Sicer se tukaj ne pozna toliko razlike v narodnosti, ker tukajšnji prebivalci v resnici ne vedo,' da obstojajo Slovenci. Nazivajo nas na splošno s »Tedeschi«. Zadnja konferenca pri ravnateljici je končala z velikim krikom in prepirom. Veliko nas je na tukajšnji šoli. Večino imajo ženske. Povsod pa ista glupost. Hlapčevstvo z ene in režimski pritisk z druge strani. Potem, ko sem svojim tukajšnjim tovarišem obrazložil svoj položaj, so mi svetovali razne poklonitve pri podeštatu in pri različnih tajnikih v svrho sanacije mojega
v\'v " Ja I
Zadnji reprezentant tisočletne dinastije. Korejski princ Ri-Gim, poglavar cesarske dinastije, ki vlada v Koreji že tisoč let, je prispel s svojo soprogo v Evropo. Cesarska dvojica je bila fotografirana v Berlinu.
položaja (!). Čudili so se mi, ker nisem poslušal njih »pametnih« nasvetov. Oni namreč ne morejo razumeti, da bi mogla biti še katerakoli druga vera dobra razen fašistične. Ne vem, če imaš kakšna poročila od drugih stanovskih pregnancev, a gotov sem, da ni med nami razlike. Povsod isti položaj, isto trpljenje kot moje. Nakazali mi niso ne plače, no odškodnine za premestitev. Duševn« raztrgan, lačen in kmalu tudi na zunaj raztrgan — pa naj živim. Bojim se misliti na ženo in troje otrok, ki žive, kot Ti znano doma.
Škoda vsakega dneva, ki ga tu brezplodno piebijem. Brezplodno, ker kako naj v takem jKvložaju učim! Sicer pa, če bi tudi bili dani vsi predpogoji, o kakem pouku, še manj o vzgoji, ne more biti tu govora. Karakterizi-ram našo šolo, ki je v trgu s čez 10.000 prebivalci, le z eno besedo: razsulo.«
HEROIČNO UMIRANJE MEHIKANSKIII REVOLUCIONARNIH GENERALOV.
Z Mehike poročajo, da so vsa uporni generali, ki so bili pred nekaj dnevi ujeti v bitki pri Veracruzu nad vse hrabro umirali. Večina od njih je šla na morišče s šalami.
General Fulio je prosil, da bi mu posodili nekaj denarja in obljubil, da bodo njegovi sorodniki denar sigurno vrnili. Ko je dobil pezete, jih je razdelil med vojake, Iti s.0 ga imeli ustreliti, s prošnjo, da ga sigurno zadenejo v srce. Ko so imeli vojaki izstreliti salvo, je Fulio razgrnil srajco in kazal na srce, kamor naj ustrele.
General Femando Reyezopa je dal sani povelje k salvi, ki ga je usmrtila.
KRATKE VESTI.
Lloyd George je odšel z vso svojo rodbino na daljše bivanje v Rio de Janairo.
. ^ komunističnem procesu v Budimpešti je bila v sredo izrečena obsodba. Vsi so bili obsojeni v ječo od 8 in pol let do do 8 mesecev. Ker so sprejeli razsodbo z vzklikom: Živela sovjetska vlada, so bili še povrhu ■obsojeni na 4 dni s temnico.
Sir Stced je v razgovoru predlagal Co-olidge-u, da Amerika na ta način prepreči vojno, da odreče vsako jmojilo državi, ki bi jo kaka nevtralna država označila za napadalno. — Coolidge pa je to odklonil, ker ne gre ameriška miroljubnost tako daleč, da bi se odrekla kupčiji z narodi.
Maršal Pilsudski je dobil eno najv.iSj.ih francoskih vojaških odlikovanj.
Francoski socialisti so preložili parlamentu zakonski načrt za odpravo smrtne kazni.
nje moji hčerki... ali pa izgubiš glavo.
Mohamed Alija je vzdrhtel, toda ni rekel nič. Sicer pa, kaj naj bi bil rekel? Zavedal se je, da ni obdarjen z nobeno nadnaravno močjo. Trenutki njegovega življenja so bili šteti. Toda življenje mu je .bilo drago in predno bi na kakršenkoli način poskusil rešiti se, je stal nepremično poleg dekličinega odra in globoko razmišljal. Kakor pribiti so stali dekličini sorodniki na svojih mestih in pridržavajoč celo dih so čakali, da stori čudež.
Mladeniču je hipoma dozorela misel, kako naj se reši. Njegovi pogledi so se ustavili na mrtvaških darovih, ki so bili razvrščeni po tleh. Bilo je dovolj slaščic, sira, mleka in drugih jedil. Mladi romar je opazil, kako se vleče po tleh kakor živ trak zelena in tanka kača. »Silo je treba premagati z zvijačo«, je zapisano v Koranu. Mladenič je resno položil prst leve roke na usta, z desno pa pokazal prisotnim vrata, skozi katera so odšli po prstih eden za drugim.
Mohamed j'e ostal sam. Stopil je k nenevarni živalici, ki jo je privabil vonj mleka, jo spretno prijel za rep in jo spustil pod odejo dekličino, ki jo je bil medtem privzdignil. Nato je pozval očeta in brate. Od začudenja so se jim razširile oči, ko so opazili, da odeja nalahno drhti vsled dihanja lepe deklice.
Ni jim pustil časa, da pridejo k sebi. Spravil jih je iz sobe, zaklenil vrata in vrgel ključ v vodnjak, nato pa je navzočim z znamenji dopovedal naj pokleknejo na prag m molijo k Alahu. Dvignivši tri prste, jim
H.	P0,kazal naj ostanejo v molitvi tiri ure ali tri dni. Nato se je mirno odstranil.
Cini se je nekoliko oddaljil od sela, je
pričel bežati, kolikor so ga nesle noge. Padel je od utrujenosti, toda mislil je, da je rešen. Medtem je zadrhtela zemlja od topota konjskih kopit. Predno se je mogel skriti, so pritekli k njemu oče, bratje in sorodniki lepe deklice "in mesto, da ga razsekajo na kosce, ker jih je prevari!, so ga pričeli glasno blagoslavljati. Zli duh je izšel iz deklice v obliki kače in ona se je obudila k novemu življenju.
— Sin prorokov, je rekel oče, padajoč na kolena pred začudenega mladeniča, ko se boš vračal od svete kabe, ti bom dal moje drago dete za ženo, če ti bo ugajala. Vedi jo pod šotor svojih prednikov, jaz ti boni dal kamel, kož in oslov, natovorjenih z dragocenim blagom, kavo, žitom, vonjavami, da bosta .lahko brezbrižno živela v zakonu.
Mohamedu Aliji je postalo jasno, da je lepa deklica oživela, toda ni rekel ničesar, le pokleknil je pred dekličinega očeta v znak pristanka.
... Ko je po končani deževni dobi stari svečenik zvedel, da se je mladi romar (hodža) vrnil iz Meke ne le z lepo nevesto, temveč tudi. s konji, kamelami in neštevil-nimi darovi, ga je hitro pozval k sebi.
— Kako si. sin moj, prišel do takšnega bogastva?
— Najmodrejši med modrimi, je odgovoril mladenič, držal sem se tvojega nasveta: molčal sem.
Stari svečenik je o tem odgovoru premišljal dneve in noči. Ljudje so ga smatrali za to, kar ni, ker je znal molčati... To je največja modrost, je doumel.
In na pergamentnih listih, ki so bili namenjeni potomstvu, je zapisal: Besede so srebro, molk je zlato.
Dnevne vesti,
DINARSKI DAN.
Jutri v nedeljo, dne 13. novembra priredi Jugoslovenska Matica po vseli naših krajih zbiralno akcijo na korist naših tani preko. Prepričani smo, da ni potreba povdarjaui važnost in veleponiembnost te akcije. Naši bratje on sestre v Julijski Krajini, ki so predstraža našega nacijonainega in gospodarskega življenja, zaslužijo v največji meri vso našo pozornost, pa tudi vso našo podporo. Jugoslovenska Matica vas prosi, da se ta dan širom prostrane naše domovine spominjate bratov v nesreči in z četudi najmanjšim darom podprete cilje 'in namene Jugoslovenske Matice. Njeno delo je, da ohrani avtohtono prebivalstvo Julijske Krajine svojemu rodu in jeziku.
Jugoslovenska Matica.
— Kraljevo bivanje v Zagrebu. Poročali smo, da namerava prebiti kralj Aleksander pozimi par mesecev v Zagrebu. Okoli 20. t. m. potuje zagrebški župan Heinzl v Beograd, kjer bo sprejet v avdienci ter bo pri lej priliki kralja zaprosil, da pride za nekaj časa s svojo rodbino v Zagreb.
— Preimenovanje nekaterih 'zagrebških ulic z imenom kraljeve rodbine. Danes se vrši izredna seja zagrebškega občinskega sveta, na.kateri bo sklenjeno preimenovanje nekaterih ulic in trgov z imenom kraljeve rodbine. Okoli 20. t. m. potuje zagrebški župan Heinzl v Beograd, kjer bo sprejet na dvoru in bo o zadevi poročal kralju.
— Davčna uredba ukinjena. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister svoj načrt naredbe glede izpremembe neposrednih davkov umaknil.
— Delovni čas v državnih uradih. Finančni minister je priporočil vsem ostalim ministrom, da uvedejo v svojih resorih delovni čas od 8. ure zjutraj do dveh popoldne. Na t-i način se bo pri stroških za razsvetljavo in kurjavo precej prihranilo.
— Zakon o univerzah. Načrt zakona o univerzah je izdelan. Načrt je redigirala komisija univerzitetnih profesorjev iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Delegat ljublj. univerze je bil profesor dr. M. Dolenc. O vprašanju redukcije posameznih fakultet komisija ni razpravljala. To vprašanje se reši po izjavi prosvetnega ministra pozneje v sporazumu s finančnim ministrom.
— Vplačevanje davkov in boni iz 1. 1922. Generalna direkcija neposrednih davkov je obvestila oblastne direkcije in uprave, da morajo pri vplačevanju davkov sprejemali 20% od zneska v bonih iz leta 1922, ki so bili izdani o priliki izmenjave kronskih nov-čanic za dinarske. Boni v znesku do 1000 Din se morajo sprejeti kot golov denar, za druge pa je določeno posebno postopanje.
— Razpisano mesto docenta. Na filozofski fakulteti zagrebške univerze je razpisano mesto docenta za fiziko. Prijave je vložiti do 15. decembra 1927.
— Novi geometri. Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so položili geonieterski izpit: Fran Bratkovič, Drago Čibej, Ludvik Fatur, Mustafa Kapetanovič, Grigorij Perkov in Josip Wittine.
— Podelitev Noblovih nagrad. Iz Stockholma poročajo: Švedska akademija je podelila Noblovo nagrado za književnost znani italijanski pesnici Graciji Deledd-i, nagrado za fiziko pa si bosta delila profesorja Artur Compton (Chicago) in C. T. R. Wilson (Cambridge).
— Smrt slavnega češkega pisatelja K. M. Čapek-Chod-a. V Pragi je nenadoma umrl slavni češki pisatelj K. M. Čapek-Chod. Nekaj dni pred smrtjo je bil Čapek tretjič odlikovan z državno nagrado.
— Edison prerokuje vojno. Znameniti izum itelj Edison nastopa v poslednem času kot prorok. V »Popular Scinces Mantfaly<t objavlja članek, v katerem prerokuje vojno med Evropo in Ameriko. Zato poskuša, v zvezi z nekim industrijalcem, napraviti nekako nadomestilo za kavčuk. V slučaju vojne Amerika namreč tega predmeta ne bi mogla uvažati.
— Rapallo. Združena društva na Ježici pri Ljubljani so sklenila, da naj člani vseh tamošnjih društev prispevajo v spomin na sedmo obletnico nesrečnega rapalskega dne vsak najmanj po 3 Din na korist Jugoslo-venske Matice. Posnemajte!
— Poplave na Primorskem. Predvčerajšnjim je jelo morje pri Trstu nenadoma močno naraščati. V kratkem času je bil poplavljen glavni trg in nižje ležeči deli nabrežja. Voda je udrla v kavarne, gostilne in trgovine. Ponekodi je stala do pol metra visoko.
V	poplavljenih ulicah je bil ustavljen več ur promet električne cestne železnice. — Po Goriškem so ibesneli te dni močni nalivi. Pied Tolminom je prestopila Soča bregove ter [»plavita vso okolico.
— Sneg na Štajerskem. V avstrijski Štajerski je predvčerajšnjim v več krajih vse dopoldne snežilo. Iz gorskih krajev poročajo o velikih snežnih zametih.
— Politična aretacija v Zagrebu. Zagreb ška policija je aretirala jurista Milana Dur mana, člana marksistične skupine na zagrebški univerzi. Vzrok aretacije ni znan.
— Ženino maščevanje. V Mariboru se je /,godiilo. Ločena žena profesorja II. je vdrla s pomočjo lestve in večimi postreščki v moževi .odsotnosti v njegovo stanovanje ter pustila odnesti vse pohištvo. Ločena ženica je pustila svojemu možičku samo posteljo. Začudeno je profesor povpraševal, ko se je vr-
’ n.il iz šole, kdo je v njegovi odsotnosti vlomil v stanovanje. Sosedje so mu povedali, da je bila vlomilka njegova boljša polovica, profesor je vložil tožbo proti svoji ženi. ,
— Afera Blumenstcii). Iz Parija poročajo: Velika falsifikatorska afera Blumenstein je dosegla svoj višek s tem, da so znana sedaj tudi imena kompromitiranih francoskih politikov; to sta namreč poslanec in senator
Reynault, eden od prijateljev predsednika Doumergue-a in župan mesta Deauville. Oba sta bila predvčerajšnjim aretirana.
— Gastou Gujot, morilec »telefonistke z zelenimi očali« giljotiniran. Kasacijsko sodišče v Parizu je zavrnilo priziv Gastona Gnyo-ta, ki je bil zaradi umora telefonistke Marije Luize Benlaguet na smrt obsojen. Kakor znano, je Gnyots Loiso, ki je bila znana v Parizu pod imenom »telefonistka z zelenimi očmi', ob priliki avtomobilske vožnje zadavil, nesel truplo v bližnji skedenj ter skedenj zažgal. Kasacijsko sodišče je po doljšem posvetovanju sodbo porotnega sodišča v celoti potrdilo. Sodba bo izvršena v najkrajšem času.
— Nesreča na morju pri Benetkah. V beneški luki je zadel te dni ob razburkanem morju vlačilec »Ponza« v ribiško ladjo. Vlačilec se je potopil. Moštvo se je rešilo.
— Radi tramvajske karte — tri dni zapora. Neki delavec v Berlinu je opazil te dni, hoteč vstopiti v tramvaj, da je vrgel pijan kapitalist svoj listek proč. Delavec je vozni listek pobral, vstopil v tramvaj ter se hotel peljati z listkom do prihodnjega postajališča. Ko je pokazal listek sprevodniku, ki ga je opazoval, ga je izročil sprevodnik policijskemu stražniku. Policija je izročila zadevo sodišču, ki je obsodilo delavca radi prestopka goljufije na tri dni zapora.
— Za naše Primorje. Naš zelo razširjen družinski mesečnik Domači Prijatelj (uprava in uredništvo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24) je posvetil svojo oktobersko izdajo spominu sedme obletnice nesrečnega rapalskega dne. List prinaša razne beletrisiične sestavke v vezani in nevezani besedi, opisujoče življenje in trpljenje naših onstran meja. Priporočamo vsem, da se .seznanijo z vsebino tega mesečnika, ki naj jim vtisne trajen spomin na trpeče brate.
— Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, priti.sk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca .prirodne grenčice »Frauz-Josef«. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda »F.ranz-Josef« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi.
— Strahovit zločin v Ogulinu. Te dni so
odkrili v gozdu Bistrica pri Ogulinu strahovit zločin. V neki soteski so našli na trebuhu ležečega mrtvega gozdarja Mato Božičeviča. Na kraj zločina je odšla takoj sodna komisija, ki je dognala, da je bil gozdar Božičevi« zavratno napaden ter z dvema streloma ustreljen. Domneva se, da je gozdar postal žrtev maščevanja. Božičevič je bil namreč v službi silno strog in neizprosen.
— Za Jugoslovcnsko Matico. V počaščeuje spomina blagopokojne gospe Milene Žerjavove sta darovala g. <lr. Vinko Vrhunec in njegova'. soproga ga. Boža iz Beograda Ju-goslovenski Matici 500 Din. Iskrena hvala!
v	Ljubljani. Podroben vzpored javimo v prihodnjih dneh, danes navedemo samo so-delovaloe: pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, dramski ansambel ter celotni operni ansambel z baletom. Proslava se bo vršila kot izven predstava .ter bodo vstopnice po običajnih opernih cenah od pondelj-ka 14. t. m. dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
—	Dinarski dan Jugoslovenske Matice. Jugoslovenska Matica v Ljubljani prosi vse sodelavce, ki so se direktno ali pa v šolah prijavili za sodelovanje pri dinarskem dnevu, da pridejo danes popoldne -ob 3. uri v pisarno Jugoslovenske Matice radi dogovora
o	pomoči.
1— Poučno predavanje s skioptičninii slikami o našem zasedenem ozemlju se .vrši danes v soboto, dne 12. t. m. popoldne v kinu Matica v naslednjem redu: Ob 2. uri za učenke osnovnih in meščanskih šol; .ob 4. uri za dečke istih šol .in ob 6. uri za gojence srednjih in strokovnih šol. Vstopnina 2 dinarja. Sstariši, pošljite otroke k predavanjem.
1— Trgovci, obrtniki ne zamudite prilike, da si ogledate moderni način uspešne reklame na »modni čajanki« Atene v sredo, 10. t m. popoldne v veliki dvorani Uniona.
ROJAKI!
Trajno kotiranje, vodna oudulacija ter prvovrstno barvanje las izvršuje se strokovno v damskem česalnem salonu
Gjud Aleks ml.
Kongresni trg štev. 6.
Od srede novembra 1918 dalje je "Italija:
1. odpustila in odstavila tisoče slovanskih uslužbencev, uradnikov, učiteljev in duhovnikov;
2. zaprla 531 slovenskih in lirvatskih šol;
3. prepovedala rabo slovanskih krajevnih imen in jih zamenjala z barbarskimi spake-drankami;
4. razpustila na stotine in stotine kulturnih in gospodarskih društev ter organizacij;
5. zatirala slovanski tisk in uničevala slovanske knjige;
G. obsojala z težkimi zapornimi kaznimi dekleta in fante, ki pojejo v svojem maternem jeizku;
7. prepovedala rabo slovanskih krstnih . ■imen;
8. nasilno pretvarjala slovanske .priimke v italijansko obliko;
9. brezobzirno tirala slovanske otroke v »Balillo« in »Picole Italianec;
10. s požigom, pljenjenjem ter razdejanjem uničila nad sto milijonov lir premoiC' nja naših rojakov.
Njen namen je popolno iztrebljenje jugoslovanskega življa.
Bratje! Da vse to preprečimo, je prva in največja naša dolžnost, da skrbimo za moč ; in ugled kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo^ ■ | vencev.
Ta ravnotako resnična, kakor tudi narav- I nost grozna dejstva pribija na dan sedme obletnice žalostnega rapalskega dne.
Jugoslovenska Matica.
Jkkoij
Pletenine s fo znamko so najboljše I
Telovniki za dame In
gospode. — Žemperji, puloverji, kostumi.
Ljubljana.
.1— Rojaki! Ne recite, da zopet beračimo, če Vas bodo v nedeljo ustavljali na ulicah naše nabiralke in naši nabiralci. Samo za en dinar Vas prosijno. Prosimo Vas v imenu vseh duhovnikov odgnanih izpred oltarjev cerkva, sezidanih z žulji našega ljudstva, prosimo Vas v imenu vseh učiteljev odpuščenih iz služb ali odpravljenih preko meje, prosimo Vas v imenu tisočev in tisočev naših otrok, ki v šoli ne smejo več govoriti in moliti v jeziku svojih mater .in ki jim zblazneli fašizem zastruplja duše in telesa, prosimo Vas v imenu vseh, ki so vzdihovali in ki vzdihujejo po ječah zavoljo svojega narodnega prepričanja, mučeni in Irpinčenis peklenskimi sredstvi, ki si jih more izmisliti samo italijanska duša, prosi.mo Vas v imenu vseh ponižanih in razžaljenih, v svojem slovanskem čustvovanju po zblaznelih fašistovskih tolpah, prosimo Vas v imenu naše bodočnosti, ki bo velika in slavna in 6o mogla zbrisati vse te krivice z našega naroda in jih maščevati samo tedaj če bo sleherni od nas občutil bolečine in trpljenja naših zasužnjenih rojakov kakor svoje lastne bolečine in svoje lastno trpljenje. Saj bi zaslužil, da bi naši znanci opljuvali naše grobove, ne bi bila .naša brezčutnost in brezbrižnost za usodo naših rojakov pod laškim jarmom kriva, da bi Slovenstvo zginilo s površja zdaj še našega Primorja. — Jugoslovenska Matica.
Prodava francosko-jugoslovenske prijateljske zveze v ljubljanski .operi. V ponde-
ljek, dne 21. t. m. se vrši v ljubljanski operi proslava frandosko-jugoslovenske prijateljske zveze, to je proslava podpisa državnega akta, ki . je bil podpisan po francoski in naši vladi v petek, dne 10. novembra. Proslavo priredi v zvezi .s prijatelji francoskega naroda uprava Narodnega gledališča
1— Kako je zamišljena »modna čajanka« Aiene, povprašujejo mnogi. Velika Unionska dv.orana bo pogrnjena po sredi in po čez s preprogo, .po kateri bodo nastopili razili mannequini. Pa kakšni niannequini! Pripravljajo se domači, zagrebški in celo iz vrst naših umetniških krogov. Po dvorani bodo razvrščene mizice z numeriranimi sedeži, na balkonu ednako sedeži in stojišča. Serviral se bo po želji čaj in pecivo. Program se bo razvijal v smislu »od jutra do večera« in bo prepleten s prvovrstnimi klavirskimi, pevskimi in plesnimi vložkami. Pričetek ob 17. uri, konec po 20. uri. Občinstvo poljubno prihaja in odhaja. Godba.
1— Program komornega koncerta godalnega kvarteta »Zikovci«. Prvo točko koncertnega sporeda tvori 5 karakterističnih novejših plesov, katere je napisal eden naj-veCjili in sodobnih pianistov i-ražaoi Krvin ■SehuLhoir. V drugi točki izvajajo >Zikovci« izvirno slovensko komorno glasbo »Sonati-na da camera« v dveh stavkih,'najnovejše'j delo skladatelja L. M. Škerjanca. Tretjo toč- i ko pa tvori Sukov godalni kvartet op. 11 v b-duru, katerega prištevajo najlepšim delom velike češke glasbene literature. O posameznih sporedmh točkah, spregovorimo prihodnjič. Predprodaja v Matični knjigarni.
1— Ples Jadranske straže. Kakor prejšnje leto bo priredila Jadranska straža 1928. leia svoj običajni ples v narodnih nošah na dan* 28. januarja. Opozarjamo že zdaj cenjeno občinstvo na to elitno prireditev, <ki podaja pregled vseh narodnih noš naše domovine in prosimo tudi vsa društva, da se na to ozirajo in da ne priredijo na ta dan drugih zabav. Naj ostane tudi ples v narodnih nošah, ki se je že tako priljubil, pridržan vsak predpust Jadranski straži.
1_ Višek zabave in veselja bo nudil Ljubljančanom Martinov večer pevskega društva »Krakovo 'in Trnovo«, ki se bo vršil v soboto dne 12. t. m. v Aškerčevi kleti (Derenda). Vsakdo bo .prišel do svojega užitka, ker je na sporedu godba, ubrano petje in zabava na vse mogoče načine. Nastopijo tudi razni originalni trnovski umetniki s presenetljivimi predvajanji. Začetek ob 8. zvečer. Kdor se želi res pošteno .in neprisiljeno zabavati, se bo udeležil tega nad vse prijetnega večera.
1— Sneg. Za dežjem smo dobili včeraj v Ljubljani prvi sneg. Dasi je naletaval vso noč, ga je obležalo samo par centimetrov. Zjutraj je pričelo zopet deževati.
Maribor.
m— Tež k o če pri sestavljanju samostojne obrtniške liste. Poročali smo že, da so nekateri obrtniki na pobudo socijalistov sklenili vložiti za občinske volitve v Mariboru svojo lastno kandidatno listo. Določili so tudi že nosilca in kandidate, ker pa so trezni in pametni obrtniki le prehitro spoznali, da jih hočejo pri tem izrabiti le nekateri tajni zaupniki socijalistične stranke, so kar po vrsti začeli preklicevati že dane izjave in odstopati od kandidature. Kakor stoji stvar sedaj, se lahko z gotovostjo računa, da do vložitve samostojne obrtniške liste ne bo prišlo, ker ne bo mogoče najti dovolj primernih kandidatov in predlagateljev.
in— Predavanje univerzitetnega profesorja Blondela. V sredo zvečer je predaval v francoskem krožku v »Vesni« znameniti franco-ki učenjak in prijatelj Južnih Slovanov, Ge-orges Blondel, o sodobni gospodarski evoluciji v zvezi s stanjem, katerega je ustvarilo vojno in povojno stanje. Predavanje je bilo z' ozirom na francosko - jugoslovansko bratstvo, ki se ravno te dni .postavlja na najtrdnejšo bazo, zelo dobro obiskano. Govornikova izvajanja so bila zelo zanimiva m g 1 boko zasnovana
je zgodilo radi tega, da jim je z učiteljsko plačo in draginjskimi dokladami prvega raz- j reda omogočen študij na omenjenem tečaju. i m— Izvoščki protestirajo. Te dni so imeli i tukajšnji izvoščki protestno zborovanje proti uvedbi mestnega autobusnega prometa in posebno še radi zatvoritve Pobreške ceste na praznik vseh svetnikov za privatna vozila-Sklenili so, da se bodo proti temu pritožil* Sličen boj so vodili izvoščki proti uvedbi cestnih železnic in autobusov tudi po drugih mestih, napredek časa pa je šel preko up1 svojo nevzdržno pot in tako se bodo moral' pač tudi mariborski udati v svojo zlo usodo in si piskati drugega zaslužka.	.	^
m— Lokomotiva povzročila požar trc'1 'lls'
V	noči od srede na četrtek je proti 3utm nesel hud veter, ki je divjal nad Dravskim po ljem iskre železniške lokomotive v slamnate strehe blizu proge stoječih hiš v Šikolah pri Ptuju. Strehe so se vnele in v par urah so bile vsč tri hiše skupaj z gospodarskimi poslopji popolnoma upepeljene. Požarne hrambe, ki so prihitele na pomoč, so se morale večinoma omejiti samo na to, da so ogenj lokalizirale, ker je obstojala velika nevarnost, da se požar razširi na celo vas. Skoda, ki je s tem nastala, še ni ocenjena, je pa gotovo zelo velika.
m— Dva težja zločina. Tekom sobote iu •pondeljka sta bila izvršena v Mariboru, od- ■ nosno v neposredni okolici dva težja zločina.
Na cesti med Kamnico in Mariborom »ta v soboto zvečer izvršila dva še mladoletna fanta roparski napad in s silo odnesla nekemu starejšemu upokojencu krog 500 Din gotovine. Oba storilca sta bila še tekom sobote, oziroma nedelje izsledena in aretirana. V pondeljek je istotako še mladoletni U. Golob, uradnik veletrgovine Šmid, poneveril svojemu delodajalcu 130.000 Din in pobegnil z autotaksom v Avstrijo. Po najnovejših vesteh tudi ta ni imel sreče, temveč so ga avstrijske® oblasti, ki so bile o njegovem zločinu in pobegu obveščene še istega due, baje že izsledile in aretirale ter bo v kratkem prepeljan v mariborske sodne zapore.
m— Zagoneten zločin. V nedeljo, dne 6. t. m. se je dogodil v Sv. Marjeti na Dravskem polju zagoneten zločin. V hišo Avguština Maksa je stopil med kosilom neki moški, katerega Maks, ki je sedel tako, da je obračal proti vratom hrbet, ni videl in ga udaril tako močno s sekiro po glavi, da se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Maksova žena, ki je zločinca videla iu ga pozdravila, izjavlja, da ga ni pozrtala, dosedanje poizvedovanj« je pa ugotovilo, da obstoja sum, da je pad na Maksa izvršil njegov lastni oče in najbrže iudi v sporazumu s snaho. Oba osumljenca sta bila aretirana in se nahajata v preiskovalnem zaporu. Kakor izgleda gre za žalostno rodbinsko tragedijo. Težje ranjeni Maks se nahaja sedaj v mariborski bolnici.
Celje.
c— Rapallski dan priredi Jugoslovenska Matica v nedeljo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Pridite vsi, ki še niste pozabili krivic in nasilja.
c— V noči od srede na četrtek je razsajal nad Celjem in okolico strahovit orkan. Po okolici je orkan izruval mnogo dreves. Tudi iz Savinjske doline poročajo o strašnem or-^| kanu, ki je napravil mnogo škode.
c_ Glasom poročila žandarnierijske slanice Borovnica je našel 30. oktobra 1927 A> beri Jager, železniški uradnik, pod skalo v Peklu razpadlo truplo
I	moškega.'Postave je bil močne,	j.
ače rjavkaste iu cajgast letov** J -
□ ZMnllUVilllil.	.. VI
-	V Beograd ^HNi	,)od-
one
tel j e
strstvo prosvete je premestito te n‘^
ročja mariborske oblasti v	učitelje
"čitelje, ki se nahajajo, v teSg « uciUljt.
i hlače rjavKusie m v-a^usi	nr»7nn
j denarnico ifmlk’ld^ta »rečenca se še ni mogla ugotovili;
VPTIKI7 M4.NIFBSTA.CIJE ZA FRAN-
VELIKE CIJO V LJUBLJANI.
Včeraj, na *?.al1 Podpisa jugoslovensko-francoskega prijateljskega pakta, je priredila agilna godba železničarjev »Sloge« ob pol 18. uri v Zvezdi koncert v proslavo tega velikega zgodovinskega dogodka. Koncert je trajal 1 uro in se je zaključil z marselje-zo. Medtem se je zbrala na Kongresnem trgu ogromna množica, ki se je med velikanskim navdušenjem in vzklikanjem naši zaveznici Franciji formirala v ogromno, večtisočglavo povorko, na čelu z godbo m razvitimi francoskimi trobojnicami.
Sprevod se je razvil skozi Wolfovo ulico na Marijin trg, dalje po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulioi in Dunajski cesti pred palačo Ljubljanske kreditne banke, kjer se nahajajo uradni prostori francoskega konzulata. Tu se je povorka ustavila in je zbrane, brezmejno navdušene tisoče nagovoril inž. Marko Kranjec, ki je v kratkih besedah povdaril velikanski pomen včeraj
podpisanega pakta za nas, posebno z ozirom na našo jugozapadno zahrbtno sosedo, na račun katere je iz vrst navzočih padel marsikateri neprijateljski vzklik. Nato je godba zaigrala francosko in našo himno in ogrom-ni ljudski val se je razlil po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, kjer je bil razhod. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi in narodnimi zastavami.
Prosveta.
JUGOSLOVENSKI FESTIVAL V , PRAGI.
češka Filharmonija v Pragi in pa češki konservatorij praški sta v dneh 4., 5. in 6. novembra 1927 iz lastne inicijative priredila jugoslovanski festival obsegajoč^ tri večere. Bila je to prva prilika, da so južnoslovenski skladatelji strnjeno nastopili v zunanjem svetu, v Pragi, ki je v muzikalnih stvareh aotovo eden izmed najkompetentnejšili sve-;°vjnh forov. Sodobna jugoslovanska glasba ‘zvajana na tem festivalu je pri tem svo-***** koraku v svet dosegla zelo sim-tZ. “Pf^jem in prav časten uspeli, ka-. e|f «mo v znatni meri bili deležni tudi 'Slovenci. Z ozirom na znamenitost tega . flas prvovrstnega kulturnega dogodka, ijrmasanio za enkrat vspored festivala, do-bomo izvleček praške kritike prinesli kasneje.
Prvi večer festivala je Božidar Širola, ki Je s svojim oratorijem Sv. Ciril in Metod dosegel na internacijonalnem festivalu v t rankurtu tako mdčan uspeh, predaval o zgodovini južnoslovenske glasbe.
Drugi večer, ki ga je priredil praški konservatorij je bil posvečen komorni glasbi msi in je imel sledeči program: 1, L. M. Škerjanc: Sonatina da camera za godalni tvartet (I. stavek). 2. Anton Dobronič: Moja pjesma za klavir, flavto, oboo, klarinet, lagat in lesni rog (I. stavek). 3. Peter Ko-nJ<mč: Hajdučka za čelo in klavir. 4. MiU-Crvčanin: Tri pesmi. 5. Krsto Odak: Godalni kvartet. 6. Josip S. Slavenski: Sa sela.
1- večer je priredila v vrsti svojih or-/ ralnih abonentnih koncertov Češka Fu-narmonija, pod vodstvom Nika Štritofa. Prodani sledeči: 1. Božidar Širola: Otmica, su-ita- 2. Josip štolcer-Slavenski: Notturno. 3.
«• Škerjanc: Koncert za orkester v dveh ^vkih. 4. Emil Adamič2 iz suite _>Ljub-.^Dski akvareli«, stavek »Pri sv. Križu« in ‘z suite »Moja mladost«, stavka »Mož z metadonu in »Bajka«. 5. Ante Dobronič: »arotica« iz simfonične pesmi »Karneval«. Anton Lajovic: »Caprice« za veliki orke-
hoffmannove pripovedke.
Offenbachovih »Hoffmannovih pripovedkah« smo doživeli kar troje izrednih nastopov izven opernega ansambla: gostovale Josipa Križaja v vlogah Lindorla, Cop-Pslina, Dapertutta in Mirakla, debut Vere opovifeve v vlogi Olimpije in debut Vere il(H*eve v vl°fP Antonije.
5HHawL,Mietisto >Faustu« spadajo tudi
novedkah<-Sm<Jilje v »Hoffmannovih pripovedkah« med paradne Križaieve vlo<*e
mil° Jv6 \ paradiral\ vsako posebej opre-lr,vlf & samoraslim izražanjem, pre-teh ano v mimiki, kretnjah in izraznih ma-k m-’	‘ r^-PC je s svojim polnim gladom
briljiral in zlasti čudovito vzneseno zapel arijo pred zrcalom v II. dejanju. Za svoje kreacije je upravičeno žel dolgotrajne aplav-*e vzhičene publike. Ponavljam, da nam bo križaj vedno dobrodošel gost!
. V. Popovičevo poznam iz produkcij gojencev drž. konservatorija. Mlada je, ima ^ajhen toda gibčen glas, prikupno pojavo, i«sno voljo in ambicijo za študij. Za prvi yuerski nastop je bila koloraturna partija Hnpije skoroda pretežka in nevarna, zla-8 ‘tremo *v pevlca očividno morala boriti debutantk-i* v »	“P31"’	da bo simpatična
vala ,-n Y,	pevski	šoli še napredo-
neiše kot	na®topila samozavest-
2n ni *^°1\Vsak za5etek je težak, noskih t i- 1	u^en & nebes, nobenega
•^ladatelja prvenci niso bili tako dobri kot poznejša dela, noben dirigent prvič pri pul;
11	ni tako rutinirano dirigiral kot po daljši Praksi in od začetnice pevke tudi ne morejo pričakovati petja rutinirane primadone, zato naj Popovičeva pogumno in s trdno voljo poskuša doseči svoj cilj in naj si ne vzame preveč k srcu preostre sodbe mojega tovariša — £ v »Jutru«. Mladini ljudem, ki ^°Pajo na trnjevo pat umetnosti ne smemo yeseljai treba jim je več naše vz-vovui e in v tem hotenju naj debutantki J lo tudi poklonjena cvetlična darila. ocenti8*! debut antko, Vero Majdičevo, sem hvaležnf *i° njenem nastopu v »Faustu«. V kaj	Antonjie	je	za	začetnico	do-
K 3.1 j	^
igri ri-vl/11"110, nastopila, lepo pela in tudi v Med a zmožnosti za oder. vrat," anSažiranimi solisti moram v prvi Vani, °?lerii,i Banovca (Hoffmanu), ki se v Thiorrvi? tSmidalje uspešneje uveljavlja, la n !- ■ le r,gl° 'hotite kot Niko-.“!< Rtifa, ki kaže talent za podohne vloge t' M ga bilo treba negovati. Malo vlogo (IH. dejanje) je nekam boječe od-
Y	Španova.
|iov Složnem izvajanje »Hoffmannovih priim r ni stalo jiovsem na trdnem teme-nja’ so opero menda le zaradi gostova-Vej.^iŽaja in debujev v hitrici ponovili.
ni bilo skladnosti med odrom in kaJ.trom. zamajalo se je celo v lahki bar-list^p1 •I>0 zaslugi nepazljivosti glavne sošolci’ ln Je v I. dejanju celo eden glavnih no rJ, Pozabil na vstop ter povzročil muč-va jS *°* Omenim naj še, da je bila Luthro-jo tnoju- v Prej^nji inscenaciji boljša in da <iukoi; ,zbor v prologu in epilogu zaradi reli Dr 8.a®no siromašen in pičel, opepo®^! Pa j« bila publika, ki je ta večer najvft*,popolnoma zasedla, gotovo hvaležna, K0t 5® gostovanje Križaja.	—c.
njih. fr„<;T študent. Spevoigra v treh deja-glasbil Vinko Vodopivec, izdala Ju-
goslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 32 Din. Prlprosta, lahka spevoigra datira še iz časov pred vojno. Igrali in peli so jo po vseh podeželskih odrih v veselje občinstva. Ker je naklada pošla, je založnica sedaj izdala spevoigro v drugi izdaji. Priporočamo jo vsern malim odrom, ker je brez velikega truda izvedljiva in zabavna.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 13. t. m. so v Narodnem gledališču v Ljubljani tri predstave m sicer vpri-zori drama popoldne -ob 15. uri Shakespeai-jevo tragedijo »Hamlet« z g. Rogozom v naslovni vlogi. Opera ima ta dan dve predsta-
vi	in sicer se poje točno od 15. un Verdi-1 jeva opera >Travia,ta«, zvečer ob pol 8. uri i pa je prva repriza Galmanove operete >J5a-: jadera«. Za predstavi »Hamlet« in »Tra-viata« veljajo znižane dramske odnosno operne cene. Uprava pripominja, da konča opera »Traviata« pred šesto uro, tako, da je mogoč odhod z večernimi vlaki vsem iz-venljubljanskim posetnikom.
Prokofjeva opera »Zaljubljen v tri oran-v* ‘	':e	v običajni zasedbi'v soboto, dne
12* t m. v ljub^anski operi za red P Veki uspeli, ki ga je doživelo to moderno delo na našem odru zanima tudi zunanji svet in založništvo dela, eno največjih muzikalnih založništev Breitkopf in Hertl, se živo zanima za uspeh predstave in je zahtevalo od uprave, da mu pošlje vse tozadevne kritike in poročila o vseh dosedanjih vprizoritvah tega dela. V prihoddnjih dneh je premijera te opere v veliki pariški operi.
Dijaška predstava v ljubljanski, operi. Danes v soboto, dne 12. t. m. se vprizori ob 15. uri popoldne v ljubljanski drami Ska-kespearejeva komedija »Ukročena trmoglavka« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Ta izvrstna klasična komedija je v pr-
vi	vrsti vprizorjena ta dan za dijake ljubljanskih šol. Lahko jo pa poseli tudi vse ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti znižanih cen in navžiti klasične Shakespearejeve besede v izbornem Župančičevem prevodu.
»Zaljubljen v -tri oranže«. To je znamenito Prokofjevo delo se poje danes zvečer v ljubljanski operi za abonma B.
»Hamlet« kot popoldanska ljudska predstava se vprizori v nedeljo popoldne točno ob 15. uri v dramskem gledališču. Koncc je nekaj minut po šesti uri. Veljajo znižane cene.
REPERTOx\.R NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	MARIBORU.
Sobota, 12. novembra ob 20. uri zvečer: >I5e-vizor«, ab. C. Kuponi.
Nedelja, 13- novembra ob 15. uri popoldne: »Snegulčica«. Kuponi.
Nedelja, 13. novembra ob 20. uri zvečer: »Cardaška kneginja«. Kuponi.
»Čardaška kneginja« v mariborski opereti. Kot druga opereta v letošnji sezoni se igra znana »Čardaška kneginja«, ki je tudi že. v prejšnjih sezonah opetovano napolnila gledališče. Zasedba vlog je ostala v splošnem stara. Opereto je zrežiral g. Rasberger, dirigira pa jo g. Lojze Herzog. Vlogo mladega kneza igra g. Bratuž, vlogo starega g. Rasberger, vlogo Silve Varescu gdč. -Lubejeva, vlogo komtese Stazike gdč. Udovičeva, vlogo Ferit harsija g. Grom, mladega grofa pa g. Hara-stovič. Največ uspehov žanjeta seveda gdč. Lubejeva in Udovičeva, med moškimi pa je spiritus movens g. Harastovič s svojim neusahljivih humorjem in s svojo izvrstno ko-miko. Podajanje je prav dobro, le zbor, zbor! Ali ga res ni režiserja, ki bi ga prisilil do večje neprisiljenosti in do onega oživetja, ki bi efekt vseh naših glasbenih predstav gotovo znatno, znatno dvignilo? Občinstvo se zabava in to je — pri opereti glavno in nadejamo se, da bo s tem zadovoljna — tudi gledališka blagajna.	R.	R.
Mariborsko gledališče pripravlja v drami komedijo slavnega ruskega feljtonista Arkadija Averčenka »Igra s smrtjo«. Opereta študira muzikalno in vsebinsko prelepo Lehar-jevo »Evo«, opera pa pripravlja Verdijevo »Ples v maskah« ter priljubljeno opero »Ma-dame Butterfly«, ki je žela že lani mnogo priznanja. Kot prva ljudska igra te sezone se bodo igrali Jurčič - Govekarjevi »Rokovnja či,«, katerih premijera bo še ta mesec.
»Zbori«. Št. 9 in 10 obsega lS strani glasbenega dela in 10 strani glasbeno-književne priloge. Zanimive so harmonacije oziroma priredbe za. koncert slovenskih narodnih pesmi. Na prvem mestu je priobčena priljubljena Hubadova koroška narodna »Gor čez jezero«; dalje'objavlja dr. Anton Schwab tri .prleške narodne in predlaga naj bi se na koncertu pele s spremljevanjem harmonike, Torej tako kol jih narod poje. L. Ze-pie je prispeval blagoglasno štajersko »Oj, clabro jutro mamica; C. Pregelj je ustregel s svojo »Ena ptička priletela«,; J«s. Pavšič podal dokaz, kako se da priprosto narodno peesm obleči s koncertno obleko; Z Prelo-vec je podobno priredil narodne »Ena ptička« za mešani in moški zbor, E. Adamič pa je na podlgai motivov narodne »Preizkušena zvestoba« ustvaril umetno skladbo v narodnem tonu. Književna priloga »Zborov« ima raznovrstno, zanimivo vsebino z beležkami iz našega glasbenega življenja ter delovanja .pevskih društev. Letna naročnina na ;>Zbore« znaša le 40 Din, zato naj bi list s pridnim naročevanjem podprli vsi oni, ki se bavijo z glasbo in ljubijo našo pesem I
VSEM SOKOLSKIM DRUŠTVOM!	,
Dan 12. in 13. novembra je posvečen spominu naših od Italije kruto preganjanih in zatiranih bratov in sester v Julijski Krajini, i Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice je * pozval vsa društva in organizacije, da pri- ' rede te dneve skupne manifestacije. Poziv- j ljamo ysa bratska društva, naj store vse po- ! trebno, da se te manifestacije izvrše v vseh ] krajih, kjer je Sokolstvo. Ves narod se naj Š združi k skupni manifestaciji, ki bodi mog-o- j čen protest proti najkrutejšemu nasilju tega l stoletja. Zdravo! — Starešinstvo J. S. S.
SILNE NEVIHTE V TRIGLAVSKEM PO- I GORJU.	|
V četrtek zjutraj so besneli v triglavskem ; pogorju silni nalivi. Najsilnejši naliv je tra- ; jal od 9. do 10. ure dopoldne. Vsi hudour- i niki in bohinjska Savica so začeli naglo naraščati. V Bohinju je prestopila Savica stru- : go ter poplavila bližnjo okolico. Voda je udr- [ la v hiše in hleve. V nekaterih hišah je stala ’ nad meter visoko. Cesta med Bohinjem in j Bledom je bila na več mestih dalje časa pod vodo. Deželna cesta Bitnje — Bohinjska Bistrica je na več krajih tako razruvana, da je na njej ustavljen ves promet. Pri Ribnem je odnesla voda leseni most. Pri Radovljici je narasla vse do Litije.
Sava je močno narasla tudi pri Ježici in Tomačeveem. Prestopila je bregove ter poplavila njive in travnike. Prebivalstvo je bilo že v resnih skrbeh, da pride do katastrofalne poplave. Most pri Sv. Jakobu ob Savi je bil pod vodo, vsled česar so se morali vpo-rabljati ljudje na potu iz Sv. Jakoba v Ljubljano in obratno črnuški most. Sava je močno narasla vsee do Litije.
Včeraj ponoči je začela Savica v Bohinju, kljub ponavljajočim se nalivom zopet naglo padati, tako da je večja povodenjska katastrofa odstranjena.
DVOJNI UMOR V BOGOJEVU.
V	Bogojevu se je odigrala te dni ob priliki neke poroke krvava drama. Na svatov-ščini so bili med drugimi tudi stari Torek in njegov sin Emerihter Madžar Josef Ka-locy.
Med plesom je prišlo do prepira med To-rek-om in Kalocy-eni. Kalocy je starejšemu Toreku in sinu očital, da sta pri zadnjih skupščinskih^ volitvah volila radikalnega kandidata. Oče in sin sta se nato odstranila ter pustila nasilneža v miru. Kalocy je še naprej popival ter se opijanil.
Med potjo proti domu so se zopet srečali. Pričeli so se iznova prepirati. Mlajši Torek je zgrabil Kalocy-a ter ga vrgel ob tla. Nato je potegnil nož ter ga hotel zabosti. Kak>-cy-u pa se je posrečilo izpuliti napadalcu nož iz rok, nakar je Toreka petkrat zabodel v trebuh. Torek je hotel zbežati, pa bilo je že prepozno. Po par korakih se je zgrudil mrtev na tla.
Ro je stari Torek videl, kaj se je s sinom zgodilo, je hotel Kalocy-a zgrabiti. Madža-ron pa ni dolgo premišljeval. Zabodel je i starega T8rek-a v trebuh. Rana je smrtno-nevarna. Ranjenčevo stanje je brezupno.
Kalocy je po krvavem dejanju zbežal, vendar pa se je naslednji dan prijavil sam državnemu pravdniku v Somboru.
Značilno je, da je bil tudi Kalocy-jev brat pravtak nasilnež kot je on. Pred leti je namreč zabodel nekega našega orožnika ter nato zbežal na Madžarsko, kjer še sedaj živi .
*	i	i
KONGRES TRAFIKANTOV V BEOGRADU PROTI ZNIŽANJU ODSTOTKOV.
Dne 6. t. m. predpoldne se je vršil v Beogradu veliki protestni zbor Zveze prodajalcev tobaka, in sicer proti znižanju odstotkov provizije, ki jo jim država daje od prodaje tobaka. Kongres je otvor.il gosp. Dr. Bogdanovič iz Beograd. Za predsednika je bil izvaljen gosp. Milakovič iz Zagreba, za podpredsednika pa gosp. Franc Beline iz Ljubljane.
Prvi govornik gosp. Ace Bajič, podpredsednik zveze v Beogradu je povdarjal, da nastopa finančni minister v tem vprašanju, kakor trgovec.Na eni strani se izdajajo vedno nova dovoljenja za prodajo tobaka, a po drugi se provizija vedno zmanjšuje.
Invalid major v p. Tujoševič je govoril zelo dolgo in temperamentno. Trafikantom, to je samo malim socijalno zelo šibkim Iju-<ipm, se zmanjšujejo odstotki, ne da bi se s tem pomagalo invalidom, kakor je rečeno, temveč zato, da dobi upravni odbor, velike tantijeme.
Gosp. Beline Franc iz Ljubljane je povdarjal, da slovenski trafikanti gladujejo, ker ne zaslužijo pri prodaji tobaka toliko, da bi se zamogli preživljeti. Slovenski trafikanti so siromašni, ki nimajo lastnega kapitala za obrat, in so po večini invalidi, vdove ali sirote. Dovoljenje za prodajo tobaka, se izda vsakemu, in ne bo dolgo, ko ga bo imel vsak kadilec.
Končno je bila soglasno sprejeta resolucija v kateri so navedene vse zahteve trafikantov, o katerih smo že poročali.
Upamo, da se bo vlada na upravičene zahteve trafikantov ozirala.
Šport.
NOGOMETNI TURNIR ZA GOSPOSVETSKI POKAL
v nedeljo 13. t. m. ob 14. uri na prostoru
S.	K. Ilirije.
Kakor smo že poročali, se odigrajo letošnje tekme za prehodni Gosposvetski pokal, katerih prebitek gre v korist Jugoslovenske Matice, v nedeljo dne 13. t. m. v okviru Ra-pallskega dne Jugoslovenske Matice. Svoje sodelovanje v teh nacijonalnih športnih prireditvah so prijavili SK Ilirija, SK Slovan, ŽSK Hermes in ASK Primorje, torej četvo-rica naših najmočnejših in najzavednejših klubov. K prireditvam so avizirani zastopniki raznih oblasti, v presledku med semifina-lom in finalom je na programu nagovor zastopnika Jugoslovenske Matice na športnike in publiko. Po možnosti se vrši pred pričetkom ter v presledkih med posameznimi tekmami promenadni koncert godbe Dravske divizije.
Tekme se vrše v sledečem redu: V semi-finalu nastopita ob 14. kof prva dvojica Hermes in Slovan. Zmagovalca teh dveh tekom absolvirata nekako ob 15.45 odločilno tekmo za razpisani pokal. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega Časa. Ob neodločenem izidu sledi podaljšek dvakrat po 10 minut, nato po potrebi žreb.
Turnir je organiziran tako, da zbere ua dan odločilnih tekem na igrišču čim več sodelujočih klubov. Tudi s strogo športnega stališča bo učinkoval pestri in nevsakdanji razpored in hitro izmenjavanje nasprotnikov zelo privlačno tudi na publiko ter ji nudil mnogo športnega užitka.
Ali sme kapetan odstraniti igrača % igrišča? Ker je kapetan nekega nogometnega ungleškega kluba odstranil enega svojih igračev z igrišča, se je na Angleškem sprožilo vprašanje, če je kapetan sploh upravičen, kakega svojih igračev iztirati z igrišča. Tajnik Wall angleškega nogometnega saveza je mnenja, da ima samo sodnik pravico, igrača izključiti, da tedaj kapetan v to ni upravičen.
BORZE, dne 11. novembra 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.54 — 13.57 (13.555), , Curih 1094 - 1C97 (1095.5), Dunaj 8.0025
I	do 8.0325 (8.0175), London 276.35 - 277.15 ! (276.75), Newyork 56.74 — 56.75 (—), Pariz 223.25 — 0, Praga 168.40 — 168.45 (—), Trst'308 — 310 (309).
Zagreb. Dunaj 8.0025 — 8.0325, Berlin 13.54 — 13.57, Budimpešta 9.955 — 9.985, Milan 308 — 310, London 276.35 — 277.15, Newyork 56.65 — 56.85, Praga 168.05—168.85, Curih 1094 — 1095.5.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.65, London 25.2625, Newyork 518.55, Pariz 20.8675, Milan 28.16, Praga 15.37, Budimpešta 90.625, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.15.
Elekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska
kreditna 133 — 0, Praštediona 890—0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 136 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Ten-
i	denca nespremenjena. Zaključena sta bila , dva vagona, — Deželni pridelki: Tendenca za pšenico nespremenjena, za tur-ščico čvrsta. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene.
NEKULTURNI HINDENBURG.
Znano je, da ni Hindenburg od svojega vstopa v (kadetnico čital nobenih drugih knjig ko vojaških. Zato ni čudno, če nima Hindenburg nobenih simpatij za literaturo in glasbo.
Vendra pa so bili tudi Nemci presenečeni, ko so čitali v »Weltbiihne« sledečo neverjetno storijo o svojem predsedniku republike.
i e| n
S-'*/-
Naj vetji reflektor na svetu od bilijona švet. I.ast ameriške armade.
Hindenburga je ravno alikal neki nemški slikar-umetnik. Med slikanjem sta se pogovarjala o raznih stvareh in tako je prišel pogovor tudi na Goetheja.
»Goethe? — je dejal stari gospod — pravzaprav sploh ni bil noben pravi Nemec. Te njegove veSne afere z ženskami...
Toda, ekscelenca — je odgovoril z začudenjem slikar — ravno tem ženskim zadevam se imamo zahvaliti za nesmrtna Goethejeva dela.«
»No, da« — se je odrezal stari gospod. »To je tudi edina olepševalna okolnost.«
Brez komentarja.
Književnost.
DVE NOVI PUBLIKACIJI V SPOMIN RAPALSKEGA DNE: ZA NAŠE PRIMORJE«.
Izdala Jugoslovenska Matica v Ljubljani, cena 4 Din iti »Bolne stranice za rapalski dan«, izdala Jugoslovenska Matica v Splitu, cena 10 Din. Sedem let je že minulo, odkar je naša država pod pritiskom takrat premočne oborožene sile Italije morala podpisali rapalsko pogodbo in izročiti 600.000 naših najboljših rojakov na milost in nemilost 'italijanski oblasti. Da ne pozabijo Listi, ki jim čas briše iz spomina doživljeno ponlža-
j nje našega naroda, da bodo poučeni oni, ki j jim prezskrbno poteka mladost v svobodni j Jugoslaviji, v ta namen sta izdani pričujoči j knjižici. Z živo besedo popisujeta, kako ! tepta s tisočletno kulturo bahajoča se Ita-| lija najnavadnejše človeške pravice nažih bratov, kako jim požiga domove, kako jih vlači po ječah, kako krade materam duše njihovih otrok, kako preganja vse, kar jih je iz rodu »ščavov«. Ko je pred petdesetimi leti mučena slovanska raja na Balkanu klicala na pomoč zoper Turka, je povsod med Slovenci, v mestih in na kmetih, vladalo ogromno zanimanje za dogodke na Turškem.
In danes, ko je trpljenje našega naroda pod Italijo stokrat hujše kot je bilo tiste čase pod Turki, ko nam vsak dan prinaša noviJi groznih vesti ne iz daljne Turčije, temveč iz našega Primorja, ki nam je po krvi in duši vendar najbližje, danes vzemimo obe knjižici v roke, preeitajmo jih do zadnje vrstice in si prebrano vsebino vtisnimo gl«; boko v srce, da ne pozabimo na sramoto, ki je omadeževala slovensko zemljo.
Knjižici se dobita pri Jugoslovanski Mali; ci v Ljubljani in v knjigarnah, odnosno pri vseh podružnicah Jugoslovenska Matice v Sloveniji.
II	j a Erenburg:
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Gaston je celo zasumil, da je mogoče tudi ona udeležena pri umoru njegovega gospo-darja. V takem slučaju jo lahko izda in s tem sebe popolnoma zavaruje. Lahko je pa tudi res da se je Jeanne že včeraj odpeljala. Saj. je Gaston sam slišal, kako jo je gospod Rajmond Ney zjutraj pognal iz hiše. Razumljivo je, da se je odpeljala. Pismo je pisala torej še včeraj. Če jo Gaston ovadi kot sumljivo umora, lahko sebi izpcdnese stališče, že se izkaže, da je Jeanne nedolžna, ker bi vse prišlo v javnost in bi se advokati začeli trgati okoli zapuščine. Gabrijeli bi postavili varuha. Skratka: vsi upi bi šli po vodi. Zato bo pa najboljše, da se vse to utaji. Moskva jo daleč. Moskva — to ni Lyon in bo Jeanne tam najmanj eno leto. Ta čas bo pa Gasto-nova boljša polovica izdihnila, tako se vsaj lahko upa, in ta čas bo tudi zakonska zveza z Gabrijelo uradno posvedočena in zakD-nito urejena. Takrat se mu pa Jeanne ni več bati.
Ko je Gaston tako zaključil svoje pra-vdarjanje je stopil v sobo Gabrijele. Slepica j ■ tiho ležala na postelji. Ko jo je Gaston poklical, se ni odzvala. Tedaj je pa on zaprl za seboj vrata, stopil k postelji, potresel
bolnico za rame in šepetaje nad njo zarežal.
— Dovolj bo vaše komedije! Jaz vam bcm zdaj namesto vašega očeta, ki mi je tik pred svojo smrtjo velel, naj vas vzamem za ženo. Razumete?...
Pri teh besedah je odpadli nos začutil, da premalo povdarja svojo avtoritetnost in je zato sklenil, da bo Gabrijelo tikal.
— Pretepal te ne bom. Ti pa glej, da nikomur ne rečeš niti besede! Niti besede, ali slišiš! Do poroke moraš brezpogojeno molčati. Tudi o Jeane-i naj se ti ne zaleti! Drugače ti ne bo dobro in te bom ...
Gaston se je sklonil in šepnil slepici v uho:
— Drugače te bom zadavil!
Gabrijela je zamolklo vzkliknila. Gaston jt videl, da je za prvič dovolj. Vrnil se je v kabinet in pozvonil doktorju Lenier, ki je lečil njegovo ženo:
— Oprostite, doktor, da vas vznemirjani! Rad bi vas namreč vprašal, kako je z mojo ženo? Ne, ne, saj se ne vznemirjam. Lahko mi prav odkrito poveste, ker sem pripravljen na vse. Da vam naravnost povem: rad bi vedel, koliko življenja ji še prisojate... Hvala vam, gospod doktor. Prosim vas, da smatrate ta pogovor za poset.
Kakšna gesta! Gospod Rajmond Ney bi ga gotovo obsojal zaradi take razsipnosti. Dedič solidne blagajne si je pa pač lahko na
podlagi 'tako veselih okoliščin privoščil tako velikodušnost!
Dobro uro nato je prišel v pisarno gospod Elis Renon, da poišče in si ogleda mesto zločina. Odpadli nos se je med zaslišanjem dobro .potrudil, da bi opravičil zaupanje svojega pokojnega gospodarja. Bil je primerno potrt, jasen in razumljiv v odgovorih in je razveselil celo skeptično srce gospoda preiskovalnega sodnika. Potrdil je, da je slepica izredno občutljiva in bolestno vsprejemljiva za rezke vtise, ter da često trpi na živčnih napadih, ki se vedno vežejo z izgubo spomina in govora. Pošteno je odstranil najmanjši sum od služkinje Toneite, o kateri je izpovedal, da nikdar ne spi v pisarni. Na sodnikovo vprašanje, če se kdo drugi ostaja ponoči v pokojnikovi pisarni, je odgovoril: •
— Prej je tukaj živela nečakinja pokojnika, ki je pa še včeraj odšla k sorodnikom v inozemstvo.
Nato se je pa zbal, da s tem odgovorom strogi gospod sodnik ne bo prav zadovoljen in je še pristavil:
— Je pa to popolnoma pošteno dekle in je bila jata) navezana na svojega strica. Odpeljala se je včeraj proti večeru in sem jo še sam spremil.
Odpadli nos je nežno skrbel za vso druži-
no svojega [»kojnega gospodarja in j« tu^' Jeanne-o obvaroval pred vsakim sumn^e-njem.
33.
Dokler ni dogorela cigara.
Ko je Gaston zvedel, da so zločin08 K dobili, je bil voljan, da se Gabrijela^0'1" ko izleči. Njegova prepoved, da ne s®e izdati niti Jeanne-e, niti njegovih vročih čuvstev, je pa veljala še naprej. Posebno le pazil Gaston na to, da se ne razve njegovih načrtov, po katerih je on računal' fia rajšnjo zakonsko zvezo z Gabrijelo. Pričevanje slepice ni bilo sicer dolgo, zato P4 zelo važno. Vsa izpovedba se je sukala's8' mo okrog zadržanega površnika. Domnevi da je morilec mogoče podvrgel listnico, # je po Gabrijelinem pričevanju razblinit*-Ko je gospod Renon primerjal fotograf in podpise, ni nič več dvomil o Andrej*®1 krivdi. Absurdno obnašanje obdolženca Pr' zaslišanju in njegova očitna razburjen«8*’ če so je omenjala ulica Tibonmairy, je
prepričanje utrdila. Renou je č
estital 8°-
go
spodil Botis-u, šefu kriminalne policije, to ni bil majhen uspeh. Vse okoliš?**6 kazale na to, da je zločin izvršil vešči P1® fesijonal in ne novinec.
(D«,le Pn'n')
Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi,
Telefon 2980.	dobite	vedno In najceneje pri	♦	Telelort 2980.
LUP BARAGA - L)UBL) ANA, Šelenburgova ulica štev. 6;
Na|MI|Sa « Mtarliahi in « keeetmfceip mi
Josip Petelinca
Šivalni stroji in kolesa
Gritmer, Adler, in Ph5nix.
Najiapla oprana, pouk v vaianja brazplaien.
Nlske cana tudi na obroina plalila.
ob vodi blizu PraSar-nevaga spomenika«
Uubliana
SUKNO-DOUBL KAMGARN
moške obleke, velika
izbiro — nizke cene
A*. Miklauc ,Pri Škojti' Ljubljana, Lingarjeua ul
VELOUR IN PLIŠ
domske pfašče, velika izbira — nizke cene
R. Miklauc ,Pri Škofu' Ljubljana, Lingarjeua ul.
Štev. 31247/27
ref. IX,
Razots dobave.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za mestne režijske vožnje dobavo sledečih krmil (franku skladišče Povšetova cesta 8) in sicer:
50 000 kg prvovrstnega ovsa oz. zdrave koruze, 45.000 kg prvovrstnih suhih pšenilnih otrobov, 50 000 kg pšsniČne slame.
Dobave naj se vrše sukcesivno in tako, da bode oves in otrobe dobavljati vsaki drugi mesec po 'en vagon.
Izplačevalo se bo isto lako sukcesivno, kadar se vrši dobava. Odtegljaji se upoštevajo kot pri dobavah za državo.
Ponudbe /. vzorci in navedi«) cen je v poslali do 10. novembra 1927 popoldne mestni pristavi, Povšetova cesta *te\. S.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 5. novembra 1927.
C5>
%
VINOCET
tovarna vlnsfeaga kisa, d. s o. in Ljubljana
nudi
italVineiil in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
ladSavajta ponudbo. i~t Talafon Itav. 238*.
TehnICno In higlJaniSno najmodorneje urejena Hišama v Jugoslaviji. Ptoo?«ai Ljubija**, Dunajska gesta it ta, H- aadstr.
ggsagBaaT^agssPE
MALI OGLASI*
Za vsako besedo se pl*^ 50 par. Za debelo tisk*® pa Din 1.—.
Gospodična
vešča vseh pisarniških d® išče sluibe. Gre tudi edes» do dva meseca brezplafoo-Cenjene ponudbe prosi n» upravo lista pod »Marljiva!.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■M™"®
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Se priporoča ze vse v tiskarsko stroko spadajoča delh
Stanoval^6
obstoječe iz kuhinje “ ene do dveh »ob iMe mn na stranka v bliirni Rt. ževniSke cerkve ozir. ia&ke ceste. Cenj. Ponud be se prosi na uprav lista pod »SUnovanje<
Premog - čebiu
\Voltova lili. - Telet. 20B«
Kupi se „
Planinski Vestnik št. XVIII. letnik 1912. Ponuditi v upravi
' Najvarneje In najugodneje se nalaga denar pri papilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CEL1SKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
IrAm »nlalrn« «	_	v*	1	_	   —	11 Tl 1	__
Prihrankom rojakov v Ameriki, danarju n«do> letnih, ki a*	•«
kveneaa ta občinahags daaarla, poaveča poae-ano palajo.
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
SfS	ŠE	MESTO	CELJE ~	-
—^	,	V8cm	premoženjem	in	vso davčno močjo-
Hranilnica daje posojila na xemljlkča,
meri. Vse prošnje reluje brezplačno.
Iadajatelj: Aleksander JMeinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno' »Merkur* odgovor	j
si v Ljubljani.