306. številka. Trst, v petek 4. novembra 1904. Tečaj XXIX. Br Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob .">. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične številke ae prodajajo po 9 novć. (rt stotink) v mnogih tol>akarnah v Trsitu in okolici, Ljubljani. Gorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. OrIa>e i ti naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica <«ior?io Calatti 5t. I*.— Trudne ure so od 2. pop. do s. zvečer. — Cene ogla«om 16 st. na vrsto petit; poslanice, o-mrtnice, javne zahvale in »lomači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (i K. — Xa naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Ulorgio Galatti IS. (Narodni dom. > Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnični račun št. S41.6->2. (Brzojavne vesti.) Car Nikolaj PETKOGRAD 3. Potovanje c?rja v Ćugu;ev je bile* odgodjen". Car Nikolaj se poda dne 7. t m. v Lovi«*, dne t. m. pa v Dunaburg. O hulski aferi. PARIZ .'J. >Agence Havas« je zvedel?, da ee je ruski poslanik na pot.'v svoje vlade zahvalil ministru zunaoj h stvari Dd!cascBiršev. Vjedomcsti« je brzojavil včeraj iz Mufedena : Po nt či je bil na vs?j črti > aVh prednjih pozicij popolen mir. Naši rovi s?zajo na 800 korakov daleč do sovrsžn h rovov. Mraz je povsod občutljiv. Vladivostoška eskadra se poda zopet na morje, PETROGRAD 3. V Mandžuriji na predujejo boji. Danes se zd1, da prično ofenzivo Japonoi. Znano je, da je maršal Ojama fahteval 70.000 mož voječenje in da se isti zbirajo na japonskih obalah ter da so pri pravni za odhod. Toda gotovo je, da se tudi vladi vosteška eskadra pripravlja, da odpluje na visoko morje. V kratkem utignejo do speti važne ve^ti. Javlja se, da je eskadra popolaoma popravljena ter pripiavljena za odhod. Da, zdi se celo, eodeč po doš'.ih ve ateb, da je eskadra že odplula. Ta eskadra nima sicer one brzine kakor prej, toda lahko moti prevažanje japonskih čet ter prisili ad mirala Togo, da odpcšlje del svojega bro-dovja v varstvo transportnih ladij. PETROGRAD 3. — Dopsnik »ruake brzojavne agenture« porjča iz Mukdena od 2. t. m.: Dve diviz ji jap. armade, ki js pred Port Arturjem, sta odšle v Mandžurijo v ojačenje maršala Ojame. V Negazakiju sta bile ukrcane dve novi diviziji, ki pojdete na p^lu otok Kvantung. Pričakuje se, da pride serakej v prihodnjih dnth veliki knez Boris Vladimirov! č. Baltiška eskadra LONDON 3. »Morning Post« p še, dri bodo rusko baltiška brodovje med vožnjo na skrajni Vztok nadzorovale argleŽke eskadre in sicer najprvo ona kanala Li Manche, potem srednjemorska in konečno vztično-i ndiiska eskadra. — To nadzorovanje bodo angležke eskadre vršile, ako poj de rnska eskadra skoz; sueški predor, toda tudi v slučiju, da bi rusko brodovje plulo okolo rta »dobre nade«, bodo Engležke ladje nadzorovale nuko eskadro. CADIX 3. Anglfžki parnik »Rodmao«, ki vozi premog za baltiško brodovje, pričakuje tukaj nadaljnih ukazov. PETROGRAD 3. Tukaj se Bodi, da se poda baltiška eskadra naravnost v Vladivo-stok. Tem najde eskadra potreben materijal, ako bo trtba eventualnih p>pravkov laJij. PORT ARTUR. Naskok m Port Artur. LONDON 3. Iz C fu poročajo, da se je slišalo včeraj tamkaj silno streljanje s kanoni v smeri proti Port Arturju. Japonska eskadra, ki blokira Port Artur je dobila te dni ojačenje. Dopisnik »Dai'v Telfgrapha« pop:auje strašne prizore pred Port Arturjem. Na gričih leži nad 5000 nepokopanih mrličev, največ vojakov, ki so padli v zadnjih o? mih tednih. Ako ne bodo Japonci žrtvovali I 50.000 m( ž, ne p^de P. rt Artur niti danes, ker se posamezne utrdbe lahko drže še dolgo časa, tudi ča pad-jo druge točke. PODLISTEK. 37 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. IV. D ifcra, zipazivša Pero, ie nekako zadrhtala, nekoliko pordečila, ali ee je h tro osve-s ile, i u ko je Benkovič pr šel d ) vrat mlina, je pristopila k njemu, mu poljubi'a roko, doSim je mlademu ko\a*u le pom gnila v pozdrav. Kovač pa si je ni pogledati ni upal od same zadregr. Z-.tem je Dobra hitro kren la ped vrbik, p pevaje in milovaje dete, da-si so jej šle po glavi povsem druge misli. Mlinarica je sprovela gosta v svojo Čisfo kamrico, kjer bo vsi poseli za mizo, a žnjimi tudi mlinar Zlatobradič. — A tako, tako! Lepo, da sta piišla ! je spregovoril domačin, potegnivs z debelo roko preko polnega obrača. Vidim, zdrava Kaj je novega pri nas gori v mestu ? A d A ! Žena, prinesi vina in peciva sa ju-i no ! — Prinesi, §eatra, tudi slivovke ! je dodal Živan. — A j, aj, Živan moj, Ee ti je želja po slivovki pojavila eeda:, popoludce? je vprašala mlinarica, nasmehnivša se na krivaj. — Prine9i, žena, pa ne vprašuj, je velel Zlatobradič, slivovke imamo, ž:lije, zgodi naj se njegova volja. In prišlo je vino, in prišlo je pecivo, in prišla je slivovka. Potem je začel Živan, izp vši čašico in zsgriznivši cd pcciva. — Čuješ svak, da ti rečem pametno besedo. — R^ci! -— Tega človeka, kovača pero poznaš ? — Kako ne bi ? — In mu nimaš kaj prigovarjati ? — Bog ne daj ! — Rad bi se ženil. — Bodi mu blagoslovljeno ! — Ali to se t če tudi teb?. — A kako? — Prišel sem žnjim, di izprosim od tabe Dobro ta kovača. Mlinar je pogledal svaka, pogledal Pero, nagnil glavo in rekel: — Hm ! Hm ! in zatem je pomiiikal iz-pod očesa proti ženi in rekel: Kaj praviš ti na to žena ? Brzojavne vesti« Italijanska juridieoa fakulteta. INOMOST 3. Otvorenje italijanske pravne fakultete se je izvršilo danes predpo-ludne j oveem mirno. Nuncij Lorenzelli. PARIZ 3. Iz R ma poročajo, da je bil bivši parižki nuncij Lorenzelli imenovan nad-škf fjm v mestu Lucoa. Sovragi Slovanstva. Mncgo jih je, jako mnogo. Dovolil bi si reči, da spe štujem one iz vrst vnanjih neprijateljev, ker treba spr štovati U7erjenje vsakegar. Al:, kako naj bi ne prekipevalo srce, ko vidiš, kako bijejo Slovsn tvo najhuje nesreče od straci slovanskih siro-r, izrodkov ? ! Zavestno, ali nezavestno ; kakor kupljeni * odje, ali kaker ravedena vojska: oni s) krivi na težkih verigah, ki nam tičča roke j"d noge — in duh, svobodni dih ! 0,1-pri zgodovino slovansko ! Ali »ko nisi jakega duha, ako ti zgodovina ne more biti učiteljica življenja, da ta iz zla dovede k dobremu : vrži jo v kot! Ti boš obupoval. Slavo naših pradedov rate^aujejo grde posledice Diihove neslog*, profeletepa temena Brankovicev . . . izdajio ! Kakim srcem naj napijamo prošli veličini. ko pa smo sedaj toli nizko pali ? ! Kakim obrazom naj se ponešamo s pradedi-velikani, ako v tem kolu nismo tudi mi čvrst', svetli členi ! Kričimo na Švabe, Ica-lijsne, Madjarp. A z lastnimi poturicami se sprehajamo kakor s svojimi prijatelji ! Vidite Rusijo ! Koliko moremo prenašati v borbi z Italijani radi prestiža (ugleda) dobrega Bičuške ! »Edincst« komsj komaj odvrača svojce od verovanja Č futskim lažem v »Piccolo«. Pek? Ravno ssdaj je prišla v Trst ru^ka socijalistkinja Balabanov, da bi »rušila tisti kitajski ki ločuje zapad od Rusije, da bi civilizovana Evropa spoznala (?) pravo stanje daatšnje Rudije«. Pred mrsož co fanatikov, besnih sovražnikov vsemu S.'ovanstvu, ona, Rus:nja, obre-kuje Rusijo ! V prvi vrsti seveda tudi carja, despotizem, aristokratizem in birokratizem. Pa pravi : Ksteri so vzroki današnji vojni ? — To danfšnjo vojno — nadaljuje — je izzval carizem, da z nje pomočjo vsprotivi eocijalistiški propagandi (!!!) Po zatrjevanju Balabanove pcš^lja car v klavnico mase delavcev le v ta namen, da se jih reši in iznebi ! A če tako govori uSena hči svets Rusije, ko tako ctroSje govori o razvoju ruskega socijalizma, kakor je govorila na svoji konferenciji minolo nedeljo, potem ris pada orožje iz roke resničnim prijateljem in pravim sinovem Rusije, ker je nemožno boriti se proti tolikemu izisjstvu. 0 ti dobri Bog, kako preplašeni fo odhajali domov b konference tisti de!avc:, imajoči p-ed očmi tisti grozni bau-bau : Rubi o, Sibirijo, despotizem . . . ? Dobro bi bil), da bi se med nami našla poštena duša, ki bi v tej težki dobi stopila pred delavstvo z neko- 1 ko predavanji o resničnem s'aoiu v Rusiji, kakor dela sedaj naš Radić v S litu. Tudi >Edinost« je obžalovala rano smrt umnega ;n mladega črncgo:Eke|a ministra pravde Š-uVdi. To je ponos prepoiojene Crnegore. Patri arhalno življenje mala l-'než9-vine v novi dobi oprezao vodi rodil.ubna četa mladih ljudij. Pokojni Šiulćje bi mlad vodja te mlade četp. L ubila gaje dorroviDa, kakor sedaj plaka za ujim. Knez X kola, pesnik, oče Svoj h otrok, junaških Črnogorcev, prelival je garke solza nad grobom N. SaulMa, ker je jgubil v njem c'eaao roko. In tudi v tej nesrefi našli eo se zop?t črni i izdajice, da za nemški denar sejejo bratemo-' rilno vojno. Naš o s^ je srbskih novitarjev, ki so začeli govoričiti, da j a sam kar z dal Bpraviti b pota poijctnfga ministra. E. Obre-novie ! Iz vašfgi rodu iod;l Ee je Srbiji csvetitelj, ali poslednji ;z vašega p!em?ca so i črni Brankov'c ! Dinar, ki ste ga vi z Dunaja in Bud mpeste doneski v Srbjo, še zastruplja srbske žiie, ali Srba vendar ozdravi njegova zavest! V netleljo je cetinjsVo meščanstvo na javni skupščini obsodilo to peklensko pisanje ; tistega podkupljenega srbskega novinstva ter je v^prejelo nastopno i evolucijo : M-ščanatvo prestolnice Črnegore \z V3eh , družben h slojev, užalolČeai po sistematičnem neprijateijskem, nebratekem iu pkozi ložojivem psanju jednrgi de!a novinstva v : prestolnici kraljevine Srbije nasproti naši vitežki domovini, sto'etni in čaatni euvarici I ' svetih srbskih amanet^v, presenečeni toaebno po n zkem obrekovanju zadoj.h dni, mperje-nim proti vzvižani osebi našega \i.ežkega Gospodarja, povBpeševatelja vsacega napredka 13 zemlja in prvega de!avca na vsem, fe; v je dobrega v Črn i gori : zbrtli smo so da::esy da občim gQjU3om in zgr.ižanjem obeo i mo to brezumno, nizko, nečloveško in nt bratsko pisanje, vsklikajooi tem bratom v Belem-gradu z vihov ponosnih in z ničemur oma-| deževan h pltn'n : ne tako, rebratje ! Ali ne veits v kak h dobfih živite, ali ne veste kom služte s tem?! To s!a samo dva slučaja izdojn škega delovanja domačih cam zrodic, a prei/.razita sta in nam karakterizujeti prave toviažnike ^Slovanstva. Kotoranin. — Vse po tvoji volji, je zganila mlinarica z ramen;. — Pa dobro! je prikimal mlinar, naj bo. Zatem je jel £teti na prčt% začenši pri deVe^m palcu. Najprej : vinograd in leseno klet v Vrbovcu, potem šuri orale njive v Novi vasi pri Sav', v tretje dvesto mark banskega denarja, to je od očeta, druga polovica je Isin8, Dobrine sestrice. Tli srajce, dve pači, dve sukni, dva pasa, jopico, dva plašča, dva para čevljev, kravo, dva prašiča, posteljo, pak žita in turščice — to dam jaz. — Ali dragi bum mlinar, je spregovo ril kovač, ne gre za to,, ampak govorimo le radi Djbre. — B jdi miren, brat kovač, tvoja žena bo, račnn mora biti čist. Ali, da ! je udaril z dlanjo po Čelu, tu gre za Dobro, treba torej, da jo vprašamo. — Kaj jo bcš toliko vpraševal, je rekel Z van, sij ti si jej meeto očeta, tebe bo slušala. — A, da! Jas sem jej mesto očeta, ali nisem oče, ampak samo ktric. Ko je nesrečna kužna bolese* umorila v kratkem mojega pokojnega brata, peka, in njegovo ženo, vzel eem ti dve deklici k sebi. Im je bila še le novorojen5ek, Dobra pa je bila le dozorevajoča deklica. Od tedaj ata mi deklici kakor lastna rojstna otroka in srce moje ne pozoa razlike med tema dvema sirotama in trojim jedincem Ivanom. O Dobri ti morem reči na svoje poštenje, da jej že ice pravi, kaka jr. Nu, ker jo ljubim, ne b. hotel, tla ;e ženi brez svoje volje. Pak če bo pozneje k*j krivega, naj ne bo kesanja pri meni. Naj reče sama, da-li jej je ponudba po volji ! Pokliči jo sem, žena ! Mlinarica je pristopila k oknu in je, nagnivša se vec, zaklicala : — Oj, Dobra ! Ali me sliš š Dobra ! Pridi gori v kamr cj ! Kliče ta Btric. Za hip je stopila deklica v kamric j ter je vprašala, uprši oči samo v mlinarja: — Kaj veliš, stric ? — Odgovori mi na to, kar te povprašam. Ali da mi odgovor š po duši ! Na vežem ti volje, ne pravim, kaj je meni drago, in kaj mi ni. Tvoja lastna beseda naj ti sodi. Naj bo potem prav ali krizo, jaz si perem roke. — Ali kaj misliš, stric ! ce umejem te. — Pa Čuj ! Kum Živan je dovel v mlin tega poštenega človeka, Pero Priština, kovača. Govori svobodno 1 Gali hočeš za moža? Dobra je cažarela do vrh glave, pogledala Pero bistro ter rekla glasno : — Hočem ga stric ! (Pride še). Rusko-japonska vojna. Trat, 3. novembra 1904. Danes je rojstni dan japonskega Mikada. Naši čitatelji se gotovo spominjajo, kako so japonofili že mesece in mesece napovedovali pad Port Arturja, in kako so, ko se le ni hotel izvšiti ta dogodek, zopet in zopet napovedovali nov rok, v katerem mora nenad-kriljivo japonsko orožje doseči jednega obeh glavn'h ciljev Japoncev : Pad Port Arturja. Ker pa so vendar nekoliko ao zadnjič napovedovali pad Port Arturja, previdno določili malo daljši rok, češ, japonska vojska hoče trdnjavo portartursko pokloniti Mikadu kakor vezilo za njegov rojstni dan. Ta dao je danes. Menica, ki eo jo podpisali japoncfili, odpada z današojioa dnem. Večer je že, ko pišemo te le vrstice, ali po vesteh došlib nam do tega trenutka, smemo reči z vso gotovostjo, da se tudi ob tem roku nada Japoncev in japonifi.ov ni izpolnila in da bo treba — menico prolongirat , in sicer na nedoločen čas. K tclikim razočaranjem in blam&žam morajo japontfi i položiti ša jadno. služje. Dopisnik milanskega lista »Corriere kakor navlašČ prišel Rusiji, da se iznebi della Sera«, ki ima tesne zveze z vatikanskimi ljudi, ki so v nesrečo vsaki državi. Ker krogi, piše, da bo papež z vsemi silami Židje tako beže pred vsako vojaško pozivnico, podpiral avstrijske Italijane fcer doseza Rusija svoj namen, ne da bi jej mogla civilizirana Evropa hinavsko očitati, da preganja svoje židovske državljane. Rusija lahko govori : Vsaj jaz sem jih pozvala le na vršenje dolžnosti do domovine, katero dolžnost mora vršiti vsaki državljan; jaz pa ne za- da se bo odločno upiral vsem htevam Slovanov! Če je to res, potem moramo vsklik-niti iz polnih prs : Tužna nam majka ! Oni Rim, do katerega so avstrijski Slovani gledali kakor do svojega zaščitnika, od katerega so morem za to, če oni bežfe. Tu torej ne goni iskali zaščite, ne le, da te sirote 81ovane Rusija Židov v svet, ampak preganja jih nji- *ih 1 dnič iz skuša' al i* s blamaže PuS5a brez Pomo5i» marveč se še pridružuje bova lastna — strahopetoost. J!.,M °J\ !f 8£USQJe a \*8 ama e legijonu sovražnikov, ki jih krutim nasiljem' Tečaji za stavblnske obrtnike. oliko izbistrile in streznile, so, ko 6 J ' J J , , , . . . , -i; „t;, . _ . . tinh Ma krivin«. Sama se nara n* zdi nrav. kr. umetnoobrtni strokovni šoit v Lt]\ Na c. tiščć ob tla krivice. Samo se nam ne zdi prav, kr. umetno obrtni strofcovni soli v Ljubljani da se hoče valiti vsa krivda na vrhnega po- sa otvorijo z dnem 14. nov. t. L posebni glavarja. Mi bi rekli, da velik del krivde timski tečaji za zidarje, kamenoseke in tesarje, spada na avstrijsko diplomacijo, vsikdar Tečaji bodo imeli dva zimska kurza, ki bosta fovražno aspiracijam Slovanov, sosebno na trajala po pet mesecev (od novembra do cerkvenem polju. A, slednjič, pošten del krivde konca marca). Namen tem trajem je, dajati pada na tiste kroge, ki ne pripadajo posvetni pomočnikom navedenih obricv potrebno zna- avstrijski diplomaciji, a so poklicani informa- nje za vspešnejše izvrševanje obrta, ob jed- torji sv. Stolice. In mi bi rekli konečoo, da so nem pa jim tudi nuiiti ono znanje, ki je po- ti icfjrmatorji glavni krivci, ker bi mogli trebno za napravo državne skušnje za zidar- paralizirati Slovanom sovražne insinuacije po- sktga, kamenoseškega ali tesarskega moj&tra. svetnih krogov, a ne vrše tega, ker se njihovo Za vstop se treba izkazati s etarostjo 18 let, razpoloženje nasproti prizadevanjem Slovanov z učnim i spričevalom zidarskega ali kameno- za rivendikacijo svojih pravic, nič ne razlikuje seškega ali tesarskega obrta in onim znanjem, Dolgo čaea sem eo bili japonofi'i precej - - - , . , . • * • u i. u j r skromni in malobtsedoi z „tirom na Port °d oneP» razpoloženja, ki vodi avatrijako di- k- ae ob.Sajno pnuSuje na obrteh nadalje 1 ______ r\ _ A._3£___ —___! 1__ 1_______itn I n \ n drvi o n Artur. Bližanje roka, ki so ga Earai pa jih je zavelo, da bo zadnje dni zopet pridneje pisali svoje fantazije. Te dni smo a rort " ' ' - , a vili pl°mac'j0' Da, tužna nam majka, kamor se valnih šolah. oziramo povsodi zr6 cika. nase oko le na sovraž« »v Volitve v Italiji. Volitve v komoro italijansko eo že pred zopet čuli staro frazo, Ha je trdnjava zadnjih zdihljejih«. In sicer zate, ker se je posadka silno skrči'a, ker jej je popolnoma pošla municija, ker je meato popolnoma raz- durmi. Vršile se bodo dne 6. t. m. Mi smo dejano, ker so Japonci napravili rove sezajoče že povdarjali, da je ministerski predsednik ped trdnjavo. Položaj da je tako obupen, da Giolitti v svojem znanem proglaeu precej posadka milo prosi, naj se poveljnik trdnjave hhkoumljivo povedal, da bi mu glasovi ka- { odloči za kapitu'acijo. M< nočemo reagirati tolikov iako dobro došli. Ta točka v vladnem na te neslane izrodke domišljije japonofilske proglasu je bila med onimi, ki so bile naj- . ... .... nQna trefc" stranj in pa t ste znane pohlepnosti po senzacijah, bolj komentirane. Zbog tega vzbuja veliko J8VK0» K P J J r ' in prepuščamo raje bodočemu času in bodo- j "nimanje vest, da je sv. Stolica deloma čim degodkom dokaz, da so japonoti'i zopet umaknila »non expedit«, to je prepoved, ki bežali pred resnico. Le na tiste japonske rove je branila katolikom udeleževati se političnih volitev v Italiji. S to odredbo svete 8tolice Ob ustopu je plačati 8 K vpisnike, zato pa dobiva obiskovalec zastonj vse risarske potrebščine. Pouk se bo vršil v slovenskem jezika. V&a potrebna pojasnila daje š3lsko ravnateljstvo. — V intereBu naših stavbin-skih obrtov opozarjamo svoje čitatelje na nove stavbin3ke kurze, ki bodo gotovo odgovarjali nujni potrebi in bodo prvi te vrate v slovenskih deželah. Čitateljem na znanje. Radi boljšega pregleda priobčevali bodemo odslej vse brzo lista. bočen o ni kratko reagirati, da pokažemo svetu, kake ab3urdnost: se pišejo za evropske prihaja nov element v volilne borbe Italije teličke glede na dogodke pred Port Arturjem. '"n bo izdatno vplival na volitvah samih in Japcnctilska poročila hočejo uverjati, kakor preko teh na parlamentarno in obče politično da Japonci irp >dkopujejo tfa trdnjavi port- življenje v sosednjem kraljevstvu. Splošno arturski. To je jednostavno nemožno. V Port mnenje je tudi, da se pričakovanje Giolittija »Mlinar in njegova hči«. Naše »Dramatično društvo« je uprizorilo na praznik Vseh svetnikov v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu običajno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Ta igra Č9prav jako stara, vendar je še vedno ohranila svojo privlačivost, ker tudi v nedeljo je bila lepa udeležba. Naslovno vlogo Črnota mlinarja je pred- Arturju imajo namreč tako imenovane seizmo- izpolni in da bodo katoliki oddajali Bvoje 8tavlj81 ^>toka. e potre no i i JJj J metre. To so aparati, s katerimi se zamore glasove proti Bocijalni demokraciji in sploh op suvali njegovo igro. _aj tudi na veča daljave čuti vsak etresljaj proti vsem radikalnim strankam, proti kate- zemlje, takorekoč vsaki mahljaj z lopato v rim je naperjena odredba novih volitev, zemljo. R'isi so torej obveščani o vsakem — Domače vesti. raznih Bličnih vlogah in tudi v tej vlogi lanBko leto. Omenjamo le, da je vspel posebno v prizoru, ko salene denar — zakopati. Prizor v krčmi, ko pripoveduje Luka, večer na pokopališču, bo torej obveščani o poskusu Japoncev za izpodsopivanje zemlje in se morejo zavarovati proti takim poskusom na jako jednostaven nač n. Oai podmimrajo tla Židovsko — junaštvo! Tržaški Židov-1 kaJ V8e Ee Vldl na ta . v s na eri, v kateri bi se hoteli Japonci po! ski organ: »II Piccolo« je že parkrat pohva- > bil DaJbolj Površen- Pripovedovanje gro-rovih bližati trdnjavi in v,peh veemu bi bil lil židovska junaštva na bojnem polju. Par- b3koP« (?• Nardin) ni b.lo zadosti jasno in ta; da bi dotični jap onski oddelek doživel krat že si je dal brsojaviti iz Mandžurije, ni napravilo pravega utiša. Glas je b.l vedno katastrof;-. kako junaški da se vedejo Izraelovi sinovi v Valovje, ki se je bilo toli vzbur.lo vsled boju z Japonci. Ko bi mi ne poznali Ži-dogodka z aegležkimi »ribiči« se uglaja dov cd blizo in ko bi [ne imeli sleherni bolj in bolj. Tudi Angleži so začeli prdivati dan prilike opezovati »bojno žilo« teh »juna vode v čašo svoje kipeče jeze. Anglija se je kov* — bi prav radi verjeli »Piccolovim* .. . že iz av.la povsem zadovoljno po izjavah glorifikacijitn — tako pa smo prepričani, da Pri,*gaj° vlcg« etarke" Tudl Mat,Ja ->e rtobro ruske vlade. Ruska fl.ta je zapustila Vigo in ' Židje junaki le tedaj, ko treba barantati P°godil kmetskega mladen ča^ Ostali go.p.c, J F e 1 Židovsko Godinova in Koširjeva, g. Bezljaju m du prenizek, brez modulacije. Janko (g. Kuret) in Marica (g.čna Odinal) sta ugajala. Jako lepo je izvrš la Marica peto dejanje, ko umira. Stari Koreaki (g.čni Janovi) se jako pluje dalje, a vse velikanske akcije vspth je na škodo nežidovBkim zemljanom t ta, da sa štirje ru3ki častniki morali ostati v junaštvo ppjznava sleherni na povsem eno Vig . i današnje vesti i« Londona povdarjajo staven način. V ulici Molin piccolo je pi izrecao — v diametralnem nasprotstvu s , sarna avstro- Amerikanske parobrodne družbe' (imeh Pril,ko govoriti, prejšajimi ve«tmi — da odhod ruskega bro-jki Pe5a 8 prevažanjem izseljencev. Od j V počfščenje spomina dovja iz Vigo ni provrročil nikake nove I očetka rus o japonska vojce se v >j pisarni umrlega c. kr. poštnega kontrolorja, gosp krize. Prišlo je torej tako, k.kor smo pred- i shaja na stotine ruskih Židov, bežeč h v vidjali; tudi Angleži nočejo srebati tako1 Ameriko, da odtfgaejo svoji vojaški dolžnosti ! gospod Blaž Dobida, kater.ma je b 1 pc-vroče juhe, kakor jo kuhajo po japon, fiiskih j Osobito pa je v Trstu pravi židovski naval kojni star prijat^, dvajset kron uredništvih. Za ohlajenje, ki je hkr.tu nastalo ] oi začttka meseca septembra pa do danes, podružn co sv. C rila m Metodija. po angležkem časopisju, je piezaačiln-, da Sedaj je že mesec dni, da je im«novana u ica Po nesreči obstrelil očeta. Oz ronna »Dai y Ntwac r*de prinašajo nastopne i»jave?v V8iJ 8V0Ji širini 8,eherni dan polna ruskih notico, objavljeno v včerajšnjem listu nekega ruskega visokega uradnika: »Vse|^^ov — samo možaki, sposobni za vojaško gerenjim naslovom, smo naprešeni od gre briljantno, nikdo ne bi mislil več na krize J 9,užbo- t0 n*00^00 Židov utegne biti oziroma svaka BJetove h Š3 na Trsteniku, da ako ne bi bilo izmišljotin žoltega novinstva,! tudi kakšen pravi Rus, ali cgromDa večina pojavimo dogodek tako le: ki razpilja javno mnenje in vztemirja čita- j« židovska, kar se takoj spoznava po nemški j Sredn i Boletov sin, ki je pozntje ustre telje. Vsi morebitni ukazi, ki jih je prejelo govorici, pi zakrivljen h nosovih in pa po^— lil, ge je b i le nekaj m&i imel 6vitlobe za 175.000 sveč t«r ga b> možno videti na daljavo 25 milj daleč. Književnost. Slovenskim književnikom. Odbor za slovenski oddelek »Jugo. slovanskega almanaha« nam je poslal ta-le poziv : V Ljubljani bivajoSi literatje eo na svojem shodu dne 14. oktobra t. 1. sklenili povabiti vse najodliSnejše in priznane slovenske književnike in pisateljice, naj blagovolijo sodelovati pri izdaji »Jugoslovanskega almanaha«, ki ga izdajo srbski umetniki in pisatelji v spomin na pobratimstvo vseh jugo slovanskih književnikov in umetnikov v dneh slavnostnega kronanja kralja Petra I. »Almanah« prinese umetniške reprodukcije slik in kipov, ki so bili na I. jugoslovanski razstavi v Belemgradu, razen tega pa še — 40 pol književnih doneskov bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih beletristikov in znanstvenikov. Ljubljanski literatje so sklenili dalje najuljudnejše naprositi vse slovenske književnike, naj blagovolijo vsaj do 1. de- svoto 25.000 kron, ter naj se deželni odbor pooblasti, da isto tako izda v letu 1905. iz deželnih sredstev za podpore znesek 30.000 kron ter da izposlnje pri vladi povidek držav nega prinosa, je bil odklonjen. Po podrobno motiviranem poročilu poslanca dra. Veniera, je bilo soglasno akle njeno, da se zgradi v Poreču novo poslopje za deželni poljedelski zavod za najviši znesek 189.000 kron, nadflje novo deželno klet za 105.000 kron ter da se naprosi vlado naj svoj prinos za vzdrževanje kmetijske šole poviša. Za predlog so govorili posl. dr.[Cam pitelli, dr. Sbiša, Davanzo in Tomasi, proti pa posl. Mandic in dr. Laginja. PobI. Mandic je stavil predlog, naj se prestopi glede tega predmeta na dnevni red. Toda deželni glavar ni dopusti), da pride ta predlog, ker je bil sestavljen na hrvatskem jeziku, v razpravo. Soglasno je bil sprejet predlog posl. Constantinija glede zgradjenja novega pomola v Dragi pod Moačenicami. Dotatni predlog posl. Sp n5iča, s katerim se poživlja vlado, cembra t. 1. doposlati uredništvom v Ljub-: naj Be Btavi primerno svoto za omenjeni po Ijani izhajajočih me3ečn kov (»Doma in Sveta«, j moj v državni proračun za leto 1905, ni »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«) svoje doneske, da se morejo urediti in izročiti osrednjemu odboru z i izdajo »Jugoslovanskega almanaha« vBaj do 15. decembra t. 1. Slovenskemu književnemu delu »Almanaha« je odločeno 10 pol. Priobčiti se morejo še ne objavljeni sestavki ali pa tudi ža tiskani spisi živečih literatov. prišel v razpravo, ker je bil sestavljen na hrvatskem jeziku. Posl. dr. Bubba je podal obširno poročilo o preosnovanju deželnih uradov oziroma statuta deželnih uradnikov. V glavni debati je izjavil posl. Andrij-č c, da bo manjšina glasovala proti predlogu. Nato je bila razprava prekinjena ter se na- Ker je sodelovanje brezplačno, je dovo- daljuje jutri v petek predpoludne. Nižeavstrljski deželni zbor. DUNAJ 3. VeČina nižeavstrijBkega de- tijmnaka renta 103% tržni diskont, 27/8 menjice nt Dunaju 24 20 dohodki banke--izplačil* banke —.— Trdna. Tržna poroćlla 3. novembra. BndlmpeSta Pšenica za april 9.98 do 9.95 ; za april 7.81 do 7.82; oves za april 7.12 do 7.13; koruza za maj 7.40 do 7.41. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje slabotno, mirno. — Prodaja 15.000 met. stotov., komaj vzd-žano. Druga žita nespremenieno. Vreme: megla. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good av -rage za tek. mesec po 50 kg 45/25 frk, za marec 45.75. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo čf dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gocd average za def. 36V,, za marec 3o*/,, za maj 371/4, za september 381/** vzdržano. Kava Bio navadns loco 37—40, navadna reelna 41—42, navadna dobrf 43—45 Hamburg. (Sklep) Sladkor za n ov. 25 30 *» dec. 23.35, za jan. 25.45 za februvar 25.50, w> marec 25.45, za apiil 25.60. Mirno. — Vreme: f megla. Sladkor tuzemski. Gentrifugal pile, promptni 1 K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— ( marec-avg. 66.50 do 68.—. ConcasaS in MelispUf , promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d-—.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 12u/ie Objava 12.9 Sh.Napeto. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, rž z? december 16.40, za januva- april 16.90, za mirec-junij 16.90 (mirno.) — Pšenica za tekoči mp- I sec 23.50 za december 23.65, za januvarr-april 24.70 za marec-junij 25.15 (trdno). — Moka za tekoči mesec 31.06 za dec. 31.15. za januvar-apiil j 32.—, za marec-junij 32.25 (trdni). — Repično , olje za tekoči mesec 45 75, za d csrnbsr 45.75, za januvar-ap.il 46.50 za maj - avgust 45.—, (stalno.) Špirit za tekoči mesec 43.50, za dec. 43.— za jaouvar - april 43 25 za maj-avgust 43 — (mirnot. Sladkor surov 88° uso nov 31.— — 311/, (napeto) be) za tekoči mesec 353/4 za dec. 36— za jan. -april 36% za marec-junij 36T/'B (napeto1* rafinirao 63—63V* Vreme: oblačno. Inteligentna gospica italijanskega jezika išče službo v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove uprava »Edinosti" Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. Ul. Torre biunca 45 (vogal Torreute). TRST. O RD INU JE: od 10—12 predp.. 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. A Dr. Kristin Krstulovic specijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordinuje od 10\'a do 11 :/8 predp. in od 3. ure do 5. popoludue v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezplačno vsaki dan razven nedelj in praznifcov od 12. do 1. pop. . — -_ Piazza Cava.ua 1 I. n. =--— mufi Siftl« ljeno te prispevke tudi ponatsaiti v naš.h beleLrističn.h listih Nadejamo se, da ee temu pozivu radi' . : , ,, , 1 ... želnega zbora je sklenila danes pristati na to. odzovejo brez razločka slovenski književniki,! 0 ■' . . r J . .„. . . da se FloridBdorf in obmejne občine spoje z trajen umetniški m literaren . . j eaj gre tu za izraz — kulturne vzajemnosti in složnosti Jugoslovanov! Gospodarsko. Mestna hranilnica t Kamnika. V mesecu oktobru 1904. je 160 strank vi žilo K 51.631 52, 12» ttrank vzd gnilo K 35 376 55, 12 strankam izplačalo seje po§ojil K 59.900'—. Politično društvo „Edinost" v Trstu. Dunajem ter da se predloga Čim prej pred loži deželnemu zboru, ki jo reši še v tem zasedanju. Grški kralj. DUNAJ :>. Grški kralj Jurij je dospel danes zvečer semkaj. Non expedit. i KOLONJA 3. »Kolnifcbe Zeitungc je V prejela sledeče poročilo iz Rima : Papežev Stanje hranilnih vlog K 1.100 857 11, stanje . . ...... ►lil. K 860.018*40. Denarti pramet državni p^tajnik Della Chiesa je izjavil, da h i pot. j »oso i K 213.7G0 04 ni res, da bi sa bila preklicala prepoved glede volitev (Non 0 pa ranjenih. Borzna poročila dne 3. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19 06— 19.09—, angležke lire K —.— Rojstni dan Mikadov. TOKIO 3. Ciear je povodom - svojega rojstnega dne dal inozemskim diplomatom zajutrak, na katerem je iste na kratko pozdravil ter obžaloval, da ni prišel še trenotek, ki prinese aopet mir Vztoku. Cisar je na to pil o, idravje vUdarjev, ki «,top«i po .vojih - ^ ^STSTST-i« 239.75 pooblaščene.h. Balgijski odpoal&neo je, kakor Francija K 95.15—95 40, Italija K 95 15—95.40 tlo. D.-žeina vladi obeta, da stori vse možao, da ae te težave „ renta 31/, _ . . Akcije nacijonalne banke odstracč Ur da se to vprašanje v mteiesu • akcije provincije č m prej reši. i f^"4?^ 10.,L*tr- ^ ..... - rii t u 5100 državnih mark Dcp.s je b:l izročen šolskemu o.iseku. {20 ^^ Na obširen iredlce poročevalca agrar 20 frankov i * 10 itaL lu nega cdseka dra. Ven era je b lo z večino glasov sklenjeno, dati r.a razpolago deželnemu odboru :)0.000 kron, kakor brezobrestno parir. (8Uep.) — francoska renta 98 15 Domce ubig.in posestnikom dežele, da si isti 5*/, Italijanska renta 104.25, Španski exterw»ur 87.30 * j . , p, . • akcije otomanake banke 594.— nasade vinograde, opu.toiene po h.okseri.j P.ri«. (Sklep., Avstrijtke državne žeteznr toda le P^d pogojem, da prispeva tudi vlada 7 J o. — Lombardi —.— unificirana turfika renta 86.aO v poned. danes 10?.30 100.30 110.35 100.3i 119.85 119.80 100.— 100.— 9130 91.30 iiy.- 119.— 9S.05 9J».10 H9.5ŽO 89.20 1633. — 1636.— 675 — 671.- 239.2«» 239.27 V. 117.55 117.62'/, 23.51 23.49 19 07 19.06 9 ^.20 95.25 11.33 11.35 Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. PBT* Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem- TBf Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar Je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 30G0 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = Cesarski cekini Parlžka In londonska borza. ! menjice na London 951.15, avstrijska slata rou ! 10105 ogrska 4*/e zlata renta 102.— L&nderbao- Tr n 404.— turfke arečke 12*? 75, panika banka 12.55, s svoto 100.000 kron. PDtupredlog po^. dr . M naj se vzame na znanje poročilo vlade, da je ^^^T^™*1™ ^^ 73° ~ *** B° ista v omeDjeno evrbo dala na raepolago ta j London. (Sklerrt KonsoMdiiaa dol« «7«/lfl leto 1^05. svoto :»0.000 kron in z& 1 to l^Od. Lombardi 3% srebro2613/ia, Ipaaska renU 863/4 ha Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ria (ei Retlori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tft čeme Sy. Petra t MSi Mareazl Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa., posnSenefta v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na uiesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). s -jB im ~ t .w*rcvan;a floveSkega J «po n» jra*no\rMiiejSih kombinsei--b pod tako ugodnimi pogoji, ko no-•-««i dn.fs zavarovalnica Zlasti je godio t»tarovan je na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi se vplačili. 78ik član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJA" vzajemna zavarovalna banka v Fraeri. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 79,324.623*17 K Po velikosti drucrm vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih c«aat. Škode ceniuje takoj in pajaku^tneje. Uživa najboljši sloves, koder potuje Dovoljuje iz čiatega dobička izditte podpore v narodne in občnokoriatne namene. ^MALA OZNANILA Ćevljarnica Iv. Lekan TRST ni. Bialia 7 'j.Ijnfi. Trta' ;zvr?uje točno in elegan. vsakovrstna obuvalu za gospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po kopitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin inkoionijai Pet? a Peternel v ulici Gulia št. 76 je vdobiti vnki(fi>tiie jeatrinu ka"_or: kavu, riž, testenine (napeljete), sladkor, turtčnn iti belo moko, naravno maslu, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — Blago >edn> sveže.— M- URAR -ve F. PERTOT Trst, ul. Poste ntiove 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause Longi-nes.Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske | Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.I -t,- -X - Zaloga 000000000000000 Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolfj. Pošiljanje na dom. Josip Mulin, ul.Cavana luhod ulica Ca-vazzeni št, 3). ooooooco 3000000 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano naj- j boljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenile brezplačno in franko. izVozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) Podpisani priporoča svojo »-NOVO PEKARNO IN SLADĆIĆARNO pri Sv. Jakobu istrsta ulica 12 (zravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Ptstrežba točna. Hcn edik t S u ha n Tomasoni Uiisse Trst s ikar-dekorater. Sprejema ilelii na deželi. I>e-k«>ru«-ije f«>Ii m papirjem. Slikanje in napisov v vseh in n:i vse načine. p'»-narejen let" iu marmor. Har-vauje pohištva, po>lov itd. Vse po smernih cenah, točim in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. 6uerino jKarcon ulica Tivarnclla žtv. :{ Priporoča svojo zaiogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagem. Pro-AS A8f[A8J aBd Jldnij UI9JI) l SOJarfuniuf((a mila. |m-tntlt-ja, 4[>irita (žeste i za rvti. - I!arvil<» za #L*čenje , vina. -r----- Nizke ccne. Prodaja na debelo in drobno Mova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. F9pmlja m na jamstvo. Prodajalnica iestfin in Jtolonijal napoljskih intuzemskihBK =s testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST u I. Pet ronio 2 vogal ulice t^eUefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. 0000300000000000 „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S JAKOB SOTLAB Via dei Hacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. Dostavljenje na dom- CD DO So (D* < CD O O zr to KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejonm prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selStre. Xeprekoj»l ji ve plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Po vlaokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljekovitom vodom radnicom /Spatovačka kiselica naravna a kaličko muriatična litijska kiaelica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tna: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom to,I svib bolesti p-obavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi; knbrod ^sm G I U L £ A ^^mmmm 65C0 ton. odpluje dne 5. novembra v Novi Vork. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh iu meso) dobro vido, zdravaiške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stanfič Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada iu skladigf. e. kr. priv. llo.vd. orož, e. kr. ilnaiićiie straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Tfpfjjf« voščilo (biks) = Cene nizke. . ^ ^ * ^ l; At? Ls t k Postrežba točna. r ' . - ; •:; «Wm ,LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podrnžnioa v Spije tu Podrulnioa v Gelovou. Kupuje in prodaja mtj sMtaTnih piani, pvijoritet, komunaisič o bi gad j, srečk, dalaie, nlat, lovon hi de Tis. rtm« Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daj« yr«dujm« nm vred. papizje. Zavaruje srećke proti kurznl - IZgUbI --: 1b eckomptuje papirj« la vnovfiuje apila kupoMi — Vlnkuluje in dlvlnkuluje vojaške lenltnlnske kavcije. te litMM m MT urutUi. Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti agodnlm obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vsdiga. - = Promet m 6eki in nakaanioamu